7. štev.
Julij
1891.
Letnik XIV.
1 ll
J
umu
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr.
Vredništvo in opravništvo je v hiši »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov",
Poljske ulice št. 10.
Jakob Gallus.
(Študije o njem; podaja J. Mantuani.)
Omikani inuzikalni svet slavi letos 3001etnieo smrti glasbenega mojstra-orjaka. Godi se svetu kot večjidel navadno: Slavi ga, ker nekako instinktivno čuti, da presega njegov genij meje vsakdanjosti, da, tudi meje navadnih izvršujočih umetnikov, a ne čisla ga iz prepričanja. To je povse naravno. Ne rečem, da našega mojstra svet sploh ne pozna; celo strokovnjaški svet ne ve zanj. V nas Slovencih se temu ni diviti; mi stojimo na stališči, kot ga navadno ustvarja oportunizem. Ne brigamo se dovolj za svojce in za svojstvo, če jih ne najdemo v svoji bližini. Bolj čudno je to, da ga niti ondi ne poznajo, kjer imajo priliko spoznavati ga iz pristnih virov njegovih del.
Dasi moramo pripoznavati, da bi se bil uže marsikdo potrudil, da pokaže svetu rojaka, koji ima na istodobnem glasbenem polji gotovo več zaslug, kot Trubar za slovstvo, moramo vendar obžalovati, da taki nimajo ne prilike ne pripomočkov, proučiti njegovih umotvorov.
Bilo je pred več leti, ko sem četrtošolec pod vodstom g. stolnega kapelnika A. Foerster-ja pel krasno skladbo Gallovo „ Ecce quo)nodo moritur justus". Po sklepu reče nam izvrstni naš učitelj: „Glejte, ta mož bil je Kranjec; vemo pa o njem le, da je bil okoli 1550 rojen, a 1591 da je umrl; drugega ne vemo nič o njem; in bil je vendar tako izvrsten godbenik".
Zelja, zvedeti kaj več o tem sijajno-neznanem možu navdajala me je od one ure vedno, seme zasejano ni zamrlo več. A dokler sem bil le v Ljubljani, ni mi bilo moč poizvedeti kaj več. Pripomočkov nisem imel in tudi to, kar bi bil lehko iztaknil, ni mi bilo dostopno kot ubogemu dijaku, ki je povsod zadnji. Po prihodu v prestolno mesto pa so se mi takoj odprla na stežaj vrata do vsili velikanskih zbirk in duševnih zakladov. Tu pričel sem takoj ob prostih urah in trenutkih iskati. Slo mi je pa kot vsakemu arheologu: kopati je bilo treba, in to na slepo, srečo. Cel teden je potekel, ne da bi me bil odškodoval le z enim samim zrnom 1 Tako sem srečno prelistal 437 starih in novih folijantov, knjig
in knjižic, programov, brošuric in celo dnevnikov — in dobil vsaj toliko gradiva, da sem mogel naprej. Na podlagi teh podatkov in belježek jel sem tekati in siliti do virov po najkrajši poti: jel sem dopisavati knjižnicam in muzikalnim zbirkam po Avstriji in Nemčiji. Kako se človeku ob takih prilikah godi, to ve vsakdo, ki se je kedaj bavil z znanstvenim raziskavanjem. Mnogo zavodov mi je uljudno in hitro odgovorilo — a večji del so bile tužne vesti ; odgovarjalo se mi je, da Gallus-a sploh ni med inimi skladatelji, ali pa da je le en glas tega ali druzega umotvora njegovega. Od drugodi se mi je spet javilo, da bi bilo lahko kaj, a da zbirka ni urejena, da torej ni moči ničesar najti. Skorej je bilo obupati. A zato potolažila so me toliko bolj poročila, koja so izvedno javila, da hranijo dragocene zaklade našega rojaka v svojih zbirkah. Vsako tako poročilo dalo mi je nove moči. S tem pa ni bilo dovolj. Da se res kaj dožene, treba je stvari videti. Zato sem se 1. 1889 napravil na pot po Ceskej in Moravskej, po krajih kjer je baje deloval naš rojak. Tu sem se pa tudi uveril, da ga ne poznajo drugodi bolje, nego pri nas. Dobil na tej poti nisem druzega nego za njegov životopis dragocen podatek: namreč njegov zapuščinski inventar pisan v češkem jeziku in hranjen v knjigi inventarov v staromeški svetovalnici. Z redko postrežnostjo in ljubeznjivostjo postavila sta mi gg. prof. dr. Emler in prof. dr. Calakovskv arhiv na prosto preiskavanje. Po inih mestih čeških nisem dobil ničesar. Isto tako godilo se mi je po Moravskem.
Tudi tam, kjer sem upal dobiti največ odšel sem nezadovoljen, namreč iz arhiva v Kromerižu. V Olomucu se mi je zatrjevalo, da ondi je vse, kar je v dotiki s škofi. A prišedši tje moral sem najprej priboriti si dostop, in potem mi ni bilo mogoče uprav do arhiva, ampak po-znamenjal sem posamezne folijante in kopijare, za kolikor sem jih vedel in te prinašal mi je nadzornik enega za drugim v veliko pisarno oskrb-niško. Cas mi je pa potekel, moral sem na Dunaj nazaj. V primeri s stroški in trudom bil je rezultat, rekel bi, ničeven. A to ni me odstrašilo; dopisaval sem ne le oficijelnim potom knjižnicam, temveč tudi posameznikom in brbal dalje po dunajskih zbirkah. Začetkom lanskega leta obrnil sem se s prošnjo za podporo na deželni odbor, mestni magistrat in po njem na hranilnico Kranjsko. Ti trije zavodi in korporacije vročili so mi za pot v Nemčijo zadostno svoto denarja, in tako mi je bilo možno na precej dolgo pot skozi Tirolsko, Bavarsko, Saško in Prusko do Stetina in od todi preko Pomorja (Pommern) skozi prusko Slezijo nazaj. — To je kratek obris zgodovine mojega preiskavanja.
Ker bom spisal obširen životopis Gallus-ov, poročam tu le ob kratkem o onih delih, koje sem dobil in večji del tudi porabil, jedno celo popolnoma prepisal na svojem potu.
1. Na Avstrijskem.
Na Dunaji ima c, kr. dvorna knjižnica prvo tiskano delo Gallusovo, to so njegove maše. Naslov jim je: „Srlectiores quacdam missae pro ecclesia Dei nun inutiles, nune primum in luccm dutae et correctae ah
Authore Jacobo Ildndl, Tenor libri primi. Pragae. Ex officina Tgpographica Georgii M i g rini Anno M. D. L. XXX". — (1580). — Na obratni strani grb škofa Olomuškega, Stanislaja Pawlowskega. Potem predgovor in posvečevalno pismo omenjenemu škofu. Na to sledita dva latinska stiho-tvora, oba v distihih; prvi z naslovom ., Musa hquitur'\ drugi „ A d au-Ihorrm". Potem kazalo in razvrstitev maš v prvem zvezku in potem v ostalih treh. Prvi zvezek ima 4 maše.
1.) Sedmoglasna (2 Discanti, 2 Alti, 2 Tenori, 1 Bassus). Tema: Undique flammatis etc. —■ 2.) Osmeroglasna; (2 Discanti, 2 Alti, 2 Tenori, 2 Bassi). Tema: Pater noster etc. — 3.) Osmeroglasna; (2 D., 2 A., 2 T., 2 B.). Tema: EHsabe.th implctum est tempus. 4.) Osmeroglasna; (zvoki kot zgoraj). Tema: Casta novennarum etc.
Drugi zvezek. Naslov kot pri prvem. Isto tako stihotvori, — in predgovor škofu Stanislaju. Vsebina so spet 4 maše, ki so pa pozna-menjane s tekočimi številkami, kot nadaljevanje prvega zvezka.
5.) Sesteroglasna (2 D., 1 A., 2 T., 1 B.) super Borium (tonum sc.). 6.) Sesteroglasna (2 D., 1 A., 2 T., 1 B.). Tema: Elisabeth Zachariae mugirum virum gciiuit. To je ista maša, kot sem jo našel preteklo leto v licealni knjižnici in se bo pela 12. julija v stolnici ljubljanski. 7.) Sesteroglasna (1 D., 2 A., 2. T. 1 B.). Tema: Locutus est Dominus ad Moijsen. 8.) Sesteroglasna (1 D., 2 A., 1 T., 2 B.). Tema: Sancta Maria.
Tretji zvezek. Naslov kot pri prvi. Predgovor: D. Caspa.ro, A hI>ati Zabrdoviccnsi ne Syloensi. Vsebina in razvrstitev:
9.) peteroglasna maša (2 D., 1 A., 1 T., 1 B.). Tema: Adesto do-lori mco. 10.) peteroglasna (1 D., 1 A., 2 T., 1 B.). Tema: Transeuntr. Domino. 11.) peteroglasna (1 D., 1 A., 2 T., 1 B.). Tema: Im Mayen etc. 12.) peteroglasna (2 D., 1 A., 1 T., 1 B.). Tema: Ich stund an einem Morgen etc.
četrti zvezek. Naslov kot pri prvem. Predgovor: IT. Jo/umni, Abbati monasterii Zivettl. Vsebina in razvrstitev:
13.) čveteroglasna (1 D., A., 1 T., 1 B.). Tema: Ob ich schon arm und elend bin etc. 14.) Čveteroglasna (1 D., 1 A., 1 T., 1 B.). Brez posebne teme super Mixolydium. 15.) čveteroglasna (1 D., 1 A., 1. T., 1 B.). Tema: Un gag bergir. 16.) Missa 4 vocum omissis pausis, servatis pausis odo etc.
Vsi štirje zvezki istega glasu vezani so v en sam del; takih delov je sedem, v sedmem ste: septima et octuva vox skupaj. Vezani so v rujavo usnje, dobro ohranjeni ter imajo mnogo pripisanih pripomenkov. — Na koncu sta še dva stihotvora: 1'araclesis ad Musices amatorem in Author operi.
V isti knjižnici je tudi v rokopisu 16705 čveteroglasni „ Veni sande Spiritus" našega mojstra, dosedaj še nikjer natisnen, kot morem sedaj sigurno reči.
Ista knjižnica ima tudi zbirko: Erhardt Bodenschatz, Florilegium portense, continens CX V selectissimas cantiones 4, 5, 6, 7 et 8 vocum, prae-stantissimorum nostrae aetatis autorum i. t. d. Lipsiae, 1(518. Ta izdaja
omenjene zbirke in prva njena izdaja od 1. 1603 imate po 19 motet Gallns-ovih. Tu jih navajam po drugi izdaji, kojo sem imel v dvorni knjižnici v roci. Na potu sem primerjal v Nemčiji te svoje zapiske tudi s prvo izdajo od 1. 1603, in videl, da se glede števila in vsebine motet Gallusovih ne ločite.
Tu imamo št. 10. Repleatur os meum; 13. Beatus vir; 24. Ego sum panis; 27. Medici vita; 29. 0 quam metuendus; 36. Veniet tempus; 37. Audi telhis; 47. Domine quando venies; 49. Cautute Domino; 61. Adorumus te; 62. Filiae Jerusalem; 63. Dominus Jesus; 64. Ecccquomodo; 65. AUeluja in Resurrectione; 70. Vrni sunete (8 voe.); 72. Hodie completi; 78. Jam non dicam; 82. Hierusalem gaucle in 84. Veni domine, torej skup 19 motet, ne pa kot Fetiš trdi, 33. Ta (ali njegov dopisnik) ni imel nobene izdaje Bodenschatz-ove v roci; izdaje od 1. 1603 in 1618 imate po 19 motet; naslednje, od 1. 1628 in 1721 jih niti toliko nimate.
Nadalje imamo v istej knjižnici tudi eno moteto — to omenjam tu le kot curiosum — za plunko prirejeno v knjigi: „Lautenbuch, | viler | Newerlessener | fleissiger •schoner Lau | tenstiick, von artlichen Fanta-seien, kunst [ lichen Musikartlichen lateinisehen Muteten mit | funf und sechs Stimmen | etc. durch Sixtum Karpel, ANNO MDLXXXVI. (1586). Št. 25. Surge propera umica mea; 4 voe. (prima d secuuda purs). — Modernih izdaj tu ne omenjam.
Neprecenljiv zaklad ima pa drug zavod na Dunaji: Gesellschaft der Musikfreunde (konservatorij). Tam je delo, kjer lahko gledamo orjaški genij Gallusov, kot bi bil iz kamna izklesan. Vse pridobitve v tehniki, v menzuralni in v kontrapunktu, — da celo o melodiji lahko govorimo pri Gallusu, — vse to je shranjeno v nastopnem delu. Naslov mu je:
TOMVS PRIMVS MVSICI OPERIS HARMO \ NI A R V M. QVA-TVOR, Q VINQ VE, SEX, OCTO \ ET PLVRIVM VOCVM Q VAE EX SANCTO CATHOLICAE \ ECCLESIAE VS V IT A S V NT DISPOSITAE | onini. tempore inservire queant. | Ad Del Opt: Max: hudem et Eeclesiae sanetae decus. | Incipit pars Hiemalis. | A VTHORE Iacobo Handl. \ TENOR. | PRAGAE, TYPIS Georgii, N IG RINI. Anno MDLXXX VI (1586) — 4
Za tem naslovom nahajamo predgovor, in sicer govori Gallus škofom: Martinu, nadškofu Pražkemu, Stanislaju, škofu Olomuškemu in Andreju, škofu Vratislavskemu. Po predgovoru vidimo 4 stihotvore: a) A d Eecle-siam (12 vrst), b) Ad Icctorem (16 vrst), c) A d musicum (18 vrst), d) Ad authorem (12 vrst). Za tem je kazalo prvemu oddelku tega prvega zvezka, obsegajoče skladbe za advent. Ta prvi oddelek ima 26 številk, katerih imajo nektere po dva dela. Drugi del takih skladeb smatra se lahko samostojnim; zato bom tudi v oklepajih pridal številko za ta slučaj, če se namreč vsak del takih skladeb, ki jih imajo po več, posebej šteje.
Izmed teh 26 številk prvega oddelka (adventa) je 6 številk za 8 glasov, 7 (8) številk za 6 glasov, 7 (8) številk za 5 glasov, 6 (8) številk za 4 glase.
Drugi oddelek prvega zvezka obsega božič, novo leto in sv. tri kralje, in ima za ta čas 38 številk (od št! 27 — 64). Od teh je: 1 številka za 16 glasov, 2 številki za 12 glasov, 2 številki za 10 glasov, 1 številka za 9 glasov, 8 številk za 8 glasov, 1 številka za 7 glasov, 8 (10) številk za 6 glasov, 7 (8) številk za 5 glasov, 8 številk za 4 glase.
"Tretji oddelek obsega za postni čas (a domimca septuagrsima per qiwdragesimam) pesni de poenitentia, v 39 številkah, od kterih je: 7 (8) številk za 8 glasov, 15 (24) številk za 6 glasov, 12 (15) številk za 5 glasov, 5 (8) številk za 4 glase. S 103. številko konča prvi del.
Drugi del ima ravno tak naslov kot prvi, samo letnica je 1587. Predgovor se obrača k opatom in drugim cerkvenim dostojanstvenikom. Po predgovoru sta dva stihotvora: Fcclesiar, 122 vrst) in Authori (18 vrst.)
Potem sledi kazalo. Ta drugi del ima 70 številk v treh oddelkih.
Prvi oddelek (de pussione Domini nostri Jesn Christi) ima izmed 28 številk 4 (6) številke za 8 glasov, 3 (5) številke za 6 glasov, 2 številki za 5 glasov, 8 (11) številk za 4 glase, 11 številk za 4 glase in 2 zbora, obsegajoče lamentacije, niiscrere, benedictus.
Drugi oddelek (o vstajenji in vnebohodu Gospodovem) obsega 27 glasbotvorov (št, 29 — 55) in sicer: 1 številko za 16 glasov, 1 številko za 12 glasov, 7 (9) številk za 8 glasov, 5 (9) številk za 6 glasov, 7 (8) številk za 5 glasov, 6 (7) številk za 4 glase.	(Dalje prih.)
Jakoba Gallus^a maša „Elisabeth Zachariae".
Dne 12. julija oslavi izvedenjem šesteroglasne te maše zbor ljubljanske stolnice pod vodstvom g. Ant. Foersterja tristoletnico Gallus-ove smrti.
Gallusovo ime je na dobrem glasu po glasbenem svetu, akoravno je le malo njega skladeb izvršujočim godbenikom pristopnih in znanih. Vzrok temu je, da so bila dela njegova tiskana pred tremi stoletji, pozneje pa ne več izdana. Posamezni izvodi so zbog tega uže redki in le v knjižnicah po širnem svetu raztrošeni, ohranjeni. Novejših izdaj pa ni, le posameznosti so ponatisnjene kot uzorci Gallusove muze v modernih zbirkah Proske, Bodenschatz, Schoberlein, Jahn, Becker, Rochlitz.
Maše njegove, kojih je zasledil g. Mantuani nad 16, bile so dosle nepoznane — trdilo se je, češ, da Gallus nobenih spisal ni. Jedna teh maš in prav maša „Elisabeth Zachariae" postala je pred kratkem šele pristopna ljubljanske stolnice zboru po najdbi njenega rokopisa v ljubljanski licealni knjižnici. Tu jo je prevel g. Karol Hoffmeister iz stare menzuralne notacije v novodobno partituro, stolni kapelnik g. Foerster pa jo priredil, da ustreza sadanjih pevcev potrebam.
Da pa opozorimo čitatelje in širjo domovino na visoko umetniško vrednost velicega tega Kranjca skladeb, preskrbeli smo si iz peresa g. Karola Hoffmeister a, klavirskega učitelja „ Glasbene Matice", oceno zgoraj navedene maše, katero tu doslovno podajamo:
Smer, po koji se je bil Gallus kot skladatelj napotil, bila je ona resnega sloga cerkvenega šole beneške, tedaj bolj prosta od smeri Pa-1 est rine ali Naninija. K temu je še umerjena (moderovana) poraznih vplivih, zlasti po sodobni glasbi nemški in po značaju skladateljevem.
Njegova maša „Elisabeth Zachariae" služi naj nam kot študijski objekt, da se učimo na nji spoznavati značaj umetniške tvorbe Gallusove.
Sprva si jo oglejmo s stališča tehniškega.
Omenili smo uže, da pripada skladatelj v tem oziru beneški šoli, kojo je ustanovil Willaert v XVI. stoletji. Značilni so za to šolo poglavitno „cori spezzati" — t. j. razdeljenje masse v več zborov z različnimi sestavami (kombinacijami) glasov, kar ima namen doseči razno-ličnosti v zvokovih effektih — v nasprotji k resni polifoniji šole rimske in izvirno nizozemske.
In zares, prvo prevlada v celi maši. Glasovi kopičijo se zdaj v dva zbora po tri, zdaj v tri zbore po dva glasova, odgovarjajoč in ponavljajoč se vzajemno. Drugo, polifonija, kaže se nam le redkoma, le kakor mimogrede. Bogate polifonije poslužil se je bil Gallus le tamo, kjer je tako posluževanje še bilo v splošni navadi, zlasti pri „Amen" -potem pri plesajočem „Hosanna", ki je prerojeno iz kratkega, brhkega motiva. — Razun tega seveda so na vseh onih mestih, kjer je postal materijal radi rabe manjšega števila glasov, gibkejši in k polifonnemu izdelanju pripravnejši. To velja posebno o troglasnih stavkih „Bene-dictus" in „Pleni sunt coeli". Zlasti zadnji kanon, to v unisonu, ki je nadpisan po starem nizozemskem običaju z ,,Trinitatem in unitate vene-remur" — kar je prvič igra z besedami: „Trojico častimo v edinosti", drugič pa zajedno tudi igra v glasbi: „trije glasovi iz jednega", t. j. vsi trije glasi pojo v kanonu — je mojstersko delo kontrapunktike, a tudi pri vsi umeteljnosti poln miloglasja.
Moramo-li Gallusa po takem visoko ceniti uže po strani tehniški, mojstra v obvladanji materijala, ki se je resno bil šolal, kaže se nam v tej maši zajedno tudi s stališča čisto estetičnega kot umetnik, ki misli, da si je svest namena svojega tvorjenja. Njemu ni tekst, kakor večini sočasnih mu komponistov, le vešalo za plašč glasbe, ni beseda le sredstvo, da kaže kontrapunktično svoje znanje. Staviti ga hočemo v vrsto onih umetnikov, ki so ohranivši stare forme pri vsi umeteljnosti respektovali liturgiško besedo — ter ohranili pravo razmerje med njo in glasbo. To ravno, čistost v slogu njega cerkvenih skladeb, stavi ga med prvake velike njegove dobe.
V njega maši ni takta, ki bi bil odmev necega posvetnega — kakor prejšnji posvetni kanti firmi; — vse vzcveta, bodi si iz lastnega ali pa iz rimskega korala, in ne najdemo takta, kjer bi bila beseda z glasbeno mislijo v konfliktu.
Gallus znal je pogoditi pravo sredo, ki ga je varovala, da ni bil ne necerkveno dramatičen, kakor poznejši skladatelji italijanski nasledkom prenapetega zasledovanja teksta, a da tudi ni otrpnela umetnost v litur-gičnih okovih, kakor to nahajamo v stari šoli nizozemski.
Te lastnosti zadostujejo popolnoma, da ostane svetu Gallus-ovo ime nepozabljeno, dela pa v trajni uporabi. Nam pa, ki bivamo v Kranjski, njegovi domovini, ostane naj v častečem ga spominu. Res, da ga je odposlala usoda v tujino; toda sin Kranjske ostane. On sam se je vedno Kranjca imenoval, ter družil, kakor je to razvidno iz večine njegovih ostalin, rodno svoje ime vedno z pristavkom „Carniolus". — . —
Dopisi.
Z Dunaja. h.er ste v zadnjem listu prinesli adreso, katero je predsedništvo cerkveno - glasbenega shoda v Soave bilo poklonilo sv. Očetu dne 18. avgusta 1890, izvolite vsprejeti še poročilo o delovanji vatikanskega semenišča (seminario vaticano) za cerkveno glasbo, kateremu je sv. Oče postavil na čelo P. de Santi-ja S. J. kot vodjo. Mimogrede naj bode rečeno, da je P. de Santi rodom Tržačan, (sestra njegova je organistinja pri čč. ss. Uršulinkah v Gorici, ki se mnogo trudi za preustroj cerkvene glasbe), pisatelj cerkveno glasbenih člankov v „Civilta cattolica" in duša italijanskih cecilijancev. O uspehih zgoraj omenjenega vatikanskega semenišča je pisal v Lokalanzeiger-ju protestant baron Dr. Bilguer in prestavo tega članka je prinesel goriški Eco del Litorale v štev. -t. maja 1891. Članek slSve tako-le:
Zdi se, da se hoče P. de Santi resno povrniti k starim, ker je ne samo naučil svoj kor pravilno prednašati klasično glasbo, temveč tudi — kar vsak pazljiv poslušalec hitro spozna — v prav kratkem času vlil svojim učencem naraven čut za glasbo in prav živ vkus za stare melodije gregorijanske.
To ni moglo biti lahko, ker se mora pomisliti, da on ni dobil skrbno pripravljenih tal in v tem zmislu vže obdelanih. Temveč so bili stari predsodki in pa poglavitna zapreka ono neprestano menjavanje gojencev, ki je v navadi po semeniščih; na drugi strani pa je pomagal oni naravni čut za glasbo, ki je nekako lasten vsem Italijanom.
izmed 00 gojencev vatikanskega semenišča je bilo izbranih 25—30 za sestavo pevskega zbora, starih 9—20 let. Mi smo imeli priložnost prepričati se o uspehih in pridobitkih teh rnladeničev in smo se čudili njih spretnosti v petju in pa absolutni gotovosti, katero kažejo vsi, tudi najmlajši, pri čitanji partiture.
Njih mladi glasovi imajo neko posebno barvo, da gladijo poslušalca najsladkejše. Tudi je znana njih nežnost, ki morda izvira od tod, ker so vsi pevci Piimljani in imajo kot taki zelo čist in povsem pravilen izgovor. Govoreč o uspehih vatikanskega semenišča glede glasbe, je treba najprej omeniti, da se je začelo preustrojati (cerkveno glasbo) še le v maju I. 1888. Vže spomladi naslednjega leta je zbor nastopil v cerkvi s produkcijami, izmed katerih omenjam samo slavno Palestrinino mašo Iste Confessor. V juliju 1. 1890 je doletela zbor največa čast biti poklicanemu pred sv. Očeta Leona XIII., da bi pokazal svoj napredek in zmožnost. O tej priliki se je sv. Oče o mladenčih prav pohvalno izrazil.
Decembra preteklega leta smo bili navzoči pri javni produkciji Schola Cantorum (pevske šole) in smo slišali veličastni kor Haydnovega stvaijenja (Die Himinel erzahlen) in Mendelssohnovega Paula (O welch' eine Tiefe). To je gotovo velika zasluga P. de Santijeva in kaže, da se je zglobil v glasbo klasičnih oratorijev in v muzikalni klasični duh. Oba kosa sta bila prednašana od italijanskih grl in v italijanskem jeziku tako dobro, da bi delala čast kateremukoli boljšemu koru nemškemu. Druga produkcija, pri kateri smo bili navzoči, je bila 5. tega meseca v čast obletnice papeževega kronanja in v spomin sv. Gregorija Velikega. Posebno zanimiva je bila zato, ker je P. de Santi imel govor, v katerem je modroval o početkih in o razvitku gregorijanskega petja, kakor tudi o najnovejših sadovih gregorijanskih študij, katere so dosegli posebno francoski benediktinci v Solesmih in naposled o ukrepili sedanjega papeža za preustroj cerkvene glasbe.
Program se je, kakor se samo ob sebi razume, kretal samo v klasičnih mejah.
Klasična glasba mora nekako preiti v kri in kosti današnjega roda. Samo tedaj se bo razumela prava cerkvena glasba kot imeniten dar Božji, in samo tedaj bode mogoče z
modernimi močmi stvariti umotvore, ki povsem spolnjujejo nebeško nalogo prave glasbe. Vsekako moramo imeti največe spoštovanje do sv. Očeta Leona XIII. kakor tudi do kora vatikanskega semenišča, izvežbanega od P. de Santija, da sta pokazala v tem obziru pravo pot. Iz teh vspehov se tudi razvidi, koliko se da doseči na polju cerkvene glasbe, če se ima dobro voljo, stanovitno pridnost in sistematično ter dobro vodjeno šolo.
Novomesto. Praznik sv. apostolov Petra in Pavla bil je za naš pevski zbor kaj imeniten. Skrbno se je pripravljal, da svojemu milostljivemu pokrovitelju, gospodu proštu za god napravi kaj posebnega. Pela se je njemu posvečena „Missa in lion. ss. app. Petri et Pauli" od Ig. Hladnika op. IG. Introjt in Communio koralno, za Graduale „Tu es Petrus" od Palestrine G glasno za dva sop., alt, dva ten. bas., iz Liickove zbirke IV., št. 20; Ofif. »In omnem terram" od dr. Fr. Witta za 8 glasov v dveh zborih, iz Flieg. Bit. 1885.; pri blagoslovu A. Foerslerjev Tantum ergo iz op. IG., št. 2. Vse skladbe so se predavale točno in z veliko navdušenostjo, ker zavest, da se Palestrinov Tu es Petrus to pot prvič poje na Slovenskim, kakor tudi Off. od Witta, sponosila in razgrela je vse sodelujoče (vsih skupaj 1!)). Kdor ima omenjeni skladbi, lehko uvidi, da je naš pev-ki zbor vrlo izvežban, ker je kos, kaj tacega peti. Bog daj le vsemu zboru edinost, vztrajnost in gorečnost kot do sedaj; veliko lepega bode še leliko storil v čast božjo in povzdigo prave cerkvene glasbe.
Le na delo! Povsod se dobe lehko pevke in pevci; vztrajnost, pridnost in gorečnost za lepo in pravo cerkveno glasbo vse zapreke premaga. Začetek je nekoliko težak, a toliko je bolj vesel vsakdo lepega uspeha, kateri po stanovitnem trudu nikdar ne izostane.
Razne reči.
—	Konec šolskega leta in ob enem javna skušnja učencev naše orglarske šole (št. 13. na starem trgu) bode v ponedeljek 13. julija ob !). uri zjutraj. Vabijo se k nji vsi prijatelji cerkvene glasbe.
Začetek novega šolskega leta bode l(i. sept. ob treh popoludne.
—	1300-letnica sv. Gregorija Vel. se je v Bimu od 9. do 17. aprila t. 1. jako sijajno obhajala in to po raznih cerkvah: 9. aprila pri sv. Pavlu zunaj mesta, kjer je 20 benediktincev koral pelo, 10. aprila pri sv. Petru, 11. aprila pri sv. Janezu v Lateranu, 12. aprila liri sv. Gregoriji na Celiji (rojstni hiši sv. Gregorija), 13. in 14. aprila je bila ..znanstvena akademija" v Pijevem semenišči in zborovanje arheologov pri sv. Agati Gotski, 15. aprila izlet arheologov k stari baziliki sv. Petronile pri katakombah ss. Nereja in Ahileja, zvečer je bilo v S. Maria in Capella 100 revežev nasitenih, IG. aprila je govoril pri sv. Gregoriji na Celiji P. Grisar S. J. o zgodovini tega samostana, zvečer so se razpravljale Gre-gorijeve bogoslovske vednosti, 17. aprila bili so vsi udeležniki 13001etuice od sv. Očeta Leona XIII. v avdijenci sprejeti. Slavnost se je končala 7. akademijo v uradni palači papeževi.
—	Vis. čast. g. nadškof v Koln-u, dr. Filip Kreinentz je svoji duhovščini razglasil, da, ker so iztisi antifonarija in graduala za Kolinsko škofijo pošli, ga ni volja, knjigi dati zopet ponatisniti, marveč naj si preskrbe, kjer je novih treba, onih koralnih knjig, katere sta Pij IX. in Leon XIII. avtentičnim spoznala in je vsim škofom priporočala.
—	Poletni čas je čas zborovanj in pevskih shodov. Naznanili smo že občni zbor neinšk. Cec. društva v Gradci; podučevalni kurz in zborovanje orglarjev in orglavcev na Dunaji. — Zborovali bodo tudi ainerikanski cecilijanci ter napravili v mestu Defianee od 7.—IG. julija t. 1. kurz za organist«, katere bosta podučevala gg. Singenberger in P. Jung. Dr. F. X. Haberl bode vodil od 3.—9% avgusta podučevalni tečaj za katoliške pevovodje, orglavce in cerkv. pevce v Landau (Pfalz); od 20.—25. julija pa v osrednjem samostanu »angleških gospodičen" na Bavarskem. K temu shodu so v prvi vrsti vabljene pevske učiteljice samostanskih zavodov. Vnema teh Bogu posvečenih devic za dostojno službo božjo nam daje upanje, da bode sad Haberl-ovega poduka obilen in prijeten.
Nujno prosimo, naj bi če. gg. naročniki C. Gl-a blagovolili poslati zaostalo naročnino tega in p rej s n j i h let.
Pridana je listu 7. štev. prilog.