Poštnina plačana v gotovini Leto LV. V Ljubljani, V SredO, dne 3. avgusta 1927 Št. 172. Posamezna številka 2DI, Naročnina Dnevno izdajo za državo SHS melcčno 20 Din polletno 12O Din celoletno 240 Din za inozemslvo mesečno 35 Din nedel|»kn Izdata celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D Cene oglftao v t .tolp. petlJ-vrsta moli oglasi po 130 ln 2 D.večji oglasi nad 43 mm vlUu po Din 2-30i veliki po 3 In 4 Din, v ' irednlftkem deta vrstica po 10 Dlx> n Pri veC)ern g naroČilu popu3 Izide ob 4 zlulroj rožen pondolJKo tfi dnovo po prazniku S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« rednlšlvo /e v Kopitarjevi ulici it. 61111 tolcoplsl se ne vračalo, aetranlUraaa plama se ne spre/ema/o + Uredništva telejon št. 2050, upravništva št. 2328 Uprava Je v Kopitarjevi ul.št. 6 - Čekovni račun: LJubljana štev. 10.6S0 ln 10.340 xa lnaerate, Sarajevo št. 7Sti3. Zagreb št. 39.011. Praga In Dunaj št. 24.797 Neumestna igra. Sedanje državnopravno stanje v Evropi, v kolikor je nastalo po svetovni vojni, temelji na mirovnih pogodbah, versailleski, neuit-leski, sangermainski, rapallski in raznih drugih, ki so se sklenile in podpisale bodisi pred forumom zmagovalcev bodisi med posameznimi prizadetimi državami. Vse te pogodbe tvorijo en sam enoten kompleks, tako da se more vsaka kršitev ali izpreminjanje katerekoli izmed njih izvršiti le v najtesnejšem odnosu na celoto, to se pravi, vsak tak slučaj bi imel precedenčni značaj. Da se z vsemi temi pogodbami v Evropi m ustvaril ravno idealni položaj, je naravno. Mnogoštevilne nove državne tvorbe niso tako točno usmerjene, da bi se mogle v teh Kratkih letih zliti v svobodno harmonično skupnost — ne gospodarsko in še manj politično. V deželah, ki so izgubile na svojem ozemlju, se grenkost razočaranja še ni izgubila in tudi misel na revanšo še ni zamrla; duSi jo le politika, ki jo brezpogojno narekujejo razmere. Vsega tega se vse prizadete države dobro zavedajo in zato so se sklenile posebne zveze odnosno pogodbe, ki medsebojno jamčijo sedanje posestno stanje. Na prvo mesto spadata locarnski sporazum in Mala antanla. Dosedaj se je vsaka misel, vsak načrt za izpremembo obstoječega stanja najodločnejše zavračal, nc samo od neposredno prizadetih držav, marveč tudi od ostalih bivših in sedanjih zaveznikov in celo od drugih neprizadetih držav. Spominjamo le na vprašanje An-schlussa in pa na albansko vprašanje, ki ga je znova sprožila Italija s tiransko pogodbo. To je naravno. Vsako nasilno poseganje v sedanje stanje bi moralo imeti nedogledne posledice, nove vojne zapletljaje, v katerih bi vsi vse tvegali, ki bi mogli pomenjati konec Evrope. Noben trezen državnik in politik zato danes nc želi vojne in jo izključuje vsaj iz svojih lastnih načrtov. Že iz teh razlogov nas torej kampanja, ki jo je v zadnjem času razvil lord Rother-mere za revizijo trianoske pogodbe, ne more preko mere vznemirjati. Kljub temu jo je treba zavrniti kot skrajno neumestno igro. V Evropi, posebno pa v Srednji Evropi, danes nihče ničesar bolj ne potrebuje, nego miru, prilike, da se more neovirano posvečati delu v lastni hiši. Kdor kakorkoli seje vznemirjenje m kuje naklepe za nove zapletljaje, dela Stkrajno brezvestno, ker se koncem koncev vendarle igra z ognjem. Zato bi bilo nujno želeti, da bi angleški merodajni krogi v stvari zavzeli jasno in nedvoumno stališče. S tem bi ostal Rothermere s svojim časopisnim kon-eernom sam na pozornici, svet bi točno vedel, s kom ima opraviti ter bi se pomiril. Da angleška vlada ne stoji za Rothermerom, ne moremo dvomiti, saj je Anglija sotvorec in ja-mec sedanjega stanja in najodličnejša oficiel-na zastopnica mirovne ideje in Društva narodov. Madžarska vlada se je o stvari že izjavila. Njena izjava je v toliko zadovoljiva, ker pravi, da na vojno ne misli in zavrača Ro-thermerovo kampanjo kot neresno. Uradna Ogrska sc zaveda — tako naglaša izjava — da vprašanje revizije trianonske pogodbe nc bi bila otroška igrača niti za vlade nasled-stvenih držav tudi v slučaju, ako bi same bile pripravljene za tostvarna mirna pogajanja. Nezadovoljiva pa je izjava, v kolikor označuje sedanje stanje kot začasno in pravi, da se ogrska vlada zanaša na dve možnosti, ki se med seboj izpopolnjujeta: na Društvo narodov in na neposredna pogajanja s sosednimi državami v svrho izpremembe meja. Prav ta izjava kaže, kakor da bi se bilo T evropski politiki ipak nekaj premaknilo, kajti tako jasno madžarski oficielni krogi doslej še niso govorili glede mirovnih pogodb. Značilno je tudi, da madžarska vlada dopušča velike javne manifestacije za Rothermera. Ustanovila se je celo madžarska liga za revizijo trianonske pogodbe. Še pred par meseci bi se bilo kaj takega zdelo nemogoče. Ni čuda, da se spričo vsega tega pojavljajo glasovi, češ, da je Madžarska preko Italije dosegla botre tudi v Londonu in da je vse to zopet Mussolinijevo delo, naperjeno proti Mali antanti. Mi, kakor rečeao, ne dvomimo o miroljubnosti angleške politike in smo prepričani, da g. Mussolini od strani Anglije nikakor nima carte blanchc za svojo politiko ne na Balkanu, pa tudi nikjer drugod. Sicer pa: če je izpremenljiva triatlonska pogodba, so izpre-mealjive tudi vse ostale mirovne gogodbe in najmanj, kar bi moralo slediti, bi bilo zedi-njenje Avstrije z Nemčijo. Dejansko tako avstrijski kakor nemški listi v velikem delu podpirajo Rothermerovo zahtevo po reviziji trianonske pogodbe, naglašajoč potrebo, da se vse mirovne pogodbe revidirajo, da se izvrši Anschluss in popravijo nemške meje na vzhodu G.. Mussolini mora biti torej pripravljen, da dobi Nemčijo za mejaša prav do Beljaka. Kolikor vemo, Italija tega aoče. Kakorkoli torej stvar obračamo, Rother-merove kampanje ne moremo smatrati za drugo nego za neumestno igro, ki se je uprizorila iz vse drugih namenov nego v pomir-jenje narodov in razčiščenje ozračja v Sred- r Belgrad, 2. avg. (Izv.) Med našo vlado in Albanijo je prišlo do sporazuma glede popolne vpostavitve diplomatskih odnošajev, ki se bodo izvršila v pondeljek na ta način, da bosta oba ministra istočasno sprejela diplomatske zastopnike obeh držav. V Albaniji bo r Belgrad, 2. avgusta. (Izv.) Večina članov vlade se še vedno nahaja izven Belg^ada na potovanjih po raznih krajih naše države. V Belgradu se nahajajoči člani vlade so izražali svoje zadovoljstvo nad uspehi, ki so jih imeli na potovanju. Vsi se nadejajo pri bližnjih volitvah najboljših uspehov. Vukičevič je radi bolezni v rodbini zopet odložil potovanje na Bled. kamor bo vsekakor šel že jutri. Po poročilih iz Bosne jc imel Davidovič tam več shodov, na katerih je bil veliko zmernejši, kakor dosedaj, kar vsi politični krogi Avstrijski šolski v Dunaj, 2. avg. (Izv.) Dunajski parlament je sprejel novi šolski zakon. Šolski pouk bo temeljil tudi nadalje na nravno-religioz-nem temelju. Šolski učni načrt je urejen na temeljih šolstva v Nemčiji ter bo polagal veliko poudarka na socialno in državljansko vzgojo. Predsednik dunajskega mestnega šolskega sveta in zastopnik krščanskih soci-alcev sta utemeljevala posamezne koncesije, o katerih so se sporazumeli zastopniki obeh v Bukarešt, 2. avg. (Izv.) Dane« opoldne se je vršila seja ministrskega sveta, pri kateri so sprejeli zakonski predlog o civilni listi z ozirom na nov položaj v kraljevi hiši. V popoldanski seji parlamenta je bila nova civilna lista sprejeta. Civilna lista znašai letno 60 milijonov lejev, in sicer dobi kralj Mihael 22, regentski svet 4, kraljica-vdova Marija 20, princ Nikolaj 7 in princezinja lleana 7 milijonov lejev. Patriarhu Cristea se bo določil tudi en namestnik. Jutri bo zaključeno izredno zasedanje romunskega parlamenta. Pmgodrtiae nji Evropi. Narodi Male antante to igro najodločneje odklanjajo in so v tem popolnoma edini, Posebno tisti deli teh narodov, ki so nekdaj na svojem vratu nosili madžarski jarem, kakor Slovaki, Romuni in Slovenci, z največjim ogorčenjem zavračajo zamisel, da bi se le eden od njih vrnil pod madžarsko oblast. Prekruto so občutili na svojih plečih r^.džaTski biči Slovenci "pa še prav posebno z grenkostjo opazujemo veliko zavzemanje angleške javnosti za madžarske manjšine. Kako neprimerno slabše se godi našim bratom v Italiji, a kdo se je doslej zanje zavzel? zunanji minister sprejel tajnika Milčiča, v Belgradu pa bo zunanji minister istočasno sprejel odpravnika poslov albanskega poslaništva g. dr. Stylo. Milčič bo odpotoval v četrtek. Po neki verziji sc bo v Belgrad vrnil Cena beg. Zdi se pa, da je ta verzija precej neverjetna. smatrajo kot dokaz, da so poslednji nesporazum med obema strankama, ki sta v vladi, popolnoma poravnali. Predsednik narodne skupščine Marko Trif-kovič jc na svojem shodu v Somboru nadaljeval z napadi na vlado. Posebno ostro je napadal posamezne člane vlade. Danes so tukajšnji krogi posvetili veliko pozornost izjavam in govoru dr. Korošca v Kranju. Vse časopisje priobčuje Korošcev govor v izvlečkih. Ker je bil to prvi govor dr. Korošca v sedanji volivni borbi, so ga vsi pričakovali z napetostjo. ^akon sklenjen. strank. V srednjem šolstvu bodo trije tipi: gimnazijo, realne gimnazije in realke. Na realnih gimnazijah bo mogoče mesto latin, ščine, oziroma grščine učiti se kakega tujega jezika. Vse srednje šole bodo imele po osem razredov. Ustanovile se bodo tudi posebne delavske srednje šole, ki so se izkazale že v severnih državah in bodo omogočile tudi delavnim slojem doseči višjo izobrazbo. bo regentski svet sprejel zastopnike senata m zatem zastopnik© parlamenta, ki mu bodo izročili odgovor na prestolni govor. v Bukarešt, 2. avg. (Izv.) Pri današnjih razpravah v parlamentu o odgovoru zbornice na prestolni govor je podal v Imenu narodne kmetske stranke poslanec. Maniu izjavo, v kateri odklanja odgovor na prestolni govor, kakor ga je sestavila vlada. Vlado je ostro napadel radi terorja pri volitvah in je zahteval razpustitev sedanjega parlamenta ter razpis HOjah molitev- ^ aKoj««l .fioyjPJrii fii niti i be- sedico omenil kralja Mihaela. Zahteval Je, da se izdela velik konstruktivni programi v svrho konsolidacije države, dalje ukinitev izjemnih zakonov ter iztrebljenje korupcije v upravi. Treba je v večji meri podpirati tudi poljedelstvo. Po govorih zastopnikov narodnih manjšin in zastopniko Lupujeve kmetske je govoril minister Du«?a in pohvalno omenil lojalne izjave narodnih manjšin ter izjavil, da bo vlada po možnosti izpolnila vse upravičene zahteve narodnih manjšin. Veseli ga, da je govoril Maniu o konstruktivnem programu in upa, da bo na podlagi tega programa prišlo do sporazuma med vlado in narodno kmetsko stranko. ICrail Fyad v Rimu. o Rim, 2. avg. (Izv.) Z vlakom točno ob 10 dopoldne je prispel iz Pariza egiptovski kralj Fuad v spremstvu ministrskega predsednika Saruata. Ob izstopu iz vagona mu je prišel nasproti kralj Viktor Emanuel. Kralja sta se objela in poljubila. Nato je italijanski kralj predstavil Fuadu Mussolinija, nakar je Fuad podal roko vsem članom egiptovskega poslaništva. Navzoči so bili vsi člani italijanske vlade in zastopstvo armade. Od postaje se je razvil svečan sprevod proti Kvirinalu. Pred palačo mestnega županstva je rimski guverner pozdravil egiptovskega kralja z vznesenimi besedami. Na trgu Kvirinal sta se oba vladarja podala v kraljevo palačo. Vse ulice, koder se je pomikal sprevod, so bile najlepše okrašene. V političnih krogih in časopisju se poudarja važnost tega obiska glede na prijateljstvo med Italijo in Anglijo, ki je tudi svečano sprejela Fuada. Kljub temu, da spremlja kralja ministrski predsednik, se poudarja, da nima obisk nobenih določonili političnih namenov, da bi se namreč uredili gotovi problemi med obema državama. Pač pa naj bi obisk tvoril nekako posvetitev vseh dosedanjih sporazumov med Italijo in Egiptom, med temi sporazum glede razmejitve Cirenajike. Poleg tega naj bi obisk še bolj okrepil prijateljske politične in gospodarske zveze med obema državama. V kratkem prispe v Rim tudi egiptovski prosvetni minister Ali Šansi. Češkoslovaška javnost proti Kothermeru. v Praga, 2. avg. (Izv.) V današnjem uvodniku razpravlja >Češke Slovo« organ zunanjega ministra dr. Beneša, o Eothermerejevi akciji. List ugotavlja, da bodo države sedaj natanko spoznalo delovanje Madjarske. Madjarska je s tem hotela tudi vplivati na Društvo narodov, kjer se bo v decemberskem zasedanju razpravljalo o romunski agrarni reformi. Tudi ta namera Madjarske se je s tem izjalovila. Ta akcija je dosegla ravno nasprotni uspeh, kot si ga je Madjarska želela. Predvsem je dalo to povod Hlinkovi stranki, da se je jasno izrekla za enotnost države. Popolnoma brez uspeha je bilo hujskanje nemških narodnih manjšin v Češkoslovaški; pač pa je dalo to delovanje povoda za razpravljanje o ravnanju z narodnimi manjšinami na Madjar-6kem, kjer je treba želeti velikih sprememb. Dalje bodo sprevideli tudi gotovi angleški krogi, ki so mislili, da bo Madjarska močen obrambni zid proti boljševiški Rusiij. Na Ma-djarskem namreč še sedaj zavzemajo visoka mesta uradniki, ki so se eksponirali za časa komunistične vlade Bela Kuna. v Praga, 2. avg. (Izv.) Glasilo slovaške ljudske stranke »Slovak« tudi danes razpravlja o delovanju Rothermcrcja in pravi, da so morali Čehom šele Madjari odpreti oči naj opuste svojo politiko napram boljševiški Rusiji, ko se že vsa Evropa organizira proti njim, Nadaljnje dejstvo Rothermerejevega delovanja je, da računa z nezadovoljstvom med češkoslovaškimi državljani. Skozi devet let so Slovaki samo trpeli in bili matcrielno zapostavljeni ter so tudi duhovno zelo malo pridobili. Slovakom so najbližji Čehi, toda razmerje med njimi je nenaravno, ker Čehi ne kažejo nikake dobre volje, da bi vsaj malo žrtvovali v interesu modsebojnega zbližanja. Vse kaže, da Češkoslovaška republika Slovakov ne more napraviti srečnih. Te stvari je Čehom pokazala šele akcija Rothcrmcreja. ■ SMRTNA NESREČA DIRKAČA. v Praga, 2. avg. (Izv.j Znani dirkač Janaa je s svojim motornim kolesom pri Ujezdu zadel v avtomobil in se pri tem smrtno ponesrečil. Razbila se mu je lobanja* Obnovitev diplomatskih odnošajev z Albanijo. Odmev vofivne borbe v Belgradu. Neuspeh pomorske razorožitvene konference. v London, 2. avgusta. (Izv.) Japonski delegat v Ženevi Išii je izjavil angleški delegaciji, da so bili vsi njegovi poizkusi za zbližanje med Anglijo in Ameriko popolnoma brezuspešni. Anglija poudarja, da je Italija v zadnjem času izdelala načrte za ureditev letališč v raznih morskih ožinah, ki naj bi služila za oporišča italijanskemu zračnemu brodovju. v Newyork, 2. avg. (Izv.) Angleški poslanik Esme Howard je nepričakovano prispel v Washington in je tri ure razpravljal z državnim tajnikom Kellogom. V Washingtonu bo ostal, dokler ne bo končana konferenca v Ženevi. Ti razgovori z angleškim diplomatom dajejo časopisju povoda, da se bo mogoče vendarle le še dalo izogniti popolnemu polomu na konferenci, čeravno se kaj posebnega ne da v.eč rešiti. v London, 2. avg. (Izv.) »Exchange Tele-gramm« objavlja« poročilo iz Ženeve, v katerem poudarja, da bo četrtkova seja pomorske razorožitvene konference odločilnega pomena. Izgledi na uspeh so v londonskem časopisju zelo pesimistični. Po vsem poteku konference pričakujejo, da bo prišlo do preloma. Ako pride do razdružitve konference, bodo posamezna zastopstva objasnila svoja stališča. Negativni uspeh je Anglijo zelo razočaral, ker je upala, da ji bo mogoče s sprejetjem njenih predlogov prihraniti 15 milijonov funtov v državnem proračunu. Romunska narodna kmetska stranka zahteva nove volitve. CIVILNA LISTA ZA KRALJEVO HIŠO ZNAŠA LETNO 60 MILIJONOV LEJEV. — NARODNA KMETSKA STRANKA PROTI CIVILNI LISTI. — ZAHTEVA RAZPUST PARLAMENTA TER KONSOLIDACIJO V DRŽAVI. Poljsko-Hfavska pogajanja. v Varšava, 2. avg. (Izv.) Poljski ministrski predsednik Pilsudski se jc vrnil iz Vilne, kjer jo bil nekaj časa pri svojem bratu. Topot li-tavsko časopisje ni več ponavljalo v zvezi s tem svojih poročil o bojnih pripravah Poljske. Zdi sc, da je bil ta obisk v zvezi s predstoje-čirai pogajanji poljske vlade z Vilno, zakar govori tudi, da sc žc več dni mudi v Varšavi profesor Iierbačevski, ki dela propagando za ta pogajanja. On jc tudi izjavil, da dela v sporazumu z litavskim državnim predsednikom in ministrskim predsednikom. Potrebo teh pogajanj utemeljuje s tem, da pripravlja Nemčija izevdbo velikih načrtov za razširjenje nem- Podrobnosti o potresu v Palestini. v Dunaj, 2. avg. (Izv.) V »Neue Freie Pressc« je priobčen popis dogodkov ob priliki velikega potresa v Palestini od očividca Evgena Hellerja. 11. julija ob 7 zjutraj se je nenadoma začel potres, ki je tekom sedmih sekund uničil na tisoče človeških življenj in napravil ogromno materielno škodo. Sreča v nesreči je bila, da so vsi veliki zgodovinski spomeniki, ki so takorekoč sveta last vsega človeštva, ostali popolnoma nepoškodovani. Samo znano Abrahamovo drevo, ki stoji ob cesti iz Betlehema v Hebron in katerega starost cenijo na 3000 let, se je razklalo. Drevo so z železnimi obroči zvezali in zavarovali pred nadaljnjim razpadnjem. Škoda v Jeruzalemu in Betlehemu je zelo majhna. V Jeruzalemu je bilo 12 mrtvih. Grozna pa so bila razdejanja v Nablusu. Mesto, ki je štelo 16.000 prebivalcev, je popolnoma razdejano. 16. julija sc je potres ponovil in jc trajal dve sekundi ter ni bil tako katastrofalen. Porušilo pa sc jc veliko hiš, ki so bile močno poškodovane vsled prejšnjega potresa. Zanimivo je, da ljudje, ki so bili med potresom izven obljudenih krajev, potresa sploh niso čutili. Proti dunajski občinski straži. v Pariz, 2. avg. (Izv.) Poslaniška konferenca bo vložila svoj veto proti ustanovitvi dunajske občinske straže, ker to nasprotuje določilom senžermenske mirovne pogodbe. V tem smislu bo dunajski vladi izročena protestna nota. Gospodarska kriza v Franciji. v Pariz, 2. avg. (Izv.) Po zastoju, ki je nastal v avtomobilni industriji, preti kriza tudi konfekcijski obrti. Več firm je napovedalo, da se bodo zaprli obrati za tri do štiri tedne. Več tisoč delavcev bo ostalo brez kruha. Avtomobilska firma Citroen je že pred nekaj dnevi za dalj časa odpustila večje število delavcev. Krvave komunistične demonstracije v Lyonu. v Pariz, 2. avg. (Izv.) V Lyonu so priredili socialisti in komunisti skupno zborovanje, na katerem so zahtevali oprostitev Sac-coja in Vanzettija. Po končanem zborovanju •je skušalo nekaj sto udeležencev napraviti demonstracije, proti čemer je nastopila policija in je prišlo do težkih spopadov, v katerih je bilo 8 stražnikov in 1 policijski častnik ranjenih. 7 oseb so aretiral. Tudi med demonstranti je bilo mnogo ranjenih. Uvedena je bila takoj preiskava, posebno še, ker je iz vrst demonstrantov padlo več strelov iz revolverjev. Mezdno gibanje madžarskega delavstva. v Budimpešta, 2. avgusta. (Izv.) V celi vrsti madjarskih industrijskih podjetij se je pričelo gibanje za zvišanje plač, pri katerem je interesirano nad 70.000 delavstva. V železarski industriji je nastopilo za zvišanje plač 35.000 delavccv. Gibanje sc je pričelo pri delavstvu v električnih tovarnah, pa so podjetniki odgovorili z izprtjem 4500 delavcev. V mnogih strojnih tovarnah so danes delavci prenehali z delom. Tudi v Weissovih podjetjih, ki zaposlujejo nad 6000 delavcev, grozi stavka. Mezdno gibanje se je pričelo vsled naraščanja draginje in padanja konjunkture v industriji. Podjetniki zaenkrat odločno odklanjajo vsako zvišanje mezd in pravijo delavstvu, naj dela 10 mesto 8 ur, ako ne more izhajati z dosedanjimi plačami. FRANCOSKA TURISTIČNA AKCIJA V INOZEMSTVU. v Pariz, 2. avg. (Izv.) Francoska vlada namerava ustanoviti v evropskih in tudi v izven-cvropskih glavnih mestih nova poluradna inozemska zastopstva. Ustanovili sc bodo posebni uradi za turistiko in tujski promet. Poincare je imel zadnje dni več razgovorov s Tardieujem. »Intransingcnl« piše, da bodo ta inozemska zastopstva imela nalogo, vršiti veliko propagando za francoska kopališča in naravne lepote Francije. VOJNE IZGUBE M AD J AROV. v Budimpešta, 2. avgusta. (Izv.) Madjar-ski statistični urad je objavil, da jc Madjar-ska zgubila v zadnji vojni 660.821 mož. Naj- škega vpliva v* baltiških državah. Ob priliki bivanja maršala Pilsudskega v Vilni, so bili pri njem tudi zastopniki litavskih narodnih manjšin, ki so mu izročili sledeče zahteve: »Ustanovi naj sc posebna stolica za litavski jezik na vilnski univerzi. V višjih litavskih šolah naj sc opuste skušnje iz poljščine. Litavščini naj se da popolna enakopravnost pri poštah in brzojavnih uradih. V vseh občinah, v katerih.imajo večino litvanskl prebivale!, naj bo uradni jezik litavščana.« Komaj se da misliti, da bi hotel maršil Pilsudski te zahteve, predvsem pa zadnje upoštevati. večje so bile izgube med onimi, ki so ob izbruhu vojne bili v aktivni službi. Od 660.821 padlih odpade na sedanje madjarsko ozemlje 110.000. KONGRES KRŠČANSKIH CERKVA, v Lausanne, 2. avg. (Izv.) Jutri se prične tu svetovni kongres krščanskih cerkva. Katoliška cerkev se tega kongresa ne bo udeležila. Velike eksplozije na Japonskem. v London, 2. avg. (Izv.) Pri japonskih vojaških vajah je nastal požar v skladišču za mine, ki je povzročil veliko eksplozijo. Bilo je ubitih 5 častnikov in 33 mož. 47 je težko ranjenih. DELOVANJE VEZUVA PONEHAVA. v Rim, 2. avgusta. (Izv.) Delovanje Vezuva je zadnjih 24 ur močno popustilo. Mase lave sc pa še neprestano vale iz žrela. V dveh velikih ognjenih vodopadih se vali lava v Valle del Inferno. Iz Bozuoli poročajo, da je tamošnji blatni vulkan pričel delovati in meče blato do 100 metrov visoko. METEOR. v Rim, 2. avgusta. (Izv.) V razdalji 100 km od Catanie je padel na tla velik meteor; našli so ga še v žarečem stanju. VELIK POŽAR, v Karlsruhe, 2. avg. (Izv.) V kraju Liedels-heim je nastal ogromen požar, ki je vpepelil 39 gospodarskih in 2 stanovanjska poslopja. Vsi pridelki letošnje žetve so uničeni. Celokupno škodo cenijo na 2 in pol milijona mark. Ogenj je povzročila strela, ki je udarila med silno nevihto, ki je divjala nad Liedelshcimom in v okolici. RUDNŠKA NESREČA NA ŠKOTSKEM, v London, 2. avg. (Izv.) Vsled velikih neurij na Škotskem je v nekem rudniku zasulo 10 delavcev. Po osemurnem reševalnem delu so rešili 8 težko ranjenih rudarjev, 2 pa so našli že mrtva. STRELA ZASULA ŠOLSKE IZLETNIKE. v Pariz, 2. avg. (Izv.) Skupina učencev pod vodstvom učitelja je napravila izlet v gozdove pri Painebleauxu. V gozdu pa jih jb dohitela velika nevihta, pred katero so iskali zavetja v neki skalni votlini. Po nesreči pa je udarila strela v vhod v jamo, vsled česar se je tam usedla zemlja. Več dečkov je zasulo in nekatere so že mrtve izkopali iz zemlje, 21 pa jih je močno poškodovanih. SMRT BIVŠEGA GLEDALIŠKEGA RAVNATELJA GAR1S0NA. v Berlin, 2. avgusta. (Izv.) V bolnišnici v Schonbergu je umrl operni pevec in gledališki ravnatelj Max Garison, kateremu je 17 letno uspešno kariero uničila obsodba berlinskega porotnega sodišča ua eno leto ječe. Garison je bil sprva krojač, ko pa so spoznali njegov glas, so ga poslali študirat v Berlin, Draždane in Milan. Zaslovel je pozneje, ko je nastopil v različnih gledališčih v Nemčiji. Bil je tudi član petrograjsko opere, pozneje pa gledališki ravnatelj v Berlinu. Kaj je bilo pravzaprav ozadje njegove katastrofe, še sedaj ni znano. Ko je prestal enoletno kazen, je zopet nastopil, toda ni imel več poprejšnje sile in je kmalu izginil iz javnosti. LETALSKA NESREČA, v Pariz, 2. avg. (Izv.) V Orignacu se je dogodila danes težka letalska uesreča. Iz še neznanih vzrokov sc je v letalu naenkrat pojavil plamen in letalo je padlo na zemljo. Vsi trije vojaški letalci so popolnoma zgoreli. ŠTEVILNE LETALSKE NESREČE NA ANGLEŠKEM, v London, 2. avg. (Izv.) Vsled številnih nesreč angleških letalcev zahteva časopisje temeljilo preiskavo o vzrokih teh nesreč in organizaciji angleškega letalstva. Angleško zrakoplovno ministrstvo je ugotovilo, da je od 244 nesreč v angleškem letalstvu bilo 112 povzročenih vsled neizkušenosti pilotov. Samo 25 nesreč se jc zgodilo vsled defekta na motorju oziroma konstrukcijskih napak. Zastopnike proti visoki proviziji sprejme za celo Slovenijo ,Anker" splošna zavarovalna družba Ljubljana, Kralja Pelra trg 8. Italija in Albanija. Pod tem naslovom objavlja >Journal de Dčbats« člančič v katerem opozarja na sedanjo neizvestnost glede vloge, ki jo v Albaniji igra Italija. Javnosti ni znano, kaj vsebuje in kako daloč sega zadnji albansko-ita-lijanski dogovor, položaj je nejasen. Italija je de faeto okupirala otok Saseno nasproti Va-loni, po celi Albaniji se grade strategične ceste, orožjo se dovaža in denarja ae manjka. Uspeh: Italija nadzoruje finance, Italija nadzoruje armado, nobena kupčija se ne more skleniti v Albaniji brez dovoljenja Italije. Zgled: Vsa Albanija je predmet številnih načrtov; družbe raznih narodov za iskanje in ek&ploalacijo so na vsepovsod na delu, toda pod strogim nadzorstvom Italije, ki očividno smatra te pasove kot področja svojega vpliva in zahteva svoj del v obliki vdeležbe italijanskih družb. Najsi bo, pravi list; toda čemu ta skrivna kolonizacija, zakaj se ne igra z odkritimi kartami? Nejasne situacije so vedno škodljive in onemogočujejo rešitev problemov, ki bi bili ob sebi zelo enostavni. Ali je Albanija, član Društva narodov, neodvisna ali pa je Albanija manjvredna dežela pod italijanskim mandatom? Na to vprašanje je treba jasnega odgovora, kajti škoda ni toliko v italijanskem podjetju samem kakor v neodgovornosti njenega tihega mandata. Govor dr. A. Korošca. Koliko pomembnost pripisuje javnost v vsej državi vsaki izjavi načelnika SLS dr. Korošca, dokazuje dejstvo, da zadnji njegov govor prinašajo na prvi strani listi vse države, posebno vsi večji zagrebški in belgrajski listi. Vse časopisje označuje govor kot velik in važen, ga opremlja z velikimi naslovi in ga prinaša po večini dobesedno ali vsaj v velikih izvlečkih. Niti en list pa ne priobčuje kritike in polemike proti globokim in stvarnim izvajanjem našega voditelja. Poudarjamo, da je v nedeljo govoril Marko Trifkovič, predsednik skupščine in minister dr. Subotič, pa njihove govore listi komaj omenjajo, le par belgrajskih listov prinaša tiste dele Trifkovi-čevega govora, ki so naperjeni proti Vukiče-viču. Ce sedaj primerjamo pozornost, ki jo je deležen dr. Korošec v primeri z drugimi politiki, z zadoščenjem lahko ugotovimo, da beseda vodje Slovencev najmočneje odmeva po vsej domovini. Biaribor kot centrum oblasti. i 2e večkrat, včeraj pa zopet, Je »Jutro« zapisalo, da ljudstvo mariborske oblasti noče združene Slovenije. Tega tendenciozno škodljivega podtikanja Zerjavovcev ne izmodre nobene manifestacije mariborske oblastne skupščine, ki jc zadnjič sama zopet dala iniciativo in dala priliko za minifestacijo za ze-dinjeno Slovenijo, za močno in enotno slovensko samoupravo. SDS hoeč razdvajati. Zato seje, podžiga in razpihuje razdor med Slovenci ter upa, da bo na račun nesloge med nami, na račun kakih nezdravih in za našo skupnost škodljivih pojavov izbila zase kak glas in rešila svoj obstoj, ki si ga je zapravila ravno s svojo neslovensko, negospodarsko, nedržavniško razdelitvijo zemlje, na kateri prebivamo Slovenci. Včeraj zopet namiguje, »da je celokupno prebivalstvo vneto za Maribor kot centrum oblasti« in hoče s tem reči, da je prebivalstvo v mariborski oblasti proti združeni Sloveniji. Kako grdo in bedasto je to podtikanje, kratko osvetlimo. Slabotna mariborska oblast, kakor slabotna ljubljanska oblast niti od daleč ne pomenita tega, kar bi pomenila močna združena Slovenija. Politično in gospodarsko pomenita sedanji oblastni skupščini, če tudi delata kolikor mogoče vzajemno in po istem načrtu, neprimerno manj, kakor bi pomenile te sile, združene tudi v formalno upravno enoto. Koristi od te skupnosti pa ne bi imeli Kranjci nič več kot Štajerci. Saj bi vendar v skupnosti Štajerci pomenili močnejši in številnejši del, če že govrimo o delih. Reprezentanti naših severnih delov Slovenije bi imeli odločilen vpliv na upravo in oblast vse Slovenije in bi znali nedvomno to svojo moč tudi za Maribor in njogov okoliš temeljito izrabiti. Da kdo te praktične posledice pregleda, mu ni treba posebne modrosti. Za vsakega Štajerca in Kranjca so na dlani. Le središče združene Slovenije bo v Ljubljani, pa ne zato, ker je Ljubljana na Kranjskem, ampak zato, ker je Ljubljana pač kulturno gospodarsko središče .vseh Slovencev, pa naj žive na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem ali Goriškem. Ta položaj pa bo naravnost ukazoval, da eni kakor drugi naravnost zatremo vse škodljive lokal-no-tendenčne težnje, čc bi sc pojavile. Upravno združena Slovenija bi nas zvarila in zabrisala vse meje in mejnike, ki so jih naši narodni sovražniki v zgodovini skušali zarisati med nas in jih izdajalska SDS sedaj, umetno goji. To-le poglavje je tudi zelo hvaležno za premišljevanje ljubljanskih volivcev, ko bodo stopali k volivnim skrinjicam. Naše občine. Gorje, Dne 31. julija 1927 je bil pri na« že tretjič izvoljen naš dosedanji župan gosp. Jožef Zaje. Za občinske svetovalce smo izvolili osem pristašev Slovenske ljud. stranke. Gospodom od nasprotnih strank ne pomaga noben kompromis, ker jim disciplina naši> odbornikov prekriža vse račune. Rateče (Planica). V naši občini so se vršile občinske volitve. Po šestih letih smo vendar dobili župana pristaši SLS. Samo»4ojneži so pa ostali v manjšini. Prorokovanja za bodočnost. (Iz gornjegrajskega okraja.) V »Jutru« čitamo poročila o slavnih zmagah liberalcev pri občinskih volitvah na Kranjskem. Ker lahko stavimo, da bomo brali tudi o volitvah v našem okraju, ki se vrše 7. avg., iste slavospeve, zato hočemo pojasniti že vnaprej razmere, ki so privedle do dvojnih list, oziroma do tega, da bodo tu in tam izvoljeni v obč. odbor kaki demokrati. SDS namreč nima v celem gornjegrajskem okraju razun treh učiteljev nikogar za seboj. Značilno za te demokrate je, da so kandidati na listah, katerih nosilci so izraziti pristaši SLS. Po liberalnem načelu so izkoristili kake osebne spore in pristali z navdušenjem na liste, katerih namen je — cepitev! Pri pobiranju podpisov za kandidatno listo nfso pokazali svoje strankarske pripadnosti k SDS. Morah so pregovorili celo graščinske uslužbence, da so podpisali kandidatno listo, akoravno es-deesarija najhujše zabavlja čez graščino in njene nameščence. Najboljši odgovor na vse te poskuse bo, da bodo vsi zavedni pristaši SLS, četudi so mogoče zapeljani podpisali listo, na kateri se nahajajo na prvih mestih demokrati in drugi liberalci, volili kandidatne liste, na katerih ni naših znanih liberalcev. J3>ele<žlee A Skrb SLS za vse stanove. »Narod« bi rad, da bi vodja naroda in načelnik stranke na javnih shodih našteval register posredovanj in uspehov v posameznih slučajih. Ker dr. Korošec take »velikopotezne« zgovornosti nima in je noče imeti, pravi »Narod«, da ni navedel ničesar, kar bi bila SLS dejansko storila za vse stanove. Da bo »Narod« tudi v tem oziru potolažen, mu povemo, da je SLS že s tem veliko naredila za Ljubljano in vso Slovenijo, da je zrušila esdeesarski režhHrTo je nedvomno velika zasluga, ki je prav prišla vsem stanovom in slojem našega naroda; so vsi, vsak po svoje trpeli pod bičem SDS. A Polomije. SDS ne more sstaviti kandidatne liste za kranjsko volivno okrožje. To ni polomija. Dr. Rape, tajnik in Jug, podnačel-nik SDS, sta na Raki in Škocjanu morala hitro odkuriti. To tudi ni polomija. Drugače SDS sploh ne more shoda prirediti. To tudi ni polomija. Tudi to ni polomija, če SDS ne dobi niti toliko glasov kolikor podpisov. Pač pa so polomije veličastni shodi SLS, ki jih je Sirom Slovenije priredila že v tej volivni dobi, polomija je zadnji dr. Korošcev govor v Kranju, polomije so vse zmage SLS po slovenskih občinah. Tako piše »Jutro« in prav ima. Vse to je silna polomija za SDS. A Nikola Uznnovič proti vladi. Dne 31. julija je v Zitkovcu, okrožje Niša, bivši ministrski predsednik Nikola Uzunovič imel okrajno zborovanje. V govoru, ki so ga skušali motiti pristaši nosilca druge radikalne liste dr. Cvetkoviča, je povdaril, da volitev ni bilo treba. Sedaj pa je dolžnost vlade skrbeti, da njeni organi spoštujejo narodno svobodo v smislu razpisov min. predsednika, če seveda ni kakih zaupnih razpisov, ki drugače govore. A Socialistično listo v Belgradu, ki jo je sodišče kot prvo potrdilo 30. julija, vodi dr. Nedeljko Košanin, vseuč. profesor v Belgradu. A Spopad seljakov s policijo v Valjevu. Dne 1. avgusta je bil v Valjevu semenj. Pri tej priliki je došlo med kmeti in obč. organi do prepirov radi sejmske takse. Ta prepir se je razvil v spopad. Občinskim organom je prišlo na pomoč orožništvo. Sedaj se je vsa masa seljakov vrgla na orožništvo, ki se je zbito moralo umakniti na neki vrt. — Zanimivo je, da je ravno v Valjevu žc bilo več takih spopadov zadnje čase. A Nastas Petrovič, ki ga sedaj Pašičevci proglašajo za novega svojega voditelja, se je 1. avgusta iz moravskega okrožja vrp;l v Belgrad, kjer so ga Paši&evcl proglasili za kandidata v Belgradu proti Boži Maksimoviču. Nastas Petrovič je na belgrajskem kolodvoru imel vehementen govor proti vladi. S3odi S£S Shod SLS v Loki pri Zidajuem mostu — hlamažo. »Jutro« poroča o shodih SLS kar po vrsti, kako so bili klaverni. Med drugimi poroča o shedu posl. dr. G o s a r j a in obl. posl. Deželaka v Loki pri Zidanem mostu, kako ju jo ugnal dr. Rape, lajnik SDS in kako je shod izvenel za SDS — da je bil blamaža za SLS. Resnica pa je ravno narobe. Najprvo ugotavliamo, da je shod bil dobro obiskan, saj celo »Jutro« priznava, da je bilo 120 ljudi »a shodu. Dokler sta govorila dr. Goaar in Deželak, se dr. Rape ni oglasil. Sele ko je po zadnjem govoru Deželaka večina naših ljudi odšla, se je dr. Rape oglasil k besedi, ki jo je tudi dobil. Glavni predmet njegovega govora je bila korupcija, oblastne dnevnice, na stvarne trditve naših govornikov pa ni vedel odgovora. Začel je govoriti v takem tonu, da mu ljudje niso pustili dalje govoriti. Zavzel se je zanj dr. Gosar. Na njegovo posredovanje tn ko je obljubil, da se bo držal predpisanih pravil, je zopet smel govoriti. Nekaj časa se je držal, ko pa je zopet zašel v prejšnji ton, bi bil moral zopet umolkniti, ko ne bi bil svojih stavkov pojedel. Na vse njegove trditve sta mu odgovarjala dr. Gosar in Deželak tako, da ni ostalo sledu od tega, kar je dr. Rape trdil. Trdil je n. pr., da je SLS 1. 1918. zapravila deželno imovino, samostojni demokrati pa so jo rešili z zakonom o oblastnih samoupravah. Na to trditev mu je dr. Gosar odgovoril: Če dr. Rape ve, kaj stoji v zakonu o samoupravah, potem trdi neresnico. Če pa tega ne ve. je zelo predrzno nastopati tako vpričo dr. Gosarja, ko si vendar lahko misli, da dr. Gosar zakon dobro pozna in da mu vsled tega ne bo ostal dolžan odgovora. Dr. Rapetov nastop je bil popolnoma ponesrečen. Imel je sicer seboj pet pristašev, ki pa so bili mirni ter niso sekundirali dr. Rapetu, razun nekega hotelirja iz Zidanega mosta. Vtis dr. Rapetovega nastopa je bil na vse ekrajno neugoden. Zato je bilo m nas celo dobro, da je on kot zastopnik SDS nastopil in se pokazal pred našimi ljudmi. Poročilo v >Jutru« pa, ki postavlja resnico na glavo, pritiska pečat na nastop dr. Rapeta v Radečah. — Iz tega je tudi jasno, kdo je spravil v žep >blamažo< v Loki pri Zidanem mostu. Na Mali Ligojni pri Vrhniki je priredila SLS shod 1, t. m., na katerem je poročal narodni poslanec g. Fr. S m o d e j. Shod je bil dobro obiskan in so volivci z Male in Velike V »Domovini« od 28. julija t. 1. je dopisnik »Domovine« z Jezice napisal dolg dopis pod naslovom »Zakaj ne bomo volili SLS?«, v katerem razpravlja o tukajšnjem vodovodu in v katerem dolži SLS oziroma njene predstavnike v prejšnjih občinskih odborih kakor tudi v dosedanjem, da so preveč nemarno vršili svoje dolžuosti in s tem gmotno oškodovali občane na več načinov. Najprvo trdi, da -»plačujemo že skozi 18 let nikjer utemeljeno pridobnino od celokupnega dobička vodovodnih naprav mesta (I) Ljubljani.« Kaj je resnice na tej trditvi? Ljubljanski mestni vodovod uživa popolno dbvčao pnostost; obdavčen je le v toliko, v kolikor Oddaja vodo v okoliške občine. Na našo občino odpadajoči tozadevni davek mora plačevati naša občina na podlagi § 1. pogodbe, katero je sklenila s ljubljansko občino glede- oddaje vode iz mestnega vodovoda. Omenjeni paragraf se glasi: »Mestna občina ljubljanska zagotavlja na podlagi dogovora z dn6 15. aprila 1908. 1. in na podlagi občinskih sklepov z dne 5. in 9. julija 1. 1908. občini Jezica oddajo vode iz mestnega ljubljanskega vodovoda e pridržkom, da ostane tudi v bodofe popolna davčna prostost ljubljanskemu vodovodu neprl-krajšana, sicer mora event. iz tega naslova pied-pisane davke plačevali občina Jezica.« Iz zapisnika občinskih sej je razvidno, da je bila v seji, dne 24. novembra 1910. pogodba sprejeta soglasno; to se pravi, da so za njo glasovali ne le naši pristaši marveč tudi tedanji liberalci, predniki današnjih demoleratov, kar pričajo tudi njih podpisi v zapisniku. Sicer pa dopisnik »Domovine« sam pravi, da je po uvidevnosti gospoda Schreyerja (kar pa ni povsem točno 1) sklenila naša občina z Ljubljano izredno vodovodno pogodbo. Ligojne izjavili, da bodo vsi volili s SLS, za občinske volitve v 4. skrinjico, za volitve v narodno skupščino pa v 2. skrinjico. Vranski okraj. V nedeljo, dne 31. julija t. L, po ranem sv. opravilu se je vršil sijajno obiskani shod SLS na Gomilskem v prostorih gasilskega doma. Poročala sta poslanec in okrajni kandidat g. dr. Jakob Hodžar in njegov namestnik g. Kronovšek. Istega dne popoldne se je vršil shod SLS na Zgornji Ponikvi. Tudi tu je poročal kandidat g. dr. Hodžar, Strankin tajnik g. Ivo Peršuh je v nedeljo po rani maši poročal na lepem shodu, ki se je vršil pod milim nebom v Galiciji pri Celju. Na vseh shodih je vladalo enodušno razpoloženje za Slovesko ljudsko stranko. Povsod so zborovalci soglasno izrekli zaupnico Jugoslovanskemu klubu in posebej pozdravili načelnika SLS g. dr. A. Korošca. V Galiciji se je po shodu vršil še v tainošnji kaplaniji ožji sestanek krajevne organizacije, na katerem so možje izvolili za načelnika krajevne organizacije obl. poslanca g. Davorina Kranjca, za podnačelnika pa domačega pro-vizorja preč. g. Alojzija Kramaršiča, Sv. Rok ob Sotli. V nedeljo, 31. julija, se je vršil zjutraj po sv. opravilu prav dobro obiskan shod SLS pod predsedstvom občinskega svet. g. Antolinca, Govorila sta gg. kandidat Vrečko in njegov namestnik oblastni posl. Fr. Ogrizek. Bilo je na shodu tudi precej naših bratov Hrvatov, ki so odločno bili proti brbljavemu Radiču in njegovi dema-goški politiki. Mi šentroški volivci se ne bomo ustrašili poti v Rogatec na volišče in bomo vsi kot en mož, najsi bo kmet, delavec ali obrtnik, polnili 7 našimi krogljicami prvo skrinjico za našeg; kandidata g. Vrečka ter s tem pokazali 11, septembra neomajno zaupanje v SLS in njenega voditelja dr. Korošca. Prva laž, ki jo je zapisala »Domovina« je tedaj, da plačujemo nikjer utemeljeno pridobnino. Iz doslej navedenega je razvidno, da se jo naša občina s pogodbo zavezala plačevati vse davke ljubljanski občini, kateri bi tej nastali vsled oddaje vode naši obžini. Druga laž, ki jo vsebuje citirana trditev »Domovine« je, da plačujemo pridobnino od »celokupnega dobička vodovodnih naprav mesta (1) Ljubljane.« Res je, da je ne plačujemo od celokupnega dobička, ker uživa ljubljanski vodovod, v kolikor oddaja vodo svojim občanom kot občinski vodovod po § 83 o. d. z. popolno davčno prostost od pridobnine. Naša občina plačuje samo na njo odpadajoči del pridobnine, podobno kakor plačujejo druge okoliške občine zopet na nje odpadajoče dele. »Pridobnina« ki jo po zaslugi domače SLS dajemo Ljubljani, znaša zadnja leta do 10.000 Din.« Tudi ta trditev »Domovine« je pretirana. Šele pred nedavnim časom je bila odmerjena pridobnina za II. polletje 1924. leta, ki zuaša 2.863.69 Din in za 1. 1925., ki znaša 6.467.13 Din. K temu dodajemo, da se je naša občina takoj 0 zgraditvi vodovoda z vso energijo lotila, kako 1 dosegla od takratnega dunajskega finančnega ministra oprostitev od pridobnine na vodovod. Prvič je vložila tozadevno prošnjo 1. 1912. skupno z vodovodno zadrugo v Zgornji Šiški, drugič pa L 1916. preko deželnega odbora za Kranjsko. Ali obakrat je bila preSnja zavrnjena. — In sedaj so storjeni že tudi prvi koraki, ako se bo morda dala doseči oprostitev od pridobnine v naši novi državi. Nadalje stoji v »Domovini«, »da plačujemo ves zemljiški davek od vodovodnih zemljišč, kar, da znaša tudi lep znesek in da pride ta »ugodnost« od tega, ker smo imeli in imamo župane SLS!« THidi ta trditev je debela laž. Vsak, tudi dopisnik »Domovine«, se lahko vsak čas prepriča iz vseh občinskih blagajniških knjig,, da naša občina ne plačuje niti pare zemljiškega davka od vodovodnih zemljišč, ker za to po nobeni pogodbi ni vezana in jo k temu tudi nihče ne sili. To je samo prvi del laži »Domovine«. Vsle-* pomanjkanja prostora na ostale še ne moremc javno odgovoriti. Bo pa tudi prišlo še na vrsto. Samo SLS mora zmagati 1 Štirje dnevi nas še ločijo od občinskih volitev, ki bodo odločile, komu bo izročeno občinsko gospodarstvo za prihodnja tri leta. Z oetro agitacijo hočejo nasprotne stranke zadnjo dni nadomestiti, kar so tekom občinske poslovne dobe zamudile. — SDS se poslužuje laži, toda nihče ji ne veruje. Reklama za njene kandidate: Hvastnika, Tavčarjevega Kocjana, Germeka in Rohidovega Načeta, ki so dela po esdeeaarskem časopisju, niti malo ne vleče. — Nič manj klaverna je usoda naših radičevcev. Radi bi šli z demokrati, a se boje ljubljanskih zelenih generalov, ki ne puste. Sami najbolje čutijo, da tokrat zadnjič nastopajo. — Ježenski socialisti imajo to značilno lastnost, da za vsake volitve svoje dotedanje zastopnike v občinskem odboru pomečejo med staro šaro in postavijo nove. Njihova najbolj žalostna plat je ta, da so v besedah prenapeti, v dejanju se pa izkaže njihov program neizvedljiv. — Edina Slovenska ljudska stranka Ima na Ježici bodočnost. Tokrat gre v boj z dvema listama. Na oni, ki ima 3. skrinjico, kandidirajo na prvih desetih mestih sledeči kandidati: 1. Vinko Ahlin, 2. Jožef Škerlep, 3. I.r-ro Kos, 4. Janez Kunaver, 5. Lovro Cunder, 6. Jožef Ahlin, 7. Jakob Jerenjc, 8. Franc Peršin, 9 Ivan Pečnik in 10. Ignacij Šubelj; na oni pa, ki ima 4. skrinjico, kandidirajo na prvih desetih mestih: L Janez Sever, 2. Janko Dolničar, 3. Miha Dimnik, 4. Lovro Sever, 5. Ignac Plevnik, 6. Franc Dobovšek, 7. Franc Dobnikar, 8. Ivan Bolta. 9. Franc Sitar in 10. Leopold Lonče. Komur je mar napredek naše občine v bližnji bodočnosti, naj voli te može. Poznamo jih, da so dobri delavci, da jim lohko zaupamo. Naši volivci morajo vsi do zadnjega na volile, da bo naša zmaga tem sijaj-rejša' V nedeljskem »Jutru« se viški dopisnik zaletava v kandidatno listo SLS. Nismo imeli namena otvarjati časopisne debate, kar smo v nedeljskem »Slovencu« tudi povdarjall, smatramo pa za dolžnost, da na članek v nedeljskem »Jutru« odgovorimo kot je dopisnik zaslužil. Prvi del dopisa je slavospev demokratski listi, kar pa nas ne briga ter mu ta slavospev iz srca privoščimo. V drugem delu dopisa pa prehaja v ofenzivo proti SLS, ter trdi, da je lista SLS strankarska, ter 90 na nji samo izraziti strankarji od župnika do mežnarja. Zakaj dopisnik »Jutra« sam sebe po zobeh bije, res ne razumemo. Vsi trezni občani z demokrati vred so že opetovano priznali ravno župnika za izbornega gospodarja in sicer v vsakem oziru, ter je zato zelo neumestno, napadati sedaj v volivni borbi g. župnika, ter mu očitati, da ni dober gospodar. Morda pa gospod dopisnik želi, da mu citiramo izjave gospodarsko uplivnili oseb, tudi demokratov, o njegovih g®spo-darskih sposobnosti? Brez hvalisanja lahko kon-statiramo, da so tudi vsi ostali kandidat je, ki bodo prili v bodoči občinski odbor, vsaj toliko zmožni kot demokratski. Nadalje čitamo v istem dopisu naslednje, kar dobesedeno citiramo: »Vidi se, da je klerikalni stranki važnejši strankarski moment, kot gospodarska potreba. Gre jim le, da bi s čim večjim številom kroglic uganjli v »Slovencu« demagogijo«. — Odgovarjamo samo toliko, da mi nismo viški dopisnik gotovega lista. Ker smo pred nedavnim časom konstatirali dejstvo, da je predsednik demokratske stranke, gosp. Jeločnik, odložil vse strankarske funkcije ter da je izstopil iz stranke eden najagilnejših demokratov gosp. Anton Thaler, namiguje dopisnik, da bi SLS rada z omenjenimi o-spodi koketirala. Mi smo mnenja, da ta dva gospoda (in tudi drugi) nista storila s tem nič drugega, kot jako pameten korak. Če pa bosta imenovana gospoda agitirala za demokratsko stranko, jo pa to njihova stvar ter ju v njuni agitaciji prav gotovo ne bomo ovirali kot nobenega drugega, v koliko pa se bodo prerokovanja dopisnika glede agitacije izpolnila, bodo pa pokazale volitve v nedeljo, obenem pa bomo videli, v koliko bo šla SDS v novi občinski svet »ojačena« kot napoveduje. Prvo nagrado je prejela PE1SECO pasta za »obe na argentinski industrijski razstavi v Buenos Aires-u v letu 1925. Zastopana Jo bila konkurenca co-lega sveta. Ali je potrebuo bolj&e spričevalo T Pebeco p*"** »* »obe. Čitajte ta teden vsak dan »Slovenca«! Vse, kar se volitev tiče, bosto našli v njem. Informirajte o tem tudi druge! Delavci! — Kmetjo! Preteklo nedeljo so je vršil »Pri ruskem carju« volivni shod naših socialistov in komunistov. Shod je bil nazuaujen z velikim rdečimi plakati in osebnim vabili. Kljub temu pa je bilo na shodu s pristaši drugih strank in s sodrugi iz Viča komaj 40 ljudi. Da jo pa shod zgledal bolj delavski, so poklicali naši sodrugi iz Ljubljane g. dr. Jelenca, ki je razvijal na shodu program stranke, katera je razdeljena na pet frakcij, čo ne na več. Iz programa, ki ga je p. doktor razvijal, je razvidno, da nameravajo socialisti naložiti seveda, ako pridejo do občinskega krmila — doklade na zemljiško davke, s čimer bi bili v glavnem prizadeti kmetje, pa tudi vsi delavci, ki posedujejo kak košček zemlje. S takimi davki bi se povišala le draginja. Nadalje so postavljali na shodu našemu delavstvu za zgled dunajske socialiste, o katerih pa vsi vemo, kakšne homntije so povzročili na Dunaju, kar je stalo toliko delavcev življenje in kruli. Druge nesreče ni bilo, le ta, da so vsi, ki so bili na shodu izjavljali, da ne bodo volili pete socialistične skrinjice, marveč 4. skrinjico, ki je skrinjica Slov. ljudske stranko (nosilec dosedanji župan g. Sever), na kateri kandidirajo na sigurnih mestih tudi delavci! Mi smo imeli priliko govoriti z gosp. Antonom Thalerjem ter nam je le-ta podal sledečo izjavo: Izjavljam, dn mi je dobro znano, da je avtor dopisa v »Jutru« z dne 31. julija 1927 gospod Line Borštnik. Izjavljam obenem, da nisem pooblastil ne g. Line Borštnika no kakega drugega demokrata, da sme govoriti, da bom jaz sploh še kedaj agitiral na političnem polju za SDS. Izjavljam, da je bil ravno on in politična skupina, ki stoji neposredno za njim, vzrok, dn sem izstopil iz SDS. Tudi mi je dobro znano, da se gospod Jeločnik ne navdušuje posebno za uspeli demokratske liste, za katero je gospod Line s tako velikim trudom skupaj znosil potrebnih 66 podpisov. Vič-Rožna dolina, 2. avgusta 1927. A. Thaler. Iz navedeno izjave je dovolj jasno razvidno, kako stoji danes demokratska stranka na Viču, ter koliko je hvala o moči in trdnosti iste vredna. Originalna izjava g. Thalerja je vsakomur na vpogled v našem uredništvu. »OBZOR« ZAPLENJEN, č Zagreb, 2. avg. (Izv.) Danes je državno pravdništvo zaplenilo »Obaor«. Vzrok m-plembe ni znan. Najbrž je bil list zaplenjen radi vesti pod naslovom: Zopet kri na shodih. V tej vesti navaja >Obzor« dogodke v Strumici, Borodinu in Valjevu. Te vesti je prinesla tudi belgrajska >Politika<, ne da bi bik zaplenjena. VLADNI KOMISAR V KARLOVCU. č Kari ovac, 2. avg. (Izv.) Za komisarja mestne e/jčine karlovške je imenovan Ko-stina, okrajni glavar. Čipke d^mač"ročnodelo Iti. \m\\\ S^MC najcenejše pri Osrednji Čipkarski zadrug' Ljubljano, Kongresni trg Občinske volitve na Ježici. RESNICA 0 VODOVODU. Občinske volitve rta Viču. P. Adolf Čadež: Egiptovsko pismo. Aleksandri j a, 27. jul. 1927. I. Napetost med Anglijo in Egiptom. O politični napetosti med Anglijo in Egiptom se je po vseh časopisih veliko pisalo in se še vedno piše, četudi je zdaj vsaka nevarnost oborožene sile izključena. Kaj je vzrok te napetosti? ... Egiptovska nacionalna stranka in nje vodja Zaglul paša. Zaglul, rojen 1850 v Egiptu, sin felaha, je otrok pristno domačega rodu; »felah« se pravi »obdelovati zemljo«. Izšolal se je v Kajiri na mohamedanski univerzi E1 Azhar, ki je ognjišče največjega verskega in narodnega fanatizma. Zaglul se trudi za popolno neodvisnost Egipta in zato zahteva, da Angleška popolnoma izprazni in zapusti Egipt in sosedni Sudan ter da izroči Sueški prekop v egiptovske roke, ker je na egiptovski zemlji. Za Za-glulom in za njegovim prizadevanjem gre vse domače ljudstvo, četudi je ta njegova politika neizvedljiva in domačinom samim škodljiva, ker vse, kar je sedaj Egipet, je delo previdne angleške politike. Po Mommsmi, imenitnem preiskovalcu rimske zgodovine, je Egipet Imel za časa Rimljanov okrog 8 milijonov prebivalcev, 1. 1798., ko je bil Napoleon vdrl v deželo, t. j. približno pred 100 leti, ko so bili Turki gospodarji Egipta, je ta imel samo 2,300.000 ljudi; 1. 1882., ko so Angleži zasedli deželo, je imel 6,800.000 ljudi; letos pa so pri ljudskem štetju našteli 14,200.000 ljudi. Kolik napredek I Da bi bil mir v deželi, ie Angleška leta 1919. dala prijeti Zaglula in ga internirala na otoku Cejlonu. To pa je Zaglulovo popularnost k še povišal«. Ko ga je Angleška prisi- ljena radi miru izpustila na svobodo, so ga Egipčani sprejeli povsod kot mučenika. Da bi ljudstvo pomirila, je Anglija 1. 1922., 15. marca, proglasila Egipt za popolno neodvisno državo in za kralja dala oklicati svojega privrženca Fuada I., brata poprejšnjega sultana Hussein Kamela. Pri proglasitvi egiptovskega kraljestva si je Anglija pridržala štiri stvari, ki naj bi se kasneje, če bo kdaj potreba, bo'j natanko določile. Te štiri točke so: 1. Angleška si pridrži pravico, skrbeti za varnost zveze med Angleško in Egiptom; 2. varstvo, da se kaka druga država ne bo vmešavala v egiptovske zadeve; 3. varstvo svojih in tujih interesov v Egiptu; 4. upravo Sudana. Pod prvo točko spadata dve stvari, varstvo Sueškega prekopa, ki mora ostati v angleških rokah, drugič pa prosti prehod angleških čet skozi Eigpet v Sudan in v angleško Centralno Afriko. Angleška je 1. 1922., po razglasitvi Egipta za samostojno državo, začela takoj odpokli-cavati svoje uradnike iz dežele in pa umikati svoje čete iz Egipta. Kot previdni diplomati so pa voditelji Anglije vse to delali prav počasi, da bi ne spravili nove vlade v zadrego in da bi se ljudstvo polagoma navadilo na nove razmere v deželi. Kako previdno je bilo, da se je Angleška le počasi umikala iz dežele, je čas pokazal prej, kakor bi sc bil sploh kdo mislil. Ko so Egipčani zapazili, da se angleška posadka umika iz dežele, so to pripisovali njeni slabosti. Nacionalna stranka, nji na čelu Zaglul, jc ščuvala ljudi, da naj z Angleži vred pometejo iz dežele sploh vse Evropejec. »Egipet Egipčanom«, to je bila beseda, ki je podžigala druhal zlasti še v Aleksandriji proti tujcem. Nekega lepega dne konccm maja, to je dva meseca po razglasitvi egiptovske samo- stojnosti, so brez vsakega vzroka sredi mesta ustrelili liekega Francoza, lastnika avtomobilskega podjetja. Za njim pa so napadli vsakega Evropca, ki se je prikazal v kakem le nekoliko manj znanem delu mesta. Pri teh zavrat-nih napadih so se posebno odlikovali mestni policisti. Kjerkoli je kak tujec klical na pomoč, je stražnik takoj streljal, toda ne na Arabca, temveč na Evropca. Da bi domačini nemoteno in v splošni zmešnjavi tujce morili, so začeli požigati po mestu. Za požigalce so bili najeli nedorasle arabske, razcapane otroke brez staršev; njih vodniki pa so bile glave egiptovske nacionalne stranke. Toda Arabci so se bili v svojem fanatizmu zaleteli. Del angleške posadke je bil še v deželi; ta je takoj nastopila z vso eneržijo. Ko so se v mestu pokazali angleški vojaki, so sc jim Arabci uprli z orožjem. Da bi Angleži ne mogli na nje streljati, so Egipčani podili pred seboj velike trume otrok in arabskih žensk, za njimi pa so pritiskali oboroženi možje, stražniki, pa tudi posamezni egiptovski vojaki. Toda Arabci so se bili z otroki in z ženskami, kot s prvo obrambo, zelo motili, kajti Angleži so v pravem času mislili na bosonoge otroke in na črnozastrte arabske ženske. Te predstraže, za katerimi so se skrivali moški, so sprejeli Angleži z brizgalnicami, napolnjenimi z vrelo vodo. Grozno tuleč je bežala ta sovražna sodrga na vse strani. Oborožene moške pa so angleški vojaki pozdravili nato s strojnimi puškami. Ko so bili očistili najpo-prej veliko cesto Via delle monache, prav v bližini cerkve sv. Katarine, so sc avtomobili s strojnicami pokazali po vseh večjih cestah in brez usmiljenja so vse postrelili, kar je bilo na cesti. V par urah jc bil popolni mir v Aleksandriji. Nekako dva dni so Arabci klali in streljali Evropce v Aleksandriji, v dveh urah je pičla angleška posadka ukrotila podivjano mestno druhal. Za varstvo tujcev je angleška posadka ostala v vojašnici Sidi Gaber, na periferiji mesta; v mestu pa je obdržala še dve točki zasedeni: Kumcldik, mali utrjeni hribček sredi Aleksandrije, in angleško glavno stražnico na sredi najlepše in največje ceste Fuad, ki ima ime po kralju. Leta 1924. so bile prve volitve v egiptovski parlament. Veliko večino je dobila nacionalna stranka in kralj je bil prisiljen vlado izročiti Zaglulu, kot vodji nacionalistov. Zaglul pa je postopal tako neprevidno m zoper Anglijo tako sovražno, da je bil kralj prisiljen, da ga jc v teku prvega leta odstavil. Napetost med Angleži in med Egipčani je prav posebno šc porastla, ko je bil umorjen sirdar, t. j. vrhovni poveljnik angleško-egiptovske armade v Sudanu, Anglež Sir Leek Stack paša v Kajiri, dne 19. nov. 1924. Mudil se je tam na obisku. Umora jc bila kriva egiptovska nacionalna stranka, kakor jc kasneje pokazala sodnijska preiskava. Za kazen za ta političen umor je Angleška odredila, da je moralo vse egiptovsko moštvo nemudoma zapustiti Sudan in egiptovska vlada je morala na mestu plačati vdovi umorjenega sirdarja 50.000 egipt. lir (t. j. 14,200.000 Din). Obenem je razglasila Sudan kot popolnoma angleško last, kjer nima Egipet nobene besede več. Egiptovska vlada, bil jc takrat na krmilu še Zaglul, sc je vklonila sili in globo plačala, toda egiptovski sodniki, po mišljenju nacio-nalci, so morilcc sirdarja obsodili lc na primeroma majhne kazni, — prav nobenega na na smrt, in nobenega nc v dosmrtno ječo. Da bi si bil kraij Fuad 'z zadrege pomagal, jc vlado nacionalccv odslovil in parlament razpustil. Župnik v. p. Dan. Košmelj- biieromašnik. (3. avg. 1867 — 3. avg. 1927.) V popolni tihoti, a duševno in telesao fil in zdrav obhaja danes g. župnik v p. Jan. Košmelj svojo biserno (demantno) mašo. Na današnji dan pred 60 leti je bil od škofa Jerneja Vidmarja v mašnika posvečen. Celih 40 let je deloval v dušnem pastirstvu, a že 20 let (od 1907) živi v pokoju v Ljubljani. Bil je kaplan v Postojni (3 leta), v Radovljici (6 let), v Šenčurju pri Kranju (4 leta), na Dobrovi (3leta), končno župnik v Begunjah na Gorenjskem 23 let. Vsekakor je to znamenit jubilej. G. jubilant je izmed redkih, redkih duhovnikov (menda sta poleg njega samo Se dva), ki je deloval še v konkordatni Soli: kot kot kaplan in katehet v Postojni je bil obenem — šolski raveatelj. Prišedši v Radovljico je bil kaplan, katehet in učitelj. Poučeval jc v ljudski šoli poleg veronauka tudi nemščino. Rad pripoveduje, s kakšnim veseljem, pa tudi uspehom je učil: po enem letu pouka so učenci znali nemški govoriti in pisati. Gotovo v Radovljici še žive, ki lahko to dejstvo potrdijo. Kolikokrat sem si že mislil: Ko bi nam g. župnik hotel izdati skrivnost svojega uspeha, nam, ki se zdaj leta in leta trudimo z nemščino, pa še ne pripravimo učenca do tega, da bi pogumno usta odprl in govoril. Seveda, je pa tudi res, da je g. jubilant bil (in je Še) izredno bistrega uma, ki si je pravo metodo najbrž kar sam našel. Škoda, ako bi šla v grob ž njimi — Samo to omenjamo ob tem tihem jubileju, da tisti, ki g. jubilanta poznajo (in pozna ga po obrazu gotovo pol Ljubljane), vsaj malo zaslutijo, kakšen znamenit šolnik je bil. Gosp. biseromašniku, vzglednemu duhovniku, možu molitve, milosti polnemu jubileja iskreno čestitamo. Naj ga nam Bog ohrani še naprej, do življenja skrajnih mej! Evharistični shod APOSTOLSTVA MOŽ V GROBLJAH v nedeljo, dne 7. avgusta 1927. Spored: Po župnijah: 1. V soboto, dne 6. avgusta, zvečer ob Ave Mariji, slovesno zvonenje četrt ure. — 2. V nedeljo, dne 7. avgusta, zjutraj v vseh župnih cerkvah v dekaniji in v onih podružnicah, kjer je nastavljen duhovnik, med sveto mašo skupno in slovesno sv. obhajilo Apo-ctolstva mož. V Grobljah: 1. Od 8. do 9. ure skupna in slovesna molitvena ura pred izpostavljenim presv. R. T. v tamošnji cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. — 2. Sv. maša na prostem pred Najsvetejšim, opravi z asistenco prevzv. g. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. — 3. Slovesna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Pri sv. maši in posvetitvi pojo združeni moški zbori Kamniške pevske zveze s sprem-ljevanjem mengeške godbe. Zborovanje v Grobljah pod milim nebom: 1. Povsod Boga (prva kitica), pojo združeni moški zbori Kamniške pevske zveze s spremljevanjem meng. godbe. Čez dalj časa je razpisal nove volitve v državni zbor, upajoč, da bodo prišli v parlament zmernejši in previdnejši možje. Lanskega leta (1926) so bile volitve; pa glejte, nacionalna, Zaglulova stranka, je zopet zmagala na vsi črti. Dobila je tri četrtine poslancev. Kralj je vlado zopet ponudil Zaglulu, toda pod takimi pogoji, da ta vlade ni hotel in ni mogel sprejeti. Parlament je izvolil Za-glula nato za svojega predsednika Od tega časa ni več miru v deželi. V parlamentu govorijo zoper Evropce in zbadajo Angleže. Eden izmed nacionalcev je stavil predlog, da naj se iz egiptovske armade odpuste zadnji angleški inšpektorji; drugi je zahteval, naj se zadnje angleške posadke umaknejo iz dežele, itd. Kar se govori v parlamentu in piše v arabskih nacionalističnih listih, to se čutt pri egiptovskih uradih, čc ima tujec ž njimi opraviti. Za zgled samo en slučaj. Letos okrog velike noči so obiskali češkoslovaški turisti Egipet in Palestino. Bili so sami ugledni ljudje: prost brnskega Kapi-tclja, več profesorjev duhovnikov in lajikov; vmes tudi sedem dam, vsega skupaj okrog 50 oseb. Iz Jeruzalema so si naročili vodnika g. Attalah, veščega nemškega in arabskega jezika. Pisec teh vrstic je bil naprošen, naj gospodo sprejme, ko bodo stopili v Alcksan-drijo na suho. Določeni dan, bila jc sobota, sem šel okrog 8. ure zjutraj v luko. Tam so na napovedane turiste žc čakali g. Attalah, potem direktor hotela Windsor v Alcksandriji in neki drugi direktor iz Kajire. Romunski parnik iz Konstance, s katerim so prišli turisti, je priplul točno ob določeni uri; toda čakati je moral na komisije za potne liste in za zdravstvo zunaj lukc do enajstih. Obe komisiji sta bili na mestu, t. j. v luki, na parnik pa nista hoteli iti radi nagajivosti. Skupni obed v Alcksandriji jc bil naročen od desetih, vlak 2. Pozdrav in izvolitev predsedstva. 3. Evharistični govori: a) P. Viktor Kopatin D. J.i Možje in fantje Apostolstva mož vitezi evha-rističnega kralja. b) Dr. Anton Brecelj: Versko življenje in zdravje mladine. c) Franc Terseglav: Možje in fantje v Apostolstvu mož prvoborci v boju za vero in domovino. Katoliški dan in proslava 30 letnice kat. prosv. društva sv. Jožefa V TRŽIČU se vrši dne 6. in 7. avgusta 1027. Spored: V soboto 6. avgusta ob pol 9. uri zvečer v dvorani »Našega doma«: 1. Petje. 2. Govor in odlikovanje društvenikov - 30 letnikov. 3. Opereta: »Mlada Breda«. V nedeljo 7. avgusta. Ob 9. uri dopoldne: Sprejem na kolodvoru. Od tu sprevod v mesto. Ked: 1. Konjenica. 2. Društvene zastave in prapori. 3. Poslanci in zastopniki občin. 4. Moški. 5. Orli. 6. Godba. 7. Orlice. 8. Ženske narodne nr~- 9. Kongregacij®. 10. Ostali. Po prihodu na trg: Sv. maša s cerkvenim govorom pred ccrkvijo sv. Andreja. Govori mil. g. stolni dekan Ign. Nadrak. Po cerkvenem opravilu: Slavnostno zborovanje na trgu. Govorijo govorniki iz Ljubljane. Ob 2. uri popoldne: V župni cerkvi slovesne lilanijo in posvetitev Kristusu Kralju. Po litanijah: Prireditev z godbo, petjem, sre-čolovom in drugim na travniku g. Ahačiča za Virjem. Sodeluje godba kat. deL društva iz Jesenic. Katoliški dan bo prirejen za vso kranjsko deka-nijo. Vabimo k obilni udeležbi! Pripravljalni odbor, Suša na Gorenjskem. V časopisih čitamo, da vlada v nekaterih krajih države huda suši. Tudi pri nas pritiska suša čimdalje bolj. Ako ne bo v kratkem dežja, nam preti uničiti vse pozne kulture, ki so v Sloveniji najvažnejšega pomena za obstoj našega kimeta. Suša nam je do malega uničila fižol, pa tudi krompir ne bo dal onega pridelka, kakor smo se ga nadejali. Na pridelek ajde in repe pa skoraj ni misliti, dasi je to edini pridelek, na katerega bi smel kmet računati. Košnja otave je prizadeta tako, da bo dala komaj četrtino normalnega pridelka, kar bo povod decimiranju hlevov in padanju cen živini ter znižanju dohodkov za mleko in produkte. Nadejali smo se, da dobimo po treh slabih vendar eno dobro letiho, toda zastonj. Zopet kaže, da bo davčni eksekutor imel mnogo posla pri rubežni in kmetje se bodo ponovno pogrezali v morje dolgov. Gospodje poslanci naj opozorijo merodajne faktorje, da je molzna krava (Slovenija) gladna in da ne bo več mogla dati zaželjenega užitka, če nočejo, da popolnoma ne ohromi ln obnemore. Orlovski nastop v Šoštanju. Po pozdravu domačega predsednika na kolodvoru so šli naši Orli preteklo nedeljo skozi z zastavami in zelenjem okršeno mesto na krasno ozaljšano telovadišče, kjer so jih že od daleč pozdravljali trije mogočni mlaji in izvrstni, splošno občudovani slavoloki. Pred veličastnim oltarjem plačan za 12. uro, turisti pa so čakali na morju! Kakor v tem slučaju, so egiptovske oblasti nagajale tujcem povsod; naročeno blago je zastajalo na železnici in na mejah, časopisi pa so namigavali, da je treba narediti z Evropci, kakor so naredili domačini na Kitajskem z Angleži in Amerikanci. Ko je bila Angležem mera polna, so vložili protest na egiptovsko vlado, kjer so zahtevali odpravo vseh teh nerednosti. Ko egiptovska vlada ni nemudoma odgovorila na angleške zahteve, so nepričakovano priplulo v aleksandrijsko luko tri največje angleške vojne ladje s precejšnjo posadko, artiljerijo in aeroplani. Vsi so čakali samo povelja, da se izkrcajo. Na visokem morju v bližini mesta pa je bilo zbrano drugo angleško brodovje. Po mestu so se pokazali angleški avtomobili s strojnicami in vse je kazalo, da bodo Angleži mesto vojaško zasedli. Ko je egiptovska vlada to videla, je sprejela vse zahteve Anglije brez vsakega pridržka. Ker Angleška ne mara brez potrebe dražiti vročekrvnih Arabcev in ker ji je edino na tem ležeče, da vlada mir v deželi, ki je podlaga vsakega blagostanja, ni obelodanila ne stavljenih zahtev, ne doseženih zagotovil. Mirno pusti, da se vse to po časopisih razpravlja, sama pa ne da nobenega odgovora. Na skrivnem se je zvedelo, da je Angleška vsem višjim egiptovskim častnikom in vsem uradom v lukah in obmejnih carinskih postajah dala po enega svetovalca. Ti svetovalci, v rcsnici inšpektorji, mirno sedijo skriti, kakor pajki, in se ne prikažejo na svetlo; a vendar od tega trenutka vsi uradi hitro in dobro funkcionirajo in nikogar več po nepotrebnem ne mučijo. Tudi pri časopisih vleče drugi veter; parlament je šel na počitnice, kralj Fuad I. pa na Angleško, kjer so ga v vseh mestih po kraljevo sprejemali in častili, kakor se za kralja spodobi. (Dalje.) je i>-oval sv. mašo in z mledeniško ognjevitostjo govoril g. msgr. Ivan Rotner, dekan iz Skal. Nato sledeči tabor se je odlikoval zlasti po kratkih, a jedrnatih govorih domačega g. župnika, župana in slavnostnega govornika, tukajšnjega uradnika g. Marka Novaka. Kako krepi Orel telesno zdravje je pokazal popoldanski telovadni nastop, ki je vse presenetil po točnosti, pestrosti programa, dobrem izvajanju, zlasti pa po ogromni udeležbi blizu 2000 ljudi. Poleg članov so bili najbolj strumni mladci. Vidno so gledalcem ugajale lahkoatletske točke, zlasti skok s palico. Točno v dveh urah je bila telovadba končana. Zabava, ki je sledila telovadnemu nastopu, se je razvila v pravo ljudsko slavnost. Zastopani so bili vsi stanovi in vsepovsod si videl same solnčno radostne obraze. K temu so zlasti veliko pripomogle res nizke cene v šotorih, požrtvovalna godba, dobri pevci in pa okolnost, da se ni prav nikogar nadlegovalo s šopki, bloki itd. Ko so se v mraku razšli zadnji gostje, je bila splošna sodba, da tako prijetnega dneva že dolgo niso preživeli, kakor med Orli v Šoštanju. Zato pa naprej po tej poti! Bog živil Obrtniška stavbna zadruga v Ljubijani. Dolgo gojena želja obrtnikov v Ljubljani je končno uresničena. Stanovanjsko vprašanje, ki ga je še pok. dr. Krek označil za »eno glavnih točk družabnega življenja«, ogroža eksistenco marsikateremu obrtniku v tem splošnem pomanjkanju in draginji stanovanj in primernih delavnic. Ne strašeč se ovir so ustanovitelji Obrtniške stavbne zadruge sklenili združiti vse pO stanovanjski mizeriji prizadete obrtnike v stavbno zadrugo na samopomočni podlagi: »Vsi za enega, eden za vse!« Zdravo zadružno gibanje se razcveta in rodi zdrav sad le iz stvarne samopomoči, iz nesebične požrtvovalnosti zadružnikov in dela na pravih gospodarskih načelih. Uprav iz teh načel pa nujno sledi, da zadruga mora črpati svojo moč predvsem iz števila svojih zadružnikov in vplačanih deležev. Čim večja bodo lastna sredstva zadruge, tem večji bo tudi njen vpliv in njen kredit. Dobro gmotno lundirane zadruge morejo ustvarjati uprav Čudeže v svojem občekoristnem delovanju in biti pravi blagoslov svojim članom. S tega stališča je povsem razumljivo, da za tistega, ki resno misli na svoj lastni dom ali vsaj na zdravo, ceneno stanovanje v zadružni hiši, vsota 5000 Din nikakor ni previsoka. Utrpeti jo bo mogel vsak količkaj varčljiv obrtnik, ker bo delež po odobritvi načelstva lahko odplačeval tudi v dvanajstih mesečnih obrokih. Ker predstavljajo deleži temeljno obratno glavnico in jo sme zadruga rabiti le v namen, ki je po pravilih določen, namreč za nove stavbe, mora imeti zadruga tudi druge dohodke za svoje poslovanje. V pokritje teh stroškov je načelstvo v zmislu pravil določilo vpisnino 2."0 Din za vsakega člana. S tem pa odpadejo vsake druge dajatve. Z ozirom na občekoristnost Obrtniške stavbne zadruge je povsem upravičena nada, da bodo samoupravne korporacije in državna oblastva in ustanove razumele duha in potrebe časa ter da ne bodo odrekle svoje pomoči uprav tistim krogom, ki so te pomoči med potrebnimi najpotrebnejši. Občine se vsepovsod zelo prizadevajo, ublažiti stanovanjsko mizerijo. Mnenja pa smo, da bi prej in bolje dosegle svoj cilj, ko bi to skrb pre- Boben poje. V eni sami vasi na Vipavskem je bilo pretekli teden 6 prisilnih dražb. Pričela so se majati tudi stara trdna premoženja. Cene kmečkih pridelkov so radi nenadnega zboljšanja lire padle za okoli 30 odstot., medtem ko so cene industrijskih izdelkov, ki si jih mora kmet nabaviti, ostale neizpromenjene. Neizpremenjeni so ostali tudi davki, ki se iztirjujejo z vso strogostjo. Z revalutacijo lire so padle tudi denarne pošiljatve izseljencev. Nekdaj tako cvetoče domače posojilnico ne morejo pomagati več kmetu, ker so same veliko trpele radi pozne izmenjave avstrijskih kron, naloženih pri nekdanjih maticah. Zadružništvo je pričelo v zadnjem času hirati. Po vaseh se snujejo klike bogatejših trgovcev in gostilničarjev, ki v zvezi s kapitalisti iz mesta izpodjedajo zadružništvo s sistematsko propagando med kmeti. V zadnjem času so jim prišli še prav glasovi, da se fašisti nameravajo polastiti slovenskih in hrvatskih zadrug v Istri; med kmeti skušajo vzbuditi nezaupanje do zadrug in jih napeljujejo naj odstopijo. V boju proti zadrugam znajo posebno Izrabiti vezi in vpliv sorodstva. Zadruge se nc morejo braniti, ker se smatra v današnjih razmerah vsaka tudi zgolj gospodarska propaganda za politično. Namen, ki ga te klike imajo, je očividen. Že danes je oderuštvo v polnem cvetu, kmet se polagoma vrača v čase pred ustanovitvijo posojilnic. Oderuhi (zahtevajo 15—20 odstot. obresti. Najbolj očitno se pokaže njihovo organizirano izžemanje pri prisilnih javnih dražbah. Natančno vedo za vsako dražbo. Pri draženju nastopajo sporazumno in pokupijo kmečke pridelke, živino, zlatnino in posestvo po smešno nizkih cenah. Naj omenimo samo en slučaj. Prav te dni so v neki vasi na Vi-pavskom na dražbi kupili vino 100 lir za hektoliter, medtem ko je srednja c^nn vinu 210—220. Pripetilo se jo tudi, da so pozneje na dražbi kupljeno blago prodali zopet prejšnjemu lastniku z velikim dobičkom. Kmetje si ne morejo poma- pustile stavbnim zadrugam in jim priskočile aa pomoč vsaj z dolgoročnim jamstvom, če že ne S cenenimi posojili. To mnenje tudi splošno prodira, kajti z!dava velikih stanovanjskih kasarn se ni popolnoma obnesla. To pa tudi zato, ker si vsakdo želi stanovati v h iS ali, ki imajo čim manj sonajem-nikov in k Jot bi imel vsaj košček zemlje za svoj vrtiček. Na Češkem je vlada ustanovila nekako stavbno zadružno centralo, ki stavbne zadruge podpira z nasveti in načrti. Po zakonu z dne 17. decembra 1919 imajo stavbne zadruge tudi pravico, raa« lastiti po uradno določeni ceni vsa za stavbo stanovanjskih hiš primerna zemljišča. S tem je popolnoma izločena vsaka špekulacija s stavbišči. Obrtniška stavbna zadruga si bo prizadevala, da se bodo dobila stavbišča tudi pri nas po stvarni, nepretirani ceni. Prav tako bo zadruga skušala, doseči za svoje Člane poleg davčnih in taksnih olajšav tudi druge ugodnosti za svoje člane tako pri vladi v Belgradu, kakor tudi pri drugih samoupravnih in privatnih korporacijah. Medsebojno popolno zaupanje in najožji stik z večino slovenske parlamentarne delegacije in z večino ljubljanske oblastne skupščine bo to prizadevanje zadruge znatno pospeševalo. Kaj se vse da doseči z resno voljo in vztrajnim delom dokazuje sledeči primer: Stavbna zadruga v Trenčianskych Tepliciach na Slovaškem je kmalu po svoji ustanovitvi napravila dve opekarni s 140.000 Kč. V teh opekarnah je naŽgala letno 2,000.000 opek, ki jih je dobavljala svojim članom za 60 odstot. ceneje kot privatne opekarne. Napravila je tudi svoje apnenice, iz katerih je oddajala svojim članom po en vagon dnevno za 50 odstot. ceneje. Tudi je na posredovanje zadružno stavbne centrale preko socialnega ministrstva dobila za svoje zadružnike iz privatnih gozdov na stavbišče postavljen les za 70 odstot. ceneje. Prav tako pa je tudi stavbni kamen iz dveh v najem vzetih kamnlomov oddajala članom za 50 odstot. ceneje. S teim je pocenila zidavo rodbin-binskih hiš za približno 40—50 odstot. Tu navajamo le en tak primer izmed mnogih, kaj premore združena moč posameznikov v zadrugi. Pri količkaj dobri volji bi se vse to dalo napraviti tudi v Ljubljani, zlasti če se v ta namen združi več stavbnih zadrug. Zaenkrat se zamišlja zidati zadružno hišo s stanovanji in delavnicami za obrtnike. Umevno pa je, da bodo tudi člani, ki imajo vsaj nekaj začetne glavnice, mogli v najkrajšem času uresničiti svojo željo za lastni dom. Da pa bodo tudi zadružniki, ki nimajo začetne glavnice, mogli zidati svojo hišico, bo treba podvzeti potrebne korake, da jim bodo merodajna mesta nudila vsaj jamstvo za posojilo, ki bi ga najeli v polni vsoti za zidavo hiše potrebne glavnice. x Spričo dejstva, da je naložitev demarja ▼' nepremičnine razmeroma najvarnejša, ker nudi ndko stalnost v cenah nepremičnin, nepodvrženim borznim in drugim špekulacijam, ter glede na splošni gospodarski položaj, ki bi ne prenesel nikake ra-pidne spremembe v valuti, odpadejo vsi pomisleki proti stavbni akciji, zlasti pa proti akciji na široki in dobro utemeljeni zadružni podlagi. Zato Vas vabimo, da vstopite v našo zadrugo s polnim zaupanjem in s trdno voljo sodelovati sebi in svojim sozadružnikom v korist. Kdor želi pristopiti, to lahko stori vsak dan od 6—7 in ob torkih od 8 do 9 zvečer v Rokodelskem domu, kjer ima zadruga začasno svoj sedež. V samopomoči je naša rešitev! gati, ker nimajo zadosti denarja, da bi se mogli udeležiti dražb. Med temi pijavkami se žal pogosto dobijo ljudje, ki se vsaj pri kozarcu rujnega vinca radi bijejo na svoja narodna srca. Kako pomagati kmetu? Neobhodno potrebno je, da se znižajo davki, da se upostavi zopet ravnovesje med davki in dohodki, ki ga je revalutacija lire razdrla. Treba je kmeta rešiti iz vedno bolj se sti-skajočih krempljev oderuhov; to pa je mogoče storiti le potom zadružništva. Radi tega je treba zadružništvo podpreti. Ne zadostuje, da se mu za-jamči legalni obstoj, treba mu je priskočiti na pomoč s krediti. Največ,jo korist bo imela od tega lo rimska vlada sama. V njenem Interesu je, da se tako zvesti in točni davkoplačevalec kakor je slovenski, ohrani! Razpust Dijaške matice. V sredo, 27. t. m. se je v prostorih > Dijaške Matice« v Trstu javil policijski komisar v spremstvu dveh karabinerjev. Dal je poklicati predsednika ter mu sporočil, da je tržaški prefekt razpustil »Dijaško Matico«. V istem času mu je dal prečitati razpustveni dekret. V dekretu pravi prefekt Fornaciari, da je razpustil omenjeno dijaško podporno društvo, »ker je delovalo proti nacionalnemu redu v državi« (ha svolto attivilA Contraria ali' ordine nazionale dello Stato). Prefekt se sklicuje na znani društvein zakon od 6. novembra 1926, ki je bjl izdan po zadnjem atentatu na Museo-llnija; prefekt celo izrecno citira čl. 218. tega zakona, ki govori o političnih društvih. Odveč bi bilo dokazovuti, da ni bila »Dijaška Matica« nikako politično društvo, ampak navadno dijaško podporno društvo, kakršnih pozna zgodovina slovenskega dijaka. Tržaška policija to prav dobro ve. Kaj šele, da bi odboru kanilo v glavo, da bi razvijala »iprotidržavno propagando*! Poleg vsega je v društvenih pravilih jasno rečeno, da dru&tvo podpira predvsem dijake, ki študirajo v Italiji. Ali ni pjav fašistovska vlada Slovenci v Staliti svoj izdala naredbo, da se vsi slovenski, hrvatski in neunSki dijaki, italijanski državljani, oprostijo Šolskih pristojbin, samo da bi fla ta način privabila dijake na italijanske univerze. In »Dijaška Malicat je imela prav ta namen: podpirati (5f6dvsem dij&štvo, kl Študira doma. Poudariti je posebno treba, da je tržaški prefekt porabil pri razpustu »DijaSke Matice« najstrožje določbe novega društvenega zakona. Odredil je tudi zaplembo vsega društvenega premoženja, dasi zakon iz-reeno pravi, da profekt lahk-o zapleni premoŽenje; torej ni pfimoran ga zapleniti. Policija jo Odnesla vse knjige, med katerimi je bila tudi dragocena statistika vsega slovenskega dijaštva v Italiji po študijskih strokah. Tudi eno omaro jO policija zaplenila. V društveni blagajni je policijski komisar našel Lit. 57.60 ln za nekaj lir znamk. to pa je bilo tudi vse, kar je društvo imelo; Se več, društvo ima danes celo dolgove. V juniju Iti Juliju se je Še obrnilo nekaj akademikov ,kl so stali pred zadnjimi izpiti, na društvo, naj jim pomaga v skrajni šili; ker ni imelo društvo denarja, si ga je izposodilo v nadi, da med počitnicami nabere zopet nekaj bellčev. In prav te dni so se dijaki vr^li na delo ln med premožnejšimi, obrtniki, uradniki in duhovniki pričeli agitimt' rl.i bi kaj darovali za njihovo društvo. Narod se je vsako leto rad odzval. Kdo ne podpira rav revnega nadarjenega dijaka? Celo iz Amerike so prihajala darila. Več slovenskih dobrotnikov je pustilo vse SVOje Imetje društvu, ki je vse to vnovčilo in razdelilo med dijake. Društvo je na Stotine dijakov obvarovalo stradanja in jetlke. Vsi ti dijaki &o danes na cesti. Kaj naj pričnejo? Kdo naj jim v tej gospodarski stiski pomaga? Društva ni mogoče obnoviti, ker dekret izrecno to prepoveduje. Proti prefektovemu dekretu je dovoljen priziv na notranjega ministra, kl pa je glede na motivacijo razpusta brezpredmeten. Z razpustom se je hotel uničiti cvet slovenskega in hrvaškega življa v Italiji in s tem preprečiti dotok slovanske Inteligence. — »Dijaška Matica« je bila ustanovljena l. 1923. Ustanovili so Jo dijaki sami. Ustroj društva je bil silno demokratičen; akademiki sami so st potom visokošolskega odbora določevali višino podpor. S časoma bi se podporni fond sam renOViral s povračili dijakov samih. Društvo je bilo namenjeno vsej Pirmorski. 12 druih društev rnzpuščenih. Tržaški prefekt Fornaciari je razpustil poleg »Dijaške Matice« 9 prosvetnih društev v Postojni, med temi tudi telovadno društvo »Sokol«, ki je žn davno obstojalo samo v policijskih aktih, Pulj-r,ki prefekt Cavalieri je v istem času razpustil prosvetna društva v Ilerpeljah, na Kozini in v Klancu. Motivacije razpustov so povsod iste. Društvom se očita protidržnvno delovanje. Kakor se vidi, so pričeli primorski prefekti uveljavljati zahteve one znamenite spomenice fašistovskih tajni-,[kov Mussolini ju. Znano je, da so se mudili vsi primorski prefekti v Rimu istočasno kakor tajniki in da so bili sprejeti v avdijenci pri MussDo preklica pot prepovedana!« in če jo lahko zapre, odgovori g. župan, da po izjavi gosp. okrajnega glavarja tega ni mogoče storiti. Seja je bila otvorjena ob 4 in končana ob pol 7. — Govorilo se ni na seji o marsičem, kar se na občini dogaja. Pa naključje jo nekdo vprašal enega izmed odbornikov, koliko bo stala cesta iz Hrastnika v Trbovlje, ki je v delu. Ni nič vedel o njej. Na račun socialistične večine padajo težke kritike in vse težko čaka zopet novih volitev, ki bodo na vsak način prinesle drugo sliko. JČz Mačja godba. Socialisti — Kristanov« — so ves teden ironično trosili po kraju vest, da se bodo v nedeljo komunisti in bernotovci ženili in bodo imeli »ohcet«. Mislili so na veselico, ki sta jo li dve frakciji priredili skupno v prid nezaposlenim delavskim zaupnikom v Mežici. Z veselice domov gredoči udeleženci so pa napravili pred Delavskim domom kristanovceti mačjo godbo, katero je bilo veselje poslušati. Znamenje začetka voliv-nega boja in kdo ima med delavstvom večino. Doplsj Kranjska gora. Prošlo nedeljo 9e je peljal skozi vas proti Vršiču kralj. Na povratku ga je ljudstvo živahno pozdravljalo in obsipalo s šopki planinskih cvetk. — V nedeljo so trije Čehi, baje iz Ljubljane, s svojimi soprogami na motorjih obiskali Vršič. Nazaj grede je zadnjega vozača doletela težka nezgoda. Malo pod rusko cerkvico, kjer je cesta zelo razrita in zasuta z debelim kamenjem, je, ali radi neprevidnosti, ali pa radi prehitre vožnje, vozač zavozil v stran: motorno vozilo se je zvrnilo kakih 15 m globoko v dolino Pišence in z njim gospa, ki je sedela v priklopnem vozu. Zadobila je težko rano na glavi, vozaču pa se ni nič pripetilo, položil je svojo ženo k vodi, sam pa odhitel v Kranjsko goro po svoja sodruga. Prvo pomoč so hoteli nuditi ponesrečenki izletniki, vračajoči se iz Koče na Gozdu, pa jo medtem že dospel motor, ki je odpeljal ponesrečen ko v Kranjsko goro, odtod naprej pa avto na Jesenice k zdravniku. Ponesrečenci so odklonili vsako informacijo. Motor leži še danes, precej poškodovan, na mestu nesreče. — Po vsej Kranjski gori in okoliSlnh vaseh vlada velikansko zanimanje za prireditev, ki se vrši dne 7. avgusta pri Koči na Gozdu. Ta dan se namreč slovesno otvorita obe poti na Prisank Dopoldne bo ob 11. ml sv. maša, popoldan pa bo prosta zabava in javna tombola s krasnimi dobitki. Segajte pridno po tablicah. — V nedeljo pa vsi na Kočo v Gozdu, ki je letos popolnoma preurejena, kar je glavna zasluga podr. agilnega odbora, ter zelo dobro in ceno oskrbovana. — Popravek. Naše poročilo v nedeljskem »Slovencu« o letoviški sezoni je treba v toliko popraviti, da je Kranjska gora danes že skoraj popolnoma zasedena ln da je pri županstvu prijavljenih dosedaj že čez 1000 tuj-cev-letoviščarjev. Zalog pri Cerkldh. G. Vinko Čibašek, vpoko-jen duhovnik v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem, je tako opešal, da ne more več opravljati službe božje. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnica Zalo-žani žele, da bi se kmalu pri njih naselil kak duhovnik, da bi zopet imeli redno službo božjo. Muta. V nedeljo, dne 24. julija je nastopilo koroško okrožje Orla na Muti ob Dravi. V soboto popoldan se je nebo preobleklo s črnim plaščem in je grozilo, da nam prireditev prepreči. Žalostno so se ozirali fantje, Orli iz Mute proti nebu, ko so padle prve kaplje dežja. Veselo delo na telovadišču jim je zaostajalo, misleč: saj ne bo nič. Krasno nedejjsko jutro pa je pregnalo temne misli in veselo jo bil razpoloženje, ko je domači odsek odkorakal v spremstvu godbe na kolodvor, da sprejme prišle goste. Med 8viranjem godbe in popevanjean lepih narodnih pesmi, so prikorakali Orli in Orlice do trga, kjer jih je pozdravil domači kaplan. Po skušnji na telovadifiču se je vršila cerkvena slav-nost Popoldanski telovadni nastop je pokazal, kaj Orli in Orlice znajo. Govor došlega brata Orla Tirša iz Maribora je navdušil občinstvo do viška. Prireditev je bila propagandnega značaja, ker je orlovska misel v trgu Muta in okolici še skoro popolnoma neznana. Poleg odseka, ki pa šteje le malo članov, je še dvojno »drugo društvo, namreč Sokol In socialistična Svoboda. Ker to dvojno društvo ne stoji na krščanskih načeli, zato nima nobenega odmeva v ljudstvu. Kaj blagodejno je vplivalo na občinstvo, ko so videli le

Soelweecken< je postal na poti Hon Kong-Sajgon žrtev gusarjev. Ukrcali so se kot težaki za francoski Indo-Kitaj. Ob zajtrku dne 28. julija so bili nenadoma zvezani vsi častniki in nevarno ranjen kapitan, ki je utegnil sprožiti svoj revolver. Vodja razbojnikov je prisilil častnike, da so usmerili parnik v sotesko Bija. Sicer — jim je obljubil v krasni angleščini — da bodo takoj ustreljeni. Ob zapuščenem skalovju Bija sta čakali dve kitajski jadrnici. Gusarji so odvzeli potnikom vse dragocenosti. Odnesli so tudi dva zaboju zlatih kep, katera je peljal neki bančni ravnatelj in katera sta najbrž nakopala parniku vso to zgodbo. Na to so odšli roparji s čolni na kopno in prepustili parnik lastni usodi. Vzeli so s seboj še šest kitajskih potnikov in 12 letnega belega dečka kljub obupnim prošnjam njegove matere. PIKA NA L Piko nad i smo dosedaj poznali samo ia znanega francoskega in nemškega, tudi če-škega pregovora o natančnih gospodih, katere imenujemo slovensko dlakocepci. A pika nad i ni nobena domišljija. V tehniškem oddelku sedanje razstave v Lipskem je razstavljena nova tehtnica, pravi čudež natančnosti, pred katero se lahko poskrijejo vse dosedanje le-karnarske in kemične tehtnice. Pika nad i je služila za ugotovitev občutljivosti novega i z-uma. Poprej so stehtali polo papirja z besedo, ki vsebuje i, a niso napisali pike. Nato bo postavili piko, kamor spada, in novo tehtanje je takoj ugotovilo razliko za 0.000 od 2960 gra-mov. To je netto-teža pike nad i! Maniu, voditelj romunske kmetske stranke, ki je v opoziciziji proti sedanjemu režimu. General froujnsjan, armadni poveljnik, ki je nedavno zapustil bal&evikA. Gospodarstvo Janko Jovan: Težaven gospodarski poiožaj. Gospodarski položaj Slovenije letos nikakor ni ugoden. Žete všc daleč ni dala tega, kar smo pričakovali. Pšenica je dala ponekod komaj trikratno seme. Zlasti slabo je rodilo žito na peščenih tleh. Naša peščena polja so kakor rešeto; ako no pade dež par tednov, se zemlja popolnoma posuši in izgubi vso vlago in jasno je, da na tako osušeni zemlji rastlinstvo ne more uspevali. Glavni deželni pridelki, ki jih v normalni letini naš kmet pridela več, kot jih potrebuje, so fižol in krompir, pa tudi v teh pridelkih se letos ne moremo nadejati, da bi povoljno obrodili, vsled česar bo odpadel glavni vir dohodkov. Poleg velike suše, ki je povzročila slabo letino, je po več krajih gospodoval glavni strah kmetov — toča. Toča je napravila zlasti v višnjegorski okolici in v Beli Krajini veliko škode. Vinogradi v semiških goricah so popolnoma uničeni in kmet gleda z bojaznijo v bodočnost, ki je vse drugo kot rožnata. V enakih letih bi se ljudje trumoma odpravljali v Ameriko, da si s trdim delom izpolnijo vrzeli gospodarstva, ki jih je prizadjala nesreča. Zalibog je po vojni našemu ljudstvu tudi ta pot zaprta, odkar so severnoameriške države do skrajnosti omejilo naseljevanje in postavile priseljevalno kvoto v taki nižini, da se zdi vsako upanje, biti vštetim v njo, odveč smelo. Posledica teh neznosnih gospodarskih razmer bodo eksekucije, ki bodo v mnogih slučajih postavile naše ljudi iz rodne hiše na cesto. Ker je kmet steber našega gospodarstva, je gotovo, da se bodo posledice pokazale tudi v trgovini in industriji. Naša mlada industrija se še ni sanirala od težko gospodarske krize, ki jo že nekaj let pritiska k tlom in jo ovira v razvoju. Kreditne razmere so vsled bančnih polomov zelo težke. Denarni zavodi so vsled denarne krize Izgubili ogromne vsote, vsled česar so prisiljeni do minimalnosti omejiti dovoljevanje kreditov, vsled česar industrija ne more izrabiti svoje kapacitete,kar ima zopet za posledico pasivno bilan-airanje. Velika večina naše industrije je pri placi-ranju izdelkov navezana na domači trg in ni še urejena za eksport v inozemstvo. Gros vseh izdelkov je namenjen kmetu. Če pa je kmet gospodarsko oslabljen in mu ni dala gruda dohodkov, jo razumljivo, da se bo pri vseh nabavah moral omejiti sam do skrajnosti, kar bodeta morali neprijetno okušati industrija in trgovina. Splošna gospodarska kriza sili trgovino in toduetrijo k samoobrambi. Časi visokih zaslužkov so minili. Če pa se mora zadovoljili z majhnim zaslužkom potem je treba skrbeti, da se odstrani iz obratov vse, kar donaša izgubo. Če je padla aktivna stran v bilansiranju, pasti mora tudi pasivna, da se ohrani bilančno ravnotežje. Pasti je morala režija, reklama in pa zlasti dubijozne terjatve. Priti je morala redukcija delavnih moči tako v trgovini kakor tudi v industriji. Stotine delavnih moči je moralo pod težo razmer iskali ei drugega zaposlenja.Bil je čas, ko je višina plač in mezd stalno rastla, danes pa je nastopil tudi že v tem poglavju preokret; draginjske doklade se znižujejo in delavni čas se razteza. Ogromni so "bili reklamni stroški. Poglejmo samo industrijo mila. Kolikor sama hvala blaga ni pomogla k povečanju prometa, nadomestiti so morali cekini. Kaj je vpeljala ena tovarna, vpeljati je morala tudi druga, da ne izgubi odjemalcev. Kot reklamo za milo je neka tovarna delila odjemalcem celo srebrne ure itd. Posledica takih dragih re- klam, ki so znašale za posamezna podjetja veS stotlsoč dinarjev na leto, Je morala dobiti naravno izraza v bilanci. Tovarne so končno uvidele, da tako ne morejo več naprej in so se zavezale medsebojno proti siceršni več tisočdinarski globi opustiti razdeljevanje kakršnihkoli premij med odjemalce. Podobno je bilo v kreditiranju blaga. Na boniteto odjemalcev se ni dovolj oziralo, potnikom je bilo glavno, da napravijo čim več prometa in zaslužijo provizije. Zapadli računi se niso izterjavah, ker so se podjetja bala, da ne odbijejo s izterjavanjem svojih odjemalcev. Posledica takega lahkomišljenega kreditiranja so bili ali visoki odpisi ali pa olepšane bilance, ki so Imele tudi dubijozne terjatve med svojimi aktivi. Med prvimi, ki so uvideli, da je treba organiziranega nastopa pToti lahkomišljenemu kreditiranju blaga, so bili belgrajski manufakturisti, sledile so jim potem večje tovarne mila itd Ako kak odjemalec ne poravna računa ob zapadlosti, morajo ga opomniti in dovoKti krajši naknadni rok, če zamudi tudi tega, ga morajo naznaniti stanovski organizaciji, ki prevzame izterjanje sama, ime malomarnega plačnika pa sporoči vsem članom organizacije, ki do-tičnemu ne smejo na to dobaviti nikakega blaga, dokler niso obveščeni, da je dolžnik zadostil svoji obvezi. Polletna praksa v ukinitvi razdeljevanja premij in rigoroznejšemu izterjavanju zapadlih račimov je žo pokazala, da vsled lega promet ni padel, pač pa je vidno padla pasivna stran bilance. Dobri uspehi takega organiziranega nastopa bodo gotovo zgled, ki bo tudi drugim 5e ne organiziranim trgovcem in industrijcem vabljivo sredstvo samobrambe. Velike važnosti glede hitrega izterjavanja je za našo trgovino in industrijo razsodišče ljubljanske borze. Naša scdišča so prezaposlena in se zato spori le počasi rešujejo; tudi je sodno postopanje samo po sebi dolgotrajno, dočim se rešijo spori pred borzo v nekaj dneh že, ko se tožba vloži. Kakega pomena je ta gospodarska institucija ve vsak, ki je imel opraviti z dolžniki, ki namenoma ne poravnajo zapadlih računov, da trgujejo s tujim denarjem. Če so omenjena samoobramben a sredstva potrebna že sama po sebi, je njihova potreba tem večja v času gospodarskih kriz, todaj potrebna prav v sedanjem času. Samo po sebi umevno pa je, da navedena sredstva nc smejo imeti namena netiti boj proti drugim stanovom, temveč le služiti za obrambo pravic in zlasti namen odvrniti pogubne gospodarske pojave. Če pa je organizirani nastop potreben v trgovini in industriji, je jasno, da ej prav tako tudi potreben kmetu, ki je kot že rečeno steber obeh. Kmetsko ljudstvo se mora organizirati v zadrugah, ki mu omogočajo izrabiti pridobitne moderne produkcije, biti deležen skupnih nabav gospodarskih in gospodinskih potrebščin zlasti pa mu denarno zadružništvo omogočiti: prebroditi s cenim kreditom pomanjkanje v slučaju slabih letin in gospodarske stagnacije. Važno za prodajalce parfemov. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse one trgovce, ki se bavijo s prodajo parfemov, da so glasom zakona o državni trošarini izvlečki, esence in eterična olja brez alkohola za pijače in kosmetične preparate podvrženi državni trošarini, ter se plačuje za 100 kilogramov 800 Din trošarine. Ako imajo ti izvlečki, esence in eterična olja alkohol, se pobira za 100 kilogramov 1760 Din ne glede na jakoet alkohola. Ker so torej ti preparati trošarinski predmeti, so prodajalci dolžni prodajo prijaviti trošarinskemu oblastvu, ki jim izda potrdilo o prijavi. Načelstvo. Javna prostovoljna draiba. Dne 6. avgusta 1927 ob 9. uri se vrši v prostorih Slavenske banke d. d. Cankarjevo nabrežje 1 z nadaljevanjem na Sv. Petra cesti 24 javna dražba inventarja Slavenske banke. Prodajale se bodo razne blagajne, sobne garniture in pisarniške opreme. &orxa DENAR. Dne 2. avgusta. Ljubljana. Berlin 13.52-13.55 (13.515—13.545), Curih 10.935-10.965 (10.935-10.9C5), Dunaj 7.995 do 8.025 (7.9931-8.0231), London 275..80-276.G0 (275.85—27G.G5), Ne\vyork 56.70-56.90 (56.70 do 56.90), Praga 1G8.20-1G9 (168.20-169), Trst 308.25 do 310.25 (308-310). Zagreb. Amsterdam 22.7660—22.8260, Berlin 13.5175-13.5475, Curih 10.935-10.965, Dunaj 7.992 do 8.022, London 275.80—276.60, Nevvvork 56.70 do 56 90, Pariz 222.25-224.25, Praga 16S'.20-169, Trst 308.23-310.23. Trst. Belgrad 32.30-32.35, Curih 352 do 356, Dunaj 259.80—263.80, London 89.22 -89.27, Newyork 18.34-18.36, Pariz 71.90-72.90. Albanija 355-359. Curih. Belgrad 913.75, Amsterdam 208, Berlin 123.50, Dunaj 7310, London 25 2113, New-York 519.13, Pariz 20.3238, Praga 15.39, Trst 28.24, Bukarešta 315, Sofija 376, Varšava 58, Madrid 88.5. VREDNOSTNI PAPfRJI. Ljubljana. Ratna šteta 344.25, Celjska posojilnica 197—199, Ljublj. kreditna banka 150 bi., Merkantilna banka 90 bi.. Prva hrvatska štedioniea 850, Kreditni zavod 160, Stavbna dr. 55, DeŠir 104. Zagreb. 7% invest. posojilo 1921 84.25—85, 1'A% drž. rente za ratnu štetu 343 prav., IV, % drž. r. ralne štete za september 344 novac. Vi % drž. r. ratne štete za oktober 347 bl„ Agrarne 50.50—50.75, Hrv. eskomptna banka 93—94, Hipotekama banka 56, Ljubljanska kreditna 147 den., Jugo 90—91, Praštediona 850, Šečerana, Osijek 475—485 Trboveljska 455-475, Slavonija 16—18, Vevče 135 don. Trst. Adria 16-1, Assic. Gen. 3725, Cosulich 162, Riun. adr. A. 1990, Tripcovich 258, Split ceni. 175, Trž. Lloyd 745, Oceania 105, Dalmutia 110. BLAGO: Ljubljana. Les: Smreka — jelka: hlodi I, II., monte 190—220; brzojavni drogovi 200—2.50, bordonali merkantilni 260—300; Irnmi merkantilni 200—250; škorete, konične, od 16 cm naprej 500 do 550; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 550—580; škorete, podmerne, do 15 cm 460—500; desk«-plohi, kon., od 16 cm naprej 440—500; deske-plohi, paralelni, od 16 cm naprej 470—520. Bukev: deske-plohi naravni, neobrobljeni 450—500; deske-plohi naravni, ostrobt 650—850; deske - plohi par-jeni, neobrobljeni 600—750; deske-plohi parjeni, ostrorobi 800—1150; testoni 400—430; tavolote 950 do 1050. Hrast: hlodi 1., Ilu 300—100; bordonali 1000—1400; dosko-plohi neobroblj. houles 1300 do 1400; deske-plohi neobroblj. mekantilni 900—1100; deske-plohi ostrorobi (podnice) 1250—1350; frizi 800—1100. Drva: bukova 18—20; hrastova 16-18. Železniški pragovi: 2.60 m, 14X24, hrastovi 43 do 52. Oglje bukovo za 100 kg 85-95. — Žito: Pšenica: bačka nova, 78 kg, 2% primesi, brez do-plačila, slov. post., mlevska voznina, 30 dni plačilo, promptna dobava 317.50—350: — dobava avgust-september 355—357.50; sremska nova, 80 kg, 1% primesi, promptua dobava slov. post., mlevska voznina, plačilo 30 dni 345—347.50: slavonska nova, 78-80 kg, 1% primesi, promptna dobava, slov. post., mlevska voznina, 30 dni plačilo 345—347.50. Koruza: bačka, navadna voznina, slov. post, plačilo 30 dni, promptna dobava 250; bačka, mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni, promtna dobava 245; banatska, nav. voznina, slov. post., promptna dobava, plačilo 30 dni 245.50; — mlevska voznina 240.50. Moka: pšenična, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga 515. — Les: tendenca neizpremenjen, zaključki 4 vagone Žito: tendenca mirnejša, zaključki 2 vagona. Šport S. K. Jadran. Danes ob 19.30 sestanek vseh moštev v Koleziji. Vsak mora prinesti vse klubske stvari s seboj. V četrtek ob 18 trening na Iliriji. Tajnik. SK Ilirija, nogometna sckcija. Danes 3. t. m. trening-tekma s SK Svoboda ob 18. uri. Juniorsko moštvo mora priti točno in kompletno na trening Trening I. moštva ta teden odpade. — Načelnik. JUGOSLAVIJA : ČEŠKOSLOVAŠKA 1 : 1. V Belgradu na novem stadionu SK Jugoslavije sta se v nedeljo osmič srečali nogometni reprezentanci Jugoslavije in Češkoslovaške. Tekma jo končala neodločeno z izidom 1 : 1 (polčas 1 : 0 za Jugoslavijo). Dosedanja srečanja so končala s sledečimi rezultati: 1. 1920. v Anversi 0 : 7, 1921 v Pragi 1 :6, 1922 v Zagrebu 4 : 3, 1923 v Pragi 4 : 4, 1924 v Zagrebu 0:2, 1925 v Pragi 0:7, 1926 v Zagrebu 2 ; 6; skupni seore vseh osmih tekem se glasi 36 : 12 za Češkoslovaško. Nedeljski rezultat 1 : 1 znači za naš šport uspeh prvega reda, ki nam bo v mednarodnem športnem življenju mnogo koristil. Uspehu v Bukarešti (3 :0) in v Sofiji (2 ; 0) je priključil naš nogometni šport sedaj še tretji velik uspeh. Rezultat 1 : 1 je dosežen namreč proti moštvu, ki se ga more smatrati za najboljše na kontinentu. Nedeljski tekmi v Belgradu je prisostvovalo nad 12.C00 gledalccv, ki so navdušeno bodrili svojce, toda nepristransko aklamirali tudi dobro igro češkoslovaškega tcama. Kljub veliki vročini, ki vlada v Belgradu, je bila igra izredno živahna in napeta, pri vsem tem pa popolnoma fair. Sodil je budimpeštanski sodnik Ivančič skoro brez napake. Sestavi moštev: Jugoslavija: Mihel-čič (Gradjanski) - Ivkovič (Jugosl.), Dasovič (Hašk) - Arsenijevič (BSK), Premeri (Viktorija), Popovič (Jugosl.) - Poduje (Hajduk), Perška (Gradj.), Bona-čič If, Radič (vsi Hajduk). — Češkoslovaška: Staplik (Slavia) - Perner, Seifcrt (Sparta) - Kole-naty (Sparta), Carwan (Viktoria), Hajny (Sparta) -Flc.ischmann, Svoboda (Sparta), Bcibl, Puc, Kra-lochvvil (Slavia). Sestava našega tcama se je v glavnem obnesla. Edino srednji napadalcc starejši Bonačič nI mogel povsem nadomestiti prvotno v team postavljenega, a obolelega Luburiča (Jugosl.) Golnian Mihelčič je igral izvrstno; v 8 min. drugega polčasa je moral vsled poškodbe izstopiti, nakar jc zavzel njegovo mesto nič manj izvrstni vratar SAND-a Šiflis. Med branilcema je bil Ivkovič boljši od Dasoviča; oba sta dobro startala in igrala z vso požrtvovalnostjo. Halfi so bili najboljši del moštva, posebno Popovič in Arsenijevič imata ve- liko zaslug za neodločen izid. V forvvardu je bila desna stran Poduje - Perška boljša od leve, brata Bonačič nista bila v najboljši formi, Radič je bil hiter in vedno opasen nasprotnemu golu. Od češkega teama, ki je nastopil kompleten izvzemši ccntcrhalfa Kade, jc pričakovala publika morda nekoliko več. Moštvu je manjkalo elana in brzine, tehnično so bili še vedno boljši od naših. Najboljše igralce jc imel češki team v Štapliku, Pcrnerju, Kolcnalemu ter v ccnterhalfu Carvvanu, ki pa vseeno še ni enakovredna zamena za Kado. Igra sc je razvijala v prvem polčasu ob rahli premoči naših. V 39. minuti izrabi Perška krasen pas Poduja in doseže vodstvo. 1:0. Po odmoru izravna že v 2. minuti Puc iz prostega strela; sicer u hranljivi strel je Mihelčiča iznenadil in našel pot v desni kot mreže. V drugem polčasu so igrali Čehi nekoliko boljše od naših, vendar jc ostala igra slej ko prej otvorjena. V menjajočih se napadih je tekma končala neodločeno z 1:1. Našo reprezenanco čakata letos še dve težki nalogi. 18 septembra ima igrati v Zagrebu z reprezentanco Madžarske, 28. oktobra pa v Pragi rc-vanšno tekmo s Češkoslovaško. Ako častno reši tudi te dve nalogi, bomo mogli šteti letošnjo s«--zono za leto naših največjih športnih uspehov. POLJSKA : JUGOSLAVIJA 94 : 46. Lahkoatletski dvomateh Jugoslavija : Poljska, ki sc jc vršil v soboto in nedeljo v Zagrebu, je prinesel Poljakom drugič zmago nad Jugoslavijo. Slučaj jc sicer hotel, da Jugoslavija tudi tokrat ni mogla postaviti v boj vseh svojih najboljših moči. Posebno odsotnost dr. Pcrparja, sigurhega favorita na 100 m, ter prvaka v skoku v višino inž. Zgage je zelo oslabila naše moštvo. Toda ne* glede na to je poljska reprezentanca dokazala, da pas Poljska v lahki atletiki znalno nadkriljuje. Pri nas je lahka atletika zadnji dve leti v zastoju; ne napreduje v bistvu nc kvalitativno, niti se nc razvija kvantitativno. Lahkoatletski meetingi so slabo obiskani — v Zagrebu s slrani publike, pri nas letos tudi s strani atletov. Poklicani faktorji naj bi razmišljali, na kakšen način naj se poživi razvoj naše atletike. Mislimo, da bi bilo treba vsako leto vsaj za gotovo dobo rešiti lahko-atletskc prireditve konkurenčnih sporlnih prireditev, predvsem nogometnih tekem. Ako ni mogočo osnovati nekakega vrhovnega športnega foruma po zgledu madžarskega O. T. T. za vso našo državo, naj bi se zedinlli v tem oziru vsaj naši klubi za Slovenijo ter obnovili nekdanjo Športno zvezo, ki naj bi iz splošnih športnih vidikov regulirala od-nošaje in sodelovanje med posameznimi podzve- Nikolaj Ljeskov: Začarani romar. 33 ^ Ne godrnjam, — je odvrnil. — To je sicer slabše, a obenem tudi boljše. — Kako to? Ne razumem, kaj to pomeni, da je slabše in tudi boljše? — Stvar je ta, — ml je odgovoril, — da ne storim zdaj nikomur nič slabega. Zdaj samo jaz trpim, drugi pa zaradi mene ne, ker se nihče ne briga za me. Zdaj sem kakor Job na gnoju. To je tudi moja sreča in odrešenje. — Medtem je popil zopet žganje, naročil še eno merico in rekel: — Veš, kaj, prijatelj dragi, nikoli ne bodi ošaben napram drugemu človeku. Saj ni nikomur dano vedeti, zakaj tega ali onega muči in trpinči kaka strast. Tudi nikar ne poskušaj vreči od sebe svojo napako, če trpiš vsled nje in ti povzroča ne-prilike. Paziti moraš, da je ne pobere kdo drugi, ki bi se z njo mučil. Poišči rajši človeka, ki bo prostovoljno nase vzel to tvojo napako. — No, sem rekel, — kje pa naj dobim takega človeka! Nihče ne bo pristal na to. — Zakaj pa ne? — je odgovoril. — Saj ti ni treba daleč iskati. Pred seboj imaš tega človeka. Jaz sem človek te vrste. Ali se šališ? — sem mu rekel. On pa se je nenadoma vzravnal in rekel: — Ne, ne šalim se. Če mi ne verjameš, me lahko preizkusiš. — Kako naj te v tem oziru preizkusim? — Prav enostavno. Ali hočeš vedeti, česa sem zmožen? Saj imam v sebi veliko moč, prijatelj. Le poglej: zdaj sem pijan... No, povej: ali sem pijan ali nisem? Pogledal sem ga in videl, da ie ves zasinel, omamljen in se opoteka. Hekel seuu f—. Seveda, zdaj si pijan. On pa je odgovoril: — No, zdaj se obrni za trenutek strani, glej v sveto podobo in moli tiho očenaš. Obrnil sem se slrani, gledal v sveto podobo in čim sem zmolil natihem očenaš, mi je ta vinjeni gospodič že zakričal: — No, zdaj me pa poglej: ali sem pijan? Okrenil sem glavo in videl, da mož stoji in se smehlja. Videti je bil popolnoma trezen, kakor da ni nič pil. Rekel sem: — Kaj je to? Ali je to kaka skrivnost? — Ne, — mi je odgovoril, — to ni nikakŠna skrivnost. To se imenuje magnetizem. — Ne razumem. Kaj je to? — Marsikateri človek ima posebno voljo, ki je no more niti zanemariti niti v pijači utopiti, ker mu je prirojena. To sem ti pokazal, da bi me razumel. Ce bi jaz hotel, tii lahko takoj nehal piti, in sicer za vselej. A ne maram, ker nočem, da bi se namesto mene zapil kdo drugi. Poleg tega bi jaz zopet lahko pozabil Boga, če bi ozdravel. A zato vedno lahko ozdravim pijančevanja vsakega drugega človeka, in sicer v enem trenutku. — Potem pa ozdravi tudi mene, bodi tako prijazen! — Mar tudi ti piješ? —■ me je vprašal. — Pijem, — sem rekel, — včasih preveč. — No, potem bodi brez skrbi, — je rekel, to je zame malenkost. Poplačam ti tvojo dobroto in te takoj ozdravim. — Joj, bodi tak oprijazen, prosim te, odvadi me tega! — Prosim, prijatelj, prosim, — je rekel. — Prav rad ti ustrežem za tvojo prijaznost. — Obenem je takoj zopet naročil žganje in dve čaši. — Zakaj pa potrebuješ dve časi? — sem rekel. — Ena bo zame, druga zate. — Saj ne bom pil, Nenadoma je postal hud. Rekel je: — Tss! Siljans!1 Molči! Mar ne veš, da si zdaj bolnik? — No, dobro. Naj bo po tvoje. Recimo, da sem bolnik. — Jaz pa sem zdravnik. Zdaj moraš ubogati in jemati zdravila. — Nalil je takoj obe čaši zame in zase in pričel mahati z rokami po zraku nad mojo čašo na način, kakor zborovodja v stolnici. Nekaj časa je mahal, nato pa zapovedal: — Pij! Obotavljal sem se, a po pravici rečeno, rad b) bil pokusil žganjča, in tudi on je zahteval: No, sem si mislil, bom pa izpil, da vidim kaj vse to pomeni. Saj nočem nič drugega. — In sem izpil požirek. — Kakšen okus ima? — je vprašal. — Ali ti je dišalo? Ali je bilo pregrenko? — Ne vem, kaj bi rekel. — To pomeni, da si premalo pil. — Nalil je zopet šilce in pričel nad njim mahati z rokami. Krilil je in krilil z rokami, nato pa mahnil, mi velel izpiti tudi drugi požirek in vprašal: — Kako pa je zdaj? Zdaj sem se pošalil. — Ta pa se mi zdi nekam težak! Prikimal je, pričel tretjič krožiti z rokami in ml takoj velel: pij! Izpil sem in rekel: — Ta gre lažje. — Nato som pričel sam trkati s čašo. da pokličem natakarja, sam sem tovarišu in tudi sebi nalival. Kratkomalo, začel sem piti. Ni nn branil, samo pazil je, da ne bi izpil nobenega po-žirka, preden ne bi on krožil z rokami. Cim sem Iztegnil roko po čaši, mi jo je vzel iz rok in rekel: — Su... siljans, atande..— Začel je mahati nad posodo z rokami in šele potem rekel: Zdaj je dobro. Lahko sprejemaš po navodilu. Franc, silt-nce — molk. 1 Franc, silence, attendes — tiho, čakaj, 111 = 111 = : a > £ B US jT g" ° p o £ t-1 5 e g > E: - t/* ^ W FT ? o » S 4 - 5 -i 65 cr« 25 U3 * m ■O 3 ° s. N 5 B t- o S p tt ^ {»T § I -g g. n r 2 o ro h N o g I s ra o ;—1 ■» - N4 o £ 3 W g« _ a Sa< a f3 323 £ Z iS ŽŠ Sr 111 = 111 = sami. Mislimo tudi, da bi bilo treba omiliti biro-kratičnost naše lahkoatletske organizacije, ki slab-ie upravljanim klubom jedva dopušča včlanjenje v tvezo ozir. redno sodelovanje v podzvezi. V dvomatchu so naši atleti zmagonosno branili državne barve v disciplinah metanja in v skokih; v teku so na celi črti nadvladah Poljaki. Postavljena sta bila dva nova jugoslovanska rekorda (met kopja 53.69 m Messncr in tek 10.000 m 35 minut 41.4 sek, Koren) in dva poljska rekorda (disk 42.60 m Baran in skok ob palici 361 cm Adamczak) Dvomatch se je vršil na igrišču Concordije, aranž-man jc bil dober, potek tekmovanja zelo zanimiv, Poset kakih 400 ljudi. Rezultati: Tek na 100 m: 1. Szenajch (P) 11.1 sekund, 2. Dobrovolsky (P), 3. Spahič (J). — 400 roetrovs 1. Weiss (P) 52.2, 2. Rother (P), 3. Krajačič (J). — 800 metrov: 1. Kostrazcwsky (P) 1 ; 59.4, 2. Foris (P), 3. Krajačič. — 1500 metrov: 1. Foris 4 : 14, 2. Jaworsky (P), 3. Koren (J). — 10.000 metrov: 1. Freyer (P) 33 : 33, 2. Szeletowsko (P), 3. Koren 35 :41.4; čas Korena znači nov jugorekord. Štafeta 4X100 m: 1. Poljska, 2. Jugoslavija. Švedska štafeta: 1. Poljska 2:3, 2. Jugoslav, Tek preko les 110 m: 1. Dobrowolsko 16, 2. Trojanovsky, 3. Jamnicki (J). Skok v višino: 1. Jakupič (J) 175 cm, 2. Kal-lay (J) 170, 3. Friszczyn (P) 170. Skok v daljavo: 1. Sikorsky (P) 683 cm, 2. Spahič 670, 3. Kasperkievvicz 664 cm. Skok ob palici: 1. Adamczak (P) 361 cm (nov poljski rekord), 2. Perkovič (J) 350, 3. Mujkovsky (P) 340. Met krogle: 1. Ambrozy (J) 13.06 m, 2. Gorski (P) 12.99, 3. Baran (P) 12.58. Disk: 1. Baran 42.60 m (nov poljski rekord), 2. Ambrozo 41.28, 3. Gorski 39.38. Kopje: 1. Messner (J) 53.69 m (nov jugoslov. rekord), 2. Smakulski (P) 53.09 m, 3. Gašpar (J) 50.39 m. AVTOMOBILSKA DIRKA NA LJUBELJ. Avtomobilska in motociklistična dirka na Ljubelj dne 14. avgusta t. 1. obeta biti ena naj-interesantnejših v naši državi. Posebno inozemet so pokazali veliko zanimanje za njo ter se med raznimi drugimi prijavljenimi nahajata tudi dva avtomobila Merccdes-kompresorja z 24 in 26 konjskimi silami grofa Bergheima iz Weinheima v Nemčiji, dalje Bugatti-supersport princa Leiningena iz Amorbacha v Nemčiji. Poleg teh pa se je med domačimi dirkači prijavil tudi g. Willy Strehler na Anaaldu in g. Kari Cerri na A. D. - Šport. Gospod Strehler je kakor znano dobil pri dirki na Plje-šivici zlato cigaretno dozo Nj. Vel. kraljice Marije. Gospod Cerri Kari pa je pred kratkim zmagal v ocenjevalni vožnji štajerskega in koroškega Avtomobilskega kluba na progi Gradec—Beljak, kjer je dobil najboljšo oceno in dosegel tudi najkrajši čas. Tudi inozemski motociklisti bodo na tej dirki častno zastopani. Štajerski Motor-Sport-Club v Gradcu je poslal na to dirko svoja najboljša vozača gospoda Strohmayerja in Johann Wallnerja na B. S. A.-moto-ciklih. Češka Fahrrad- und Maschinen-Fabriks A. G. »Premier«; pa pošlje svojega znanega vazača Bohu-mila Matcha na Premier-supersportu 731 ccm. Prijavili pa so se tudi po večini vsi domači dirkači, tako da so zastopane skoraj vse znane motocikli-stične znamke n. pr. Harley-Davidson, B. S. A, Indian-Altona, »D«, Premier, A. J. S., B. M. W., Ariel, Rudge-Whit\vorth, Douglas itd. Vseli deseti kupec dobi en par čevljev zastonj (po lastni izberi). Ker se vodi natančen seznam, Vam je sreča odprta, tako zvečer kot zjutraj. Ne zamudite prilike, ki se Vam nudi pri nakupu najboljših, ročno, doma izdelanih čevljev pri »ROKO«, Ivan čarman, Prešernpva ulica štev. 9 (na dvorišču). Boj bo torej hud in težak ter priporočamo našim vozačem, da se temeljito pripravijo na dirko. V nedeljo, dne 7. avgusta t. 1., se bo vršil prvi oficielni trening med 0. in 12. uro dopoldne in 14. in 19 uro popoldne. Želeti bi bilo, da se vsi vozači tega treninga udeležijo, esobito še radi tega, ker se bo pri popoldanskem treningu vršila tudi poskusna kontrola po funkcijonarjih in športni komisij.! Avtomobilskega kluba, sekcije Ljubljana. Nadalnje prijave pa se sprejemajo še do 9. avgusta t. 1. do 6. ure zvečer v tajništvu Auto-kluba, sekcije Ljubljana. Voiscvedovanfa Našel se je mal ključ na Lončarski stezi. Dobi se v naši upravi. Najdena ura. Če bi bil kdo izmed turistov na Veliko planino izgubil uro v nedeljo, 24. julija, naj se oglasi pri župnem uradu v Stranjah pri Kamniku. Polni list M. Kristine Pezdirc, uršulinke, se nahaja pri belgijskem konzulatu v Ljubljani, kjer naj se dvigne. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 2. avgusta 1927. Višina baromefra 308*8 m Opazovanja Barometer Toplote v C' Kel. vlaga » \ Veter In brzine v m Oblačnost 0—ir. Vrsta padavin m — I« " M 5 1 is krat f-n* ob opazovanju v mm da 7i> 7 763-1 18-6 82 E 2 5 31-2 16-4 Ljubljana (dvorec) 14 761-4 31-0 48 W 6 1 21 762-8 24-6 52 SW 2 0 Maribor 762-5 23-0 69 mirno 0 29 15 Zagreb 763-0 23-0 84 S 5 1 32 19 Belgrad 8 762-6 25-0 52 mirno 0 34 18 Sarajevo 763-7 21-0 63 mirno 0 29 14 Skoplfe 764-0 24-0 41 mirno 0 _ 15 Dubrovnik - 762-4 27-0 38 mirno 0 31 19 Split 762-7 27-0 56 mirno 0 34 24 Praga 7 762-6 19-0 mirno 5 30 17 j 1 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven Ijabljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 3. avgusta: Pričakovati je nagle, le začasne motitve le-pega vremena z nevihtami in ohladitvijo ozračja. fl [VITKE (role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6/1. Telefon štev. 2980 U MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Potrebujem več sekačev ta sekanje mehkega lesa. Plača po dogovoru. Oglasi na Drago Kobi, Maribor, Cankarjeva ulica 1. Sprejmejo se takoj 3 trg, pomočniki za galanterijo, ki bi even-tuelno potovali. Ponudbe z zahtevo plače in sliko pod šifro »Agilnost« na upravo »Slovenca«. 5961 Služba ORGANISTA in CERKVENIKA se razpisuje v Šenčurja pri Kranja. Nastop s 1. oktobrom. - Pogoje pove Župni urad Šenčur pri Kranja. 5914 Trgov vajenko zdravo in pošteno, sprejme takoj trgovina z meš. blagom v Ljubljani. Naslov v upravi pod 5958. Motorno kolo »Cindat« prodam, dobro ohranjeno. Ogleda se v gostilni »Novi Svet«, Go-sposvetska cesta, kjer se izve tudi ceno. 5879 Priporoča se trgovina z železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. ^OUEDEIČS! PŠENICO BŽ Pouk na daljavo (Fernstudien) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Acadi-mie Polytechnique: Quai Amercoeur, 51 Ličge — Belgija. Prospekti 10 D. niiolf višjega razreda, IJiJim ki bi hotel pripravljati dijaka 3. razreda mešč. šole v Šiški za po-navljalni izpit v geometriji, odnosno geometrij, risanju se takoj sprejme. Honorar po dogovoru. — - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5995. Prodam 25 kg starinskih CINJASTIH SKLED in KROŽNIKOV. Naslov v upravi »Slovcnca« pod številko 6011. KMEČKO DEKLE pošteno, srednje starosti, ki bi opravljala delo v kuhinji, pri svinjah in na polju, se sprejme. Ponudbe na: Mihael LAPUH, Dobova pri Brežicah. Hotel Kolodvor Jesenice (Gorenjsko) išče za takojšnji nastop krepko DEKLICO za vse, ki govori nemški in je porabna tudi za sobarico; boljše DEKLE za zasebno kuhinjo, ki zna kuhati in močnega FANTA h konjem ter za tovarno sodavice in avto 6013 Učenec s primerno šol. izobrazbo (dve srednji šoli), se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. A. SUŠNIK, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta 21. 5882 i/fllfOI* ki ima ve IVI dVdl selje do živine in ki zna dobro molzti, se sprejme s 15. avgustom v službo v gra-ičini Prebold — Sv. Pavel v Sav. dolini. 5888 Vsled bolezni sprejmem DRUŽABNIKA k Izvrstno uspevajočemu trgovskemu podjetju v centrumu Ljubljane. Gotovina ni pogoj, pač pa sodelovanje. Varnost lahko tudi v nepremičninah. Eventuelni odstop podjetja družabniku po kratki dobi ni izključen. Ponudbe na upravo: »Popolna varnost.« Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 • Židovska 4. Pozor rezervni častniki! Uniforme iz lt trebščine se dobijo pri: Simon Klimanek, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 kupuje najdražje tvrdka A. VOLK, veletrgovina žita, Ljubljana, Resljeva cesta 24. DIJAKINJO sprejmem na zračno stanovanje in dobro hrano v bližini učiteljišča (mir za učenje). — Informacije v trgovini LONČAR, Ljubljana« Stari trg 16. 5996 DIJAKA sprejmem na hrano in stanovanje v sredini mesta. Naslov v upravi pod številko 6000 Usnjarija v lepem trgu Savinjske doline se ugodno proda. Naslov na upravo pod: »Usnjarija« štev. 5929. Izvrstno npeljana TRGOVINA v Ljubljani, z nad 1 milijon D