85b4 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRnv.ortSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovirii Aofa. postale I grupoc Cena 200 lir Leto XXXHI. Št. 232 (9840) TRST, četrtek. 6. oktobra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POSEČ ŠEFA JUGOSLOVANSKE IHil.ElHtl.li; V RAZPRAV« NA BEOGRAJSKI KONFERENCI Dosledno in vestno uresničevati obveznosti glede pravic in zaščite narodnostnih manjšin ^šic poudaril pomni osimskih sporazumov - Zabavljanje resnične enakopravnosti in razmer za nemoten razvoj manjšin eden od prvih pogojev za dobrososedske odnose - Doslej govorili predstavniki desetih držav * . BEOGRAD — V splošno razpravo na konferenci o varnosti in so-‘ "vanju v Evropi je včeraj poleg drugih posegel šef jugoslovanske "■"gacije, ki je ined drugim dejal, da Jugoslavija posveča posebno Pozornost odnosom s sosednjimi državami, pa čeprav gre za države * r®dično družbeno ureditvijo. «Pri tem smo v odnosih z nekaterimi fzavaml dosegli že visoko stopnjo zaupanja, prijateljstva ter enako- P avnega in obojestranskega koristnega sodelovanja.« Milorad Pešič J* v tej zvezi posebej poudaril pomen osimskih sporazumov med Ju-*0^vij° j„ Italijo, potem pa je orisal vlogo, ki jo imajo narodi in "rodnosti v Jugoslaviji kot «pomembcn dejavnik komuniciranja in "•turnih stikov v odnosih s sosedi, s tem pa tudi širšega povezovanja«. »Znano je tudi,« je nadaljeval Pesič, «da v vseh sosednjih državah '.1J° tudi naši rojaki kot narodnostne manjšine, in Jugoslavija je tim1 ereS'rana za "JBrove pravice in zaščito, kar je naravna in legi-"a težnja, seveda pa ob doslednem spoštovanju načel suverenosti, trehnC*'S*ic ""dotakljivosti in nevmešavanja. Jugoslavija sodi, da jc ščit <*os*C(*n" in vestno uresničevati obveznosti glede pravic in za-( ,c narodnostnih manjšin, ki izhajajo iz določil sklepne listine, kakor _ , i* splošnih mednarodno - pravnih norm in določil bilateralnih in ^ "Bilateralnih pogodb. To je treba toliko bolj poudariti glede na to, a ^danje stanje ni zadovoljivo in da določeni pojavi vzbujajo našo ' kr"ljenost. Prepričani smo, da je priznanje obstoja manjšin ter ’ s"tavljunje njihove resnične enakopravnosti in razmer za nemoten ^ zv°j eden od prvih pogojev za dobrososedske odnose in razumeva-je dodal šef jugoslovanske delegacije. ''"""""ouHMinMiiiiiiniimmiMilimimiiiMiimiiomindiimliniiiiMiioiiiMmiiiMnHiiilHiitiiiiHilil PO SREČANJU S TITOM IN DOLANCEM Berlinguer zaključil obisk v Jugoslaviji Izredno pozitivna ocena rezultatov Pogovorov v Budimpešti in Beogradu jJOGRAD — Generalni tajnik KP1 Berlinguer je včeraj končal noi l6Vn’ Pbisk v Jugoslaviji in od-j« °Y'1 'z Beograda. Na letališču so j. . "Jega poslovili tajnik izvršnega v lllcia ZKJ Stane Dolanc, tajnik G'r£r*netn *tomiteju dr. Aleksander Tii! .v, Predsednik CK ZK Srbije ""mir Vidič in drugi. B(! .'i"Obodom iz Beograda je imel' j1'»guer še pogovore s Stanetom oancem. Ta je generalnega tajnika , seznanil s pripravami na 11. inn j'es ^EJ in z dejavnostjo ZKJ „j, "'"Bili jugoslovanskih organizira-, 1 sPcialističnih sil pri nadaljnjem ,zv°-iu socialističnih samoupravnih nip°SOv' Berlinguer in Dolanc sta iz- kovlf*8 *uc*' mnen->a 0 s,anju m l°' in n n'ecinarodnem komunističnem elavskem gibanju Evrope, zlasti berlinski partijski konferenci.(v.b.) Rim _ Generalni tajnik KPI Enri-je Po vrnitvi v Rim 5av8rlingUer tat *’ ie zelo zadovoljen z rczul-v 1 svojih obiskov na Madžarskem in imelU80SlaViji- «pugovori. ki smo jih p,j ' s Radarjem in -Titom, so bili BočilCn* *n koristni- To nam je orno-ba 0 ~ Je poudaril Berlinguer — MadžarskemSeZnani*i 8 P,°l0“Jem "a litik \5Kem m v Jugoslaviji, s po-i. ,° "veh Partij. To prispeva tudi ter razumevanju med nami k ^boljšemu km,, ^"džarskimj in jugoslovanskimi nja 'sl*- Mislimo, da so bila sreča-besed6'!? kor'stna tudi za naše so-blik ° k' sm° Pojasnili Po-na ? baše partije in njena stališča mednarodnem področju.«. *kein i6 N,ka' na letalo na beograj-Pek- • r®l?Ršču je Berlinguer izmenjal Sl,ikarjmiSl' tub' z dalijanskimi "a- Točil*18'* l!lk° vztrajate v skupnem po-Cpv a l1a načelih berlinske konferen-llape, ■''linguer: »Ker so to veljavna p *’ k> jih moramo braniti.« hih ? -Pa Bovorite tudi o »negativ-\-s mžnjah..., Berlinguer: »Gre za jov & 'privijanja berlinskih dokumen- bngu* ° Sc vam je zdel Tito? Ber-f°rml» <‘*->0brega zdravja in v tak!*1'’ St* ste Titu dali pismo za ki-e,'0 voditelje? Berlinguer: «Ne.» n,. ,e bba^ili kakšno razliko v vzdušju Brad ?ogovov' v Budimpešti in Beo-bii_ U', Berlinguer: »Oba pogovora sta p brisrčna in pozitivna.« letu' ° v Moskvo, na proslave 60-8uor?e oktobrske revolucije? Berlin-dar ’-. *®e.VeB« so 'nas povabili, ven-^ se nismo sestavili de'egacije.» Va, 'h'1 slc izbrali prav ta čas za B ' ,.°b|sk v Budimpešti in Beogradu? Det lj8ubr: «Ker smo končno imeli doIh a • ča'7l- Seveda so bili tudi Pohttčni razlogi.« Sanliago ( arrillii povabljen v Moskvo nik^irjPiN 7 Santiago Carrillo, lajna k F Španijo,, ki se trenutno mudi Dre m?n®resu angleških laburistov, je svei Uladn° vabilo, naj se udeleži V0|,:a.b°st‘ ob 60-letnici oktobrske re-Sk Je.v Moskvi, nu UlPaj s Carrillom sta v Londo-dVa 8?sta laburistične stranke, še Itaki;pl'odstavriika »evrokomunizma«: c,,.. JTan Borgio Napolitano jn Ft;an,-Coz Jacques Denis. f ' je CaiM*ui S stratefi'jo svoje partije Uen k" 0 poudaril. da je zadovo-■ ker so laburisti navezali dia-. log, za katerega upa, da ne bo pic krnjen in bo obrodil pozitivne sadove na celinski ravni. Poleg tega je Carrillo izrazil upanje, da bosta KP Francije in PS našla skupen jezik. Celodnevna stavka uslužbencev 1IAI: skrčeni programi RIM — Zaradi zavlačevanja pri uresničevanju reforme in obnovi že osem mesecev zapadle delovne pogodbe je osebje RAI-TV, ki pripada sindikatom CGIL - CISL - UIL, oklicalo zv danes 24-umo splošno stavko. Zato bodo televizijski in .radijski programi temeljito spremenjeni. TV-dnevniki bodo ou-ločno skrajšani, možna pa je zamenjava drugih programov. Prva in druga radijska mreža bosta v glavnem oddajali glasbo po istem sporedu, tretja mreža pa: ločeno. Tudi radijska poročila bodo skrčena po vsebini in številu. Verjetno i?, da bodo spremenjeni tudi programi krajevnih oddajnikov RAI. (Od našega dopisnika) BEOGRAD — V včerajšnjem nadaljevanju splošne razprave na beograjskem sestanku o evropski varnosti in sodelovanju je sodelovalo deset šefov delegacij. Vsi govorniki so razpravljali o popuščanju napetosti ter o varnosti in sodelovanju na vseh področjih, ki jih zajema helsinška listina. Izrečene misli so pokazale pričakovane in znane razlike. Na splošno je mogoče reč', da sta se na sestanku pojavila dva pristopa k obravnavanju vseh poglavitnih vprašanj — blokovski in ne-blokovski. Seveda so tudi znotraj teh splošno označenih pristopov razlike. Švedski delega je med drugim opozoril na povezanost med popuščanjem napetosti in razoroževa-njem, medtem ko je islandski predstavnik podčrtal nedeljivost procesa popuščanja, ki ne sme biti omejen samo na odnose med velikimi silami in na stanje v srednji Evropi. Zastopnik Avstrije je menil, da mora politično popuščanje spremljati vojaško popuščanje in krepitev zaupanja med državami udeleženkami sestanka. V zvezi s poglavitnimi vprašanji miru in vojne je bil na primer švedski predstavnik precej črnogled. Menil je, da je stabilnost Evrope zasnovana na ravnotežju orožja in ne na vzajemnem spoštovanju in zaupanju. Tudi šef jugoslovanske delegacije se je strinjal, da se je v Evropi tudi še po helsinški konferenci nadaljevala oboroževalna tekma, medtem ko je razvoj vojaške tehnologije neprimerljivo bolj dinamičen kot pa proces pogajanj na področju razorožitve. Čimprejšnji začetek zmanjševanja oboroženih sil in oborožitve v Evropi ie potreba sedanjega trenutka popuščanja in to dejstvo bi po mnenju jugoslovanskega predstavnika moralo dobiti ustrezno mesto .udi v delu in rezultatih beograjskega sestanka. Majhne in srednje evropske države, katerih predstavniki so že posegli v splošno razpravo, so doslej namenile zelo veliko pozornosti vprašanjem razorožitve kot dejavniku varnosti. Ker napredek na tem ;xid-ročju ne zadovoljuje, je po besedah zastopnice San Marina treba krepiti medsebojno zaupanje držav u-deleženk in vse vidike varnosti in razorožitve. Tudi drugi včerajšnji govorniki se razorožitvenim vprašanjem niso i-zognili. Češkoslovaški delegat se je zavzel za izvajanje sovjetskega predloga o neuporabi jedrskega orožja in za neširjenje članstva vojaških Vokov. V svojem posegu je krivdo za to, da dunajski pogovori o zmanjšanju oborožitve v srednji Evropi ne napredujejo, pripisal zahodnim si lam, češ da se tega vprašanja ne lotevajo konstruktivno. Več razpravljavcev je včeraj ivxi-zorilo tudi na pomen vprašanj iz »tretje košare« helsinške listine, to je humanitarnih vprašanj in zlasti človekovih pravic. Šef finske delegacije je pozval vse vlade, naj pokažejo strpnost in toleranco. Po be- sedah švedskega zastopnika boj za človekove pravice ni vprašanje prehodnega razpoloženja javnega mnenja. Spoznanje, da ima človek določene osnovne in enake pravice, je po njegovem mnenju bistvo demokracije. Precejšnjo pozornost človek« vim pravicam je namenil posebno jugoslovanski delegat. Poudaril je. da so te pravice celota in da imajo v sedanjih razmerah najširši pomen, saj gre za vprašanje, s katerim se srečujejo vse države sveta. Teh vprašanj se je treba lotevati z občutkom odgovornosti, in sicer nrav zaradi človeka in njegovih pravic in svoboščin ter ob upoštevanju dejstva. da ni splošno veljavnih modelov in načinov življenja ne glede na pomen, ki se pripisuje nekaterim modelom. Splošni razprava na beograjskem sestanku o evropski varnosti in sodelovanju se bo nadaljevala danes. VLADO BARABAS DANES V TURINU POGREB ROBERTA CRESCENZIA_ OllobreilC Slliemke energetskega natrla Priprti misovski skrajnež Lenaz naj ne bi bil morilec Walter ja Rossija RIM — Namestnik rimskega • državnega pravdnika dr. Mario La Cava, ki vodi preiskavo o umoru mladega aktivista »Lotta continua« gu tnisovskega pristaša, ki po pričevanjih nekaterih očividcev odgovoren za podli zločin. Najodličnejši pri obtoževanju Lenaza le bil Walterja Rossija je včeraj popovi list «Quotidiano dei Lavoratori«, ki dne dalj časa zasliševal v kaz ulni- je med drugim priobčil številna priči v Rebibbii Enrica Lenaza, mlade-1 čevanja proti misovcu. tiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiMUtiMMiimHiimtiiiiiiiiiiiiniiitiiirtiiinMiiiiMiimiiimiiiiiiimiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiitiiiMiiimiimiiiiiiniiiiiitiiiii MORDA V KRATKEM OBNOVITEV POGAJANJ MED VLADO IM SINDIKATI Živahna razprava o spremembi ukrepa o zaposlenih upokojencih Levičarske stranke in sindikati poudarjajo nujnost globalne reforme pokojninskega sistema v Italiji Danes dopoldne srečanje sindikalistov z Anselmijevo RIM — Zmeda, ki jo je povzročila gočila kompromisno rešitev. Za kaj I den nov «krog pogajanj« o vseh a vlada s svojim predlogom o prepo- gre? Poglejmo. Demokristjani, 'so- spektih, ki kakorkoli vplivajo na vedi združevanja mezde in pokojni- claldemokrati. liberalci in nekateri sedanji položaj državnih financ, brez ne zaposlenih upokojencev, postaja1 socialisti so mnenja, da bi bilo tre-[ozira na ločeni problem zaposlenih iz dneva v dan večja. Predvsem ni več jasno, kdo je za' ™ ta sklep odgovoren v vladi. Šindi-' ~ kati in stranke so v prvem trenutku krivili ministrico za delo Tino Anselmijevo. toda ta se sedaj krčevito brani in je prešla celo v protinapad. Tako je v razgovoru za neki rimski dnevnik razodela, da je u ha pri pokojninah ločevati med dve- upokojencev, ker je tega treba re siti v tem splošnerh okviru. Benve-nuto tudi našteva teme morebitnih pogajanj, o katerih je'svoj čas spre- in «socialnim prispevkom«. Poglej mo, kaj to pomeni. »Minulo delo« govoril tudi finančni minister Pan-dolfi: fiskalizacija socialnih bremen, draginjska doklada in državne vrednotnice, reforma pokojninskega Si- naj bi bila tista sestavina pokojnine. ki ustreza realno izplačanim socialnim prispevkom delavca, saj si je ta celo življenje odtrgoval del svojega dohodka «za stara leta«, stema, prispevki »samoplačnikov«, krep“Jo”ža^renih“^kojencih'' bil!nima. "ihče pyavice. l*!?' |w\j Pa''afn{frj P« obdavčevanju do sprejet na pritisk zakladnega mini-1 >tl- Pač pa naJ. bl v pok,0-lmni b,la hodkov’ 'zoiacevauje socialnih pn- stra Stammatija, medtem ko je ona1 druga sestavina, socialnega zua- spevkov v okviru davčnega izteza sporazum s sindikati, toda o ce caJa’ ko t l'l’,/'ba P“sP®va m doE*[ icvanja. , , . ’ - njuje »dohodke« upokojencev. Na Ministrica Tina Ansclmi je sporo- ta del naj bi torej učinkovala pre čila tajnikom CGIL - CISL - 'ItL, poved združevanja dohodkov zapo 1 da jih vabi danes dopoldne na se- slenega upokojenca. \ stanek, ki bo posvečen vprašanjem ’ socialnega skrbstva s posebnim ozire so. torej P*V« .razm sijanja na\prašanja združevanja do- iLMSi hodkov zaposlenih upokojencev. pij Na tein gradivu naj bi slonela obtožba proti desničarskemu skrajnežu, ki je bil priprt predsinočnjim. Njegove prve izjave naj ne bi povsem prepričale preiskovalcev, včeraj popoldne pa naj bi bil misovec veliko odločnejši in točnejši. Zavrnil naj bi vse obtožbe in trdil, da ga v petek, ko je bil ubit Rossi, sploh ni bilo v Rimu. Alibi naj bi potrdili nekateri znanci, med katerimi .udi oče njegove zaročenke. Sodeč po teli pričevanjih naj bi lenaz preživel konec tedna v Cantalupu, majhni vasici nedaleč od Isemie. Spričo tajnosti preiskovalnega postopka doslej ni bilo mogoče zvedeti nič točnejšega, sodeč po govoricah, ki se širijo na kvesiuri pa kaže, da so preiskovalci prepričani o Lenazovi nedolžnosti, šef političnega oddelka Improta naj bi med drugim izjavil, da je aretacija mladega misovca slepa ulica, ki ne vodi nikamor. Pravi morilec naj bi bil okrog 30 let star moški, član misovske sekcije v četrti Motite veitle. Po pričevanju očividcev naj bi bil možkar v petek na kraju zločina. Govori se tudi, da naj bi poli cija v kratkem odkrila istovetnost štirih ali petih fašistov, ki naj bi v največji meri odgovorni za krvave petkove incidente in naj hi bil čl*, ni misovske sekcije v četrti Bnldu-ina. Po izjavah nekaterih prič naj bi morilec ne bil doma v tej četrti. Danes bodo medtem v Turinu pokopali Roberta Crescienza. 20 letnega študcnta-delavca, ki je umrl za posledicami opeklim, ki jih je dobil > bani v Ul. Po, ki so ga zažgali skrajneži, (vt) Na sliki: c\elje pred zažganim barom v Turinu. (Telefoto ANSA) letnem vprašanju socialnega skrbstva in pokojninah. Pri tem je An-selmijeva šla celo dlje od sklepa vlade, da odkloni v tem trenutku nadaljnja pogajanja s predstavniki delavskih organizacij. Ministrica za delo je vsekakor po- "nnih0"^'sn^nri-1 Anselmijeva v svojem vabilu'pou novila, morda zaradi formalnosti, Andreottijevo stališče, da je ukr ip o zaposlenih upokojencih sedaj pristojnost parlamenta, ki ga lahko spremeni. Dejansko prihaja iz polemik med parlamentarnimi skupinami do izraza neka smernice, ki naj bi omo- REZULTAT ŠESTURNIH POGAJANJ MED CARTERJEM IN DAJAN0M Ameriško-izraelski kompromisni predlog o ponovnem sklicanju ženevske konference 0 «delovnem dokumentu» se bodo morale izreči izraelska in arabske vlade ■ Palestinci kamen spotike ■ Reduktivno tolmačenje ameriško-sovjetske izjave o Bližnjem vzhodu NEW YORK - Po skoraj šestur-nih pogovorih med ameriškim predsednikom Carterjem in izraelskim zunanjim ministrom Dajanom so bili očitno razpršeni temni oblaki, ki so se zgrinjali nad odnosi med Wn-shingtonom in Tel Avivom po nedavni objavi skupne ameriško - sovjetske izjave o ponovnem sklicanju ženevske konference o Bližnjem vzhodu. Carter je moral zastaviti vse svoje pogajal ne sposobnosti — pri tem sta mu pomagala državni sekretar Cyrus Vanče in svetnik za vprašanja državne varnosti Zbig-nievv Brzezinski — da je prepričal izraelskega predstavnika, da Američani niso spremenili svojega sta lišča, čeprav so prvič v javnem in obvezujočem dokumentu, kot je a-merjško - sovjetska izjava .izrecno omenili nujnost spoštovanja »zakonitih pravic« Palestincev. Sicer pa je morala biti washing-tonska diplomacija pripravljena na lahko predvidljive reakcije iz Tel Aviva. Jasno je, da je moral imeti Carter na razpolago zelo močne »argumente«, da je prepričal izraelskega zaveznika? In, dejansko je bil Dajan po .dolgem in napetem pogovoru z ame-škimi voditelji še kar zadovoljen, kot je povedli) na improvizirani tiskovni konferenci. Na razgovoru so izdelali «delovni dokument«, ki v podrobnostih predvideva pplitične pogoje in proceduro za ponovno sklicanje konference v Ženevi: vsebine dokumenta niso objavili, saj je bila Dajanu komaj zaupana naloga, da jo oriše svoji vladi, medtem ko je ameriška diplomacija sprejela nalogo, da seznani arabske sogovornike. Dajan je na tiskovni konferenci jasno povedal, da je od odobritve ali zavrnitve tega dokumetna odvisno, ali bo mogoče obnoviti ženevska podajanja z resno perspektivo, da privedejo do konkretnih rezultatov. Sicer pa je Dajan izrazi) prepričanje, da bodo pogajanja zanesljivo obnovili v doglednem času. Da je bila skupna ameriško - sovjetska izjava glavni predmet skoraj šesturnih pogovorov z Dajanom, priča tudi besedilo kratke skupne ameriško izraelske izjave, ki poudarja predvsem, da ostajajo kot osnova za ženevska pogajanja resoluciji 242 in 338 Združenih narodov ter obstoječi dogovori med zainteresiranimi stranmi. Pač pa izjava izrecno poudarja, da ameriško - sovjetski dokument predstavlja samo mnenje washingtonske in moskovske vlade, nikakor pa ni rečeno, da ga morajo odobriti tudi drugi udeleženci ženevskih mirovnih pogajanj. In dejansko je Dajan ostro zavr- nil vsebino tega dokumenta ter dodal, da Izrael še vedno postavlja dva pogoja za konference: da se Palestinci in da se ne govori o u-stanovitvi morebitne palestinske države. jencev. predvsem on»L ki so pri-, razčistiti spore«, siljeni v delovno razmerje zato. da J r ,o( , si zagotovijo ob skromnih pokojninah kolikor toliko dostojno življenjsko raven, na drugi strani pa tudi na deficit ustanove INPS, ki presega 1G50 milijard lir letno. Resnici na ljubo moramo zabeležiti, da se ob deficitu INPS razvija prava demagoška kampanja, češ da je deficit «dokaz, koliko družba plačuje upokojencem preveč«. V resnici je znano, da gre v tem primeru za nepojmljive in obsojanja vredne pojave splošnega razsipavanja, za ogromen birokratski aparat, ki požira dobršen del socialnih prispevkov delavcev in, končno, tudi za nepravično porazdelitev bremen pri ustvarjanju pokojninskih skladov. Na eni strani,so delavci, ki plačujejo do zadnje lire, na drugi pa prosti poklici, obrtniki in drugi, ki še vedno plačujejo predvsem simbolične prispevke. Vrnimo sč k hipotezam o spre-, membi zakonskega ukrepa, kateremu bi vsekakor moral slediti globalni in s sindikati dogovorjeni sklep o reformi pokojninskega in social-no-skrbstvenega sistema v Italiji, sklicanje ženevske Demokristjan Bassetti je, na pri-se ie ne udeležijo mer nače| vprašanje, kako »olajšati« občutek krivičnega [»stopanja. Tako je dal razumeti, da bi zaposlenim upokojencem ne smeli »od trgati« dela pokojnine, pač pa bi morali ta del rzamrzniti«. nekako kot se dogaja z draginjsko doklado srednjih dohodninskih pasov, ko izplačilo v gotovini zamenjuje ■ izdaja državnih blagajniških vrednotnic. (st.s.) CIUDAD MEXICO - Zunanji minister Forlani je zaključil obisk v Mehiki, kjer se je pogovarjal s predsednikom Portillom in z zunanjim ministrovi Roelom. I liopska letala bombardirala bolnišnico v Džid/igi NAIROBI — Etiopska vojaška letala »o včeraj bombardirala bolnišnico v mestu Džidžiga: šest oseb — med njimi tudi ženske — je bilo u-bitih, devet Pa ranjenih. Do bombnega napada je prišlo, ko je skupina tujih časnikarjev obiskala mesto, ki je pred kratkim padlo v roke somal-ski osvobodilni fronti po enomesečnih krvavih spopadih z etiopsko vojsko. RIM — Vladi je uspelo, tudi tokrat, obiti ostre čeri energetskega načrta, za katerega se je zdelo, da bo »jedrska mina«, ki bo pognala v zrak ravnotežja med strankami programskega sporazuma. Po dolgotrajnih pogajanjih so namreč v poslanski' zbornici odobrili resolucijo, ki določa smernice, po katerih naj vladi v prihodnjih letih spremeni vire energije v Italiji in jih odločno okrepi. Resolucijo je odobrila ogromna večina parlamenta, le ob nekaterih odstavkih, k' so zadevali lokacijo jedrskih central in varnost so se vzdržali socialisti in liberalci. Proti -o glasovali poslanci DP. MSI in PR. Ob robu glasovanja velja zabeležiti dejstvo, da je predsednik komisije ža industrijo, socialist Loris Foitu-na napovedal, da razmišlja o odstopu, ker se glede energetskih problemov nc strinja z lastno stranko. Poglejmo, 'V kratkem, kaj pravi o-i dobren« resolucija in. predvsem, kaj določa. Italija bo morala nujno spremeniti svoj energetski sistem, ker je šibak, posebno še zato. k°r je trenutno v veliki meri odvisen jd nafte. Zato'je natega prihodnjih );:t oblikovanje struktur, iz katerih naj bo mogoče črpati energijo za razvoj, zaposlovanje in uravnovešanje teritorialnih protislovni. Te strukture noj slonijo na raznolikosti energetskih virov. Med temi je tudi jedrska t-nergi.ia. Italija bo takoj zgradila štiri jedrske centrale, zatem še štiri, medtem ko bo o tem, ali naj se zgradijo še zadnje štiri odločala vlada po posvetovanju s parlamentom m na osnovi računov, ali so še potrebne. Vlada bo morala poskrbeti za večje sodelovanje ’ krajevnih uprav m za varnost naprav pred morebitno zastrupitvijo okolja. Teda jedrske centrale niso vse. Predvsem bo moral energetski načrt upoštevati nujnost, da se Italiji zagotovi «energetska in tehnološka neodvisnost«. V ta namen resolucija n« dolgo govori o raziskovanju »italijanskih« energetskih virov, novih raziskavah in nujnosti, da bo ENI odslej morala skrbeti za nabavo energetskih surovin (predvsem urana za jedrske centrale) pri državah proizvajalkah na osnovi sporazumov o tehničnem in industrijskem sodelovanju. -.Resolucija KPI. KD, PSDI in PRI govori tudi o nujnosti večjega varčevanja z energijo in v tem smislu priporoča spremembo tarif (odslej naj bi bile zgolj »nadzorovane« in ne »politične«), z izjemo onih. ki zadevajo domačo uporabo, gospodarske dejavnosti nerazvitih področij ter kmetijstvo. V zvezi z varčevanjem energetskih virov svetuje resolucija vladi, naj finančno podpre raziskave in pobude, ki bi bile posvečene temu cilju. Kot rečeno so resolucijo odobrili r. veliko večino. Odobrili so tudi dokument s podatki o energetskem stanju Italije, ki ga je izdelala posebna komisija pod vodstvom Lorisa ' Fortune. (st.s.) MOSKVA — Vrhovni sovjet in sovjet narodnosti sta na ločenih sejah nadaljevala razpravo o osnutku nove ustave, ki jo je na skupni seji orisal Leonid Brežnjev. Razprava bo trajala še dva dni. Vsi, ki so doslej posegli v razpravo, so se strinjali z ustavnim osnutkom in se o njem pohvalno izrazili. Toda zmerni optimizem, ki ga je bilo moč razbrati tudi iz besed glasnika Bele hiše Powella, priča, da tudi to vorašanje ni nerešljivo, čeprav ostajajo stališča sprtih strani zelo oddaljena. Še predvčerajšnjim je egiptovski zunanji minister Fah mi izročil Carterju osebno poslanico predsednika Sadata, ki jo je nato sam šef Bele hiše ocenil kot »spodbudno«. Po vesteh iz diplomatskih krogov naj bi Sadat v poslanici sporočil Carterju svojo privolitev v kompromisni predlog, po katerem naj bi vse arabske države v Ženevi zastopala ena sama delegacija, v katero naj bi vključili tudi enega ali več predstavnikov Palestincev. Palestinci pa odločno zavračajo to rešitev, o kateri tudi sami Izraelci vsaj do včeraj niso hoteli niti slišati. Ali jih je sedaj Carter prepričal. da so spremenili stališče? «A-meriški predstavniki — je dejal Dajan ua, včerajšnji konferenci — niso izvajali name nobenega pritiska.« .(.trn) Komunist D'Alema, ki predseduje poslanski komisiji za finance, je mnenja, da je vladni predlog pra va »provokacija« in da ga je treba korenito spremeniti. D'Alema na pri mer predlaga, naj bi zaenkrat zvišali socialne prispevke »samoplačnikov« (prostih poklicev. trgoycev, obrtnikov itd.). Socialist Mosca poudarja, da bi vsekakor morali upoštevati koristi tistih upokojencev, ki so zaposleni zato. ker ne morejo shajati s samo pokojnino. Za ostale dopušča Mosca odtrgovanje tiste «kvote», ki bremeni družbena sredstva. Ob vseh teh hipotezah se je oglasil še sindikalist Giorgio Benvenu-to, ki je mnenja, da bi morali sindikati in vlada začeti prihodnji te- MIIIIIIIHIIItlMnilltlllHtMllllllllllHlimiMIIIIHmiHIIMItllllltlllllimUllllItHIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIimMIMHimilimillllllllMIflMHIIIHIMMIIIIMHIIIIIIIItlllHHliaa NA POBUDO NAČELNIKA SOCIALISTIČNE POSLANSKE SKUPINE BALZAMA Kmalu «vrh» med šestimi strankami o sindikatu agentov javne varnosti KD odločno zavrača zahteve policistov - Odnose med strankami, ki podpirajo vlado, pretresa tudi vprašanje splava RIM — Metoda srečanj med predstavniki šestih strank se uveljavlja. Preden bi prišlo, do neizogibnega spopada v parlamentu, poskušajo stranke, ki podpirajo Andreottijevo vlado, najti sporazum o najbolj kočljivih nerešenih vprašanjih: o splavu in o sindikatu policije. Za včeraj predvideno srečanje med KPI in PSI o reformi javne varnosti je odpadlo. Namesto njega beležimo pismo načelnika socialistične poslanske skupine Balzama s povabilom predsednikom parlamentarnih skupin strank programskega sporazuma na sestanek na vrhu, ki naj bi ga sklicali v najkrajšen času in na katerem naj bi se dogovorili, kako odgovoriti na upravičene zahteve in pričakovanja policijskih agentov. Pobuda PSI, ki jo dopolnjuje izjava posl. Cicchitta o tesni povezanosti med usodo reforme javne varnosti in obstojem zares demokratičnega sindikata agentov prihaja po polemičnih napadih demokristjanov proti sindikalizaciji agentov, katerim očitajo, da so se v bistvu postavili izven zakona in mimo volje parlamenta. Toda današnji »Avanti« zagovarja izbire, ki so karakterizi-rale rimski shod policistov, kajti «ko ni mogoče doseči sporazuma, sc 'stvfctf začenjajo ‘same pčemikati mi- mo volje strank in vlade«. Socialisti so torej zavzeli odločno stališče, ki ne dopušča pretiranega paktiranja in ki se vsekakor pridružuje sklepu sindikalnih zvez CG IL, CISL in UIL, da podprejo ustanovitev sindikata, ki bi pristopil k enotni federaciji. Na ta stališča krščanska demotef cija — oziroma predsednik njene parlamentarne skupine Flaminio Piccoli — odgovarja s pozivom k »razumnosti«, se pravi k upoštevanju dejstva, da se KD glede te točke sploh ne namerava pogajati. Sicer pa je imel Piccoli včeraj naporno delo, st j je imel ves dan razgovore — za sedaj ločene — s predstavniki šestih strank programskega sporazuma. Na dnevnem redu je bil drugi kamen spotike: vprašanje splava. Nad prihodnjo parlamentarno razpravo «e zgrinja temačen o-blak referenduma. Vsi — ali skoraj vsi — bi se mu radi izognili, kar pa ne bo tako lahko, če KD ne bo marala, kot ne mara. v ničemer popustiti. Iz telegrafskih in zadržanih izjav Natte (KPI). Pretija (PSDI), Balzama (PSI) in samega Piccolija kaže. da je glavna sporna točiva samoodločba ženske. To načelo je za komuniste, socialiste in socialdemokrate bistvene važnosti, po drugi strani pa je vsa demokrščanska polemika naperjena prav proti tej točki. «KD bo lahko izrazila samo svoje odločno nasprotovanje — je dejal Piccoli — proti takemu zakonu, ki bi prepuščal odločitev o splavu mili volji ženske«. Ce bodo laične stranke vztrajale na svojih stališčih, je Piccoli dal razumeti, da bi se lahko Ponovilo, kar se je zgodilo 7. junija v senatu, ko so laične stranke prejele manjše število glasov od tistega, s katerim so razpolagale na papirju. Toda v poslanski zbornici bi bil tak izid nepojmljiv: prvič, ker je večina v prid splava mnogo širša, kot v senatu, in drugič, ker bi javno mnenje ne preneslo novih odklonov v laičnih strankah. Treba se je torej vrniti k poga-jalni mizi: vsaj na prvi pogled so sicer stališča enih in drugih nezdružljiva, po drogi strani pa je tudi res, da za sedaj še nihče ne priliva olja na ogenj. CANDIDA CURKI OTTAWA — Kitajski zunanji minister Huang Hua je dopotoval na uradni obisk v Ottavvo na pogovore s svojim kanadskim kolegom Jame-sonom in z ministrom za industrijo in trgovino Homerjem. PO ODLOŽITVI UPRAVNIH VOLITEV V mirnejšem političnem vzdušju jesensko delo krujevnih upruv V ponedeljek na pokrajini razprava o umskem zdravstvu, gospodarstvu in pravi, onih stanarinah - Pred odločitvijo občinskega sveta o urbanističnih variantah Dokončna odločitev vlade o odložitvi drugače za november predvidenih upravnih volitev ni razburkala tržaških političnih voda, saj orav gotovo ne predstavlja nobenega posebnega presenečenja, ker so se v krajevnih političnih krogih čedalje bolj utrjevale napovedi o takem u-krepu, kljub vmesnim protislovnim vestem, ki so tu pa tam prihajale iz Rima spričo dolgega kolebanja vlade. Nobena od političnih strank ni sicer izrazila navdušenja, neaa-tere so se o odložitvi izrekle kritično, celo zelo ostro, kot PSDI, ki ocenjuje odložitev kot »ponoven kompromis med KD in KPI* in »Lotta continuas, ki krivi vlado in stranke, ki ji z vzdržanjem omogočajo življenje, izmikanja ljudski sodbi, da ne omenjamo običajnih vitimističnih izpadov protiosimskih prostoconarjev. Prevladuje pa vtis, da so se nasprotno vode razbistrile, ker omogoča odlog volilnih rokov umerje-nejše ozračje v odnosih med krajevnimi političnimi silami, ki bi jih drugače začetek volilne kampanje nujno zaostril. Tudi največji krajevni upravi, tržaška občina in pokrajina od katerih učinkovitega delovanja je navsezadnje v največji meri odvisno zadovoljevanje neposrednih potreb prebivalstva, imata sedaj pred sabo nekaj mesecev, da opravita brez mrzlice nekaj nujnih nalog Občinski svet se bo, po dolgi pavzi od začetka poletja, kot vse kaže sestal v kratkem, saj je župan vendarsklenil sklicati načelnike svetovalskih skupin, da se dogovorijo o koledarju in dnevnem redu jesenskih zasedanj, če bi bile upravne volitve jeseni bi pa gotovo prepustili novoizvoljenim svetovalcem odločitev o nekaj stotinah ugovorov k variantam občinskega regulacijskega načrta, kar bi za dolge mesece odložilo dokončno ureditev tega vprašanja, ki je življenjske važnosti tako za prebivalstvo Krasa kot mestnega središča in bližnje okolice. Tržaška pokrajina je bila sicer po kratkem dopustu že sklicala svoj deliberativni organ, grozila ji je pa možnost, da bi po sprejetih političnih obvezah moral odbor odstopiti ob začetku volilne kampanje. Pokrajinski svet se bo sestal tako v bolj mirnem ozračju prihodnji ponedeljek in bo razpravljal o pobudah na področju umskega zdravja po nedavnem mednarodnem shodu o alternativni psihiatriji, o stanju tržaškega gospodarstva in o perečem vprašanju »pravičnih stanarin*. K razčiščenju političnih razmer je prispeval tudi izid pokrajinskega kongresa KD, na katerem je Tom-besijeva protiosimska desnica celo zmanjšala svojo notranjo moč. Pokrajinski tajnik Rinaldi je tudi včeraj v intervjuju agenciji »Alpe-Adria* potrdil, da velika večina KD podpira politiko odpiranja in sodelovanja ob meji, kot je potrdil znana stališča glede reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Sindikati o potrebah psihopidagoške službe ročilo, v katerem ostro kritizirajo ravnanje tržaške občinske uprave glede psihopedagoške službe šolskega zdravstva ter župana, ki se je do sedaj izmikal srečanju s predstavniki sindikatov. Tako so sindikati posredno zvedeli, da občinska uprava namerava obdržati v službi le štiri operaterje, v pričakovanju zaključka javnih izpitov za sprejem drugih osmih psihologov. Sindikati pri tem pripominjajo, da tak načrt za skrčenje števila psihologov dokazuje površnost pri oceni potreb mesta, zlasti pa [»razdelitve šol. Spričo problemov, ki jih mora ta služba reševati, je po mnenju sindikatov najboljša porazdelitev 21 psihologov do didaktičnih okoliših, ne pa po enega pri vsaki rajonski kon-zulti. -Zaradi tega' sindikati ponovno poudarjajo svojo zahtevo, da se zagotovi nadaljevanje te službe v vseh didaktičnih okoliših in da se podaljša pogodba za vse psihologe, dokler ne bo vprašanje globalno rešeno. V soboto, 22. t. m. «Srcčanjc s Korošci» Koroški večer, ki ga je Slovenska skupnost nameravala prirediti v Nabrežini v soboto, 8. oktobra, bo iz tehničnih razlogov preložen na soboto 22. t.m. ' Zavodski svet učiteljišča za slovenski šolski okraj Zavodski svet slovenskega učiteljišča Anton Martin Slomšek nam je poslal v objavo naslednjo resolucijo, ki je bila sprejeta na včerajšnji seji: »Zavodski svet državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu je na svoji seji dne 5. 10. 1977 z ogorčenostjo vzel na znanje dejstvo, da je ministrstvo za javno šolstvo osvojilo predlog deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine o razdelitvi šolskih okrajev, ne da bi upoštevalo upravičene, zakonite in večkrat ponovljene zahteve vsel Slovencev po ustanovitvi samostojnega šolskega okra ja za slovenske šole v deželi Furlaniji - J.ulijski krajini. Zavodski svet obsoja to dejanje kot grobo kršitev načel, na katerih temelji vsa* zakonodaja o zbornih organih, ki teži za čimvečjo povezavo šole in skupnosti, ki ji šola služi.* • V prostorih Ljudskega doma v Miljah bo drevi ob 20. uri javen shod z razpravo o temi: «Kaj se je spremenilo v Italiji in kaj naj se še spremeni?*. Govoril bo deželni tajnik KPI ing. A. Cuffaro. Občinstvo je vabljeno, da se shoda udeleži. »HIIMIMHIIHlMHHMIIIIM.UH.MIHIH.•IHHMHIIIIHIHHUMIHHIMHMIIMHIHIHHHHHHIHHI.l■••■■■l■H^,HI■■HIIIIHIHHIHI■H■•^H■nH•■HHIIHHHHI^I OBISK BAVARSKEGA ODPOSLANSTVA V NAŠEM MESTU Trst mora postati naravno izhodišče za promet med Bavarsko in Sredozemljem Pozitiven vpliv nedavnih mednarodnih dogovorov in odprtja Sueza Kot najavljeno si je včeraj delegacija upraviteljev, gospodarstvenikov in časnikarjev iz Bavarske najprej ogledala naprave tržiškega pristanišča, nato pa naše mesto, predvsem pa pristanišče, naftovodni in kontejnerski terminal. V večernih u-rah na je imela srečanje v prostorih tržaške trgovinske zbornice. Pobudo za ta obisk je dala tržaška pristaniška ustanova. Odposlanstvo vodita podpredsednik deželne vlade in obenem minister za sodstvo dr. Karl Hille-meier ter nekdanji avstrijski zunanji minister in generalni tajnik Evropskega sveta dr. Lujo Tončič - Sorinj. V polno zasedeni dvorani tržaške trgovinske zbornice, Bavarcev je bilo nad 100, je bila konferenca na temo »Trst, vrata na jug*. To temo so razvili predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi, predsednik sorodne ustanove iz Niiremberga dr. Walter Braun, dr. Tončič in deželni odbornik za industrijo Stopper. Tajništva sindikalnih organizacij FLELS - CGIL, FIDEL - CISL in UNDEL - UIL so izdala tiskovno spo-............................................ j predoru pod prelazom Monte (.TO Bavarsko odposlanstvo na pomolu VU Če sedaj strnemo vse’ posege, ugotovimo, da Trst, postopoma ponovno prevzema nekdanjo vlogo naravnega izhodišča na morje za vse dežele srednje Evrope, predvsem pa za Bavarsko. Modernizacija tržaškega pristanišča je v teku. Uvajajo se vedno bolj sodobne prevozniške tehnologije. Kontejnerski terminal na VII. pomolu je najvažnejši na Jadranu in med najpomembnejšimi v Sredozemlju. Bavarska ima ves interes, da dosedanje trgovinske stike še poglobi, saj izbira tržaškega pristanišča skrajša bavarskemu blagu, namenje nemu onkraj Sueza, pot za celih 3.000 km. Pri tem so bavarski upravitelji prikazal pomis>eke nekaterih o-peraterjev, ki pravijo, da traja včasih pot po železnici preko Alp celih 14 dni, kar je vse preveč. Potrebne so nove prometne zveze in povečanje že obstoječega železniškega omrežja. O tem je dal izčrpno poročilo odbornik Stopper, ki je govoril o avto cesti Videm - Kokovo, ŠIRI SC PROUST PROTI FAŠISTIČNI PROVOKACIJI Splošno nasprotovanje Almirantejevemu shodu Prepoved zborovanja zahtevata tudi Odbor za uveljavljanje vrednot odporništva in ustave ter Združenje partizanov - Zbiranje podpisov med študenti Protest vse tržaške demokratične javnosti proti prihodu v naše me-, Sto bivšega funkcionarja saloj-I sne koiaboracionistične republike , in sedanjega kolovodje neofačistič-, nega MSI in odločna zahteva po i prepovedi provokatorskega zboro-I vanja. Ki bi ga hotel imeti v soboto, I se nadaljujeta z izdajo tiskovnih sporočil, z objavo stališč in s posegi antifašističnih ustanov. Sestal se je tudi antifašistični odbor, oziroma Odbor za uveljavljanje vrednot odporništva in ustave pri tržaški občini, ki se sklicuje na zahtevo po prepovedi Almiranteje-vega shoda, ki so jo naslovili na j prefekta župan, predsednik pokraji-i ne, sindikalne organizacije in poli-■ tične sile, in se jim pridružuje, pou-i darjajoč, da bi bila manifestacija j vir napetosti in izzivanj in da je , treba preprečiti nevarnost hudih j incidentov tudi v našem mestu, i Predsestvo pokrajinskega odbora i Vsedržavnega združenja partizanov I Italije je naslovilo na dr. Molinarija i brzojavko, v nekateri »se pridružu-i je zahtevi župana in pokrajinskega predsednika, da se prepove zboro- * vanje morilca partizanov Almiran-, te ja, ki ga je treba spričo izbrane-I ga kraja in trenutka smatrati kot i izzivanje demokraciji in antifa • šizmu*. i »Lotta continua* poudarja v komunikeju, da ni dovolj prepovedati nezaslišano provokacijo, ki bi jo 1 predstavljal Almirantejev shod, atn-, pak je treba mobilizirati vso antifašistično javnost, da se preprečijo fašistični 'izpadi. Mladinska federacija KPI pa sporoča, da so včeraj že zbrali po nekaterih šolah in na univerzi skoraj dva tisoč podpisov študentov v podporo pobudam tržaškega župana, predsednika pokrajine in sindikalnih organizacij in da se bo zbiranje podpisov nadaljevalo tudi danes in razširilo na vse šole. ZARADI 24-URNE STAVKE Danes bo utihnil Radio Trst A Radio Trst A bo danes popolnoma utihnil, v italijanskem radijskem sporedu pa bodo odpadle kulturne in druge rubrike, skrčena bodo poročila ob 7.30, 12.35 in 18.55 in bodo odpadla poročila (Gazzettino) ob 14.45. Po vsej državi, in tudi v Trstu, bo namreč danes 24-urna stavka tehnikov in delavcev, ki so zaposleni pri RAI, ker vodstvo ni še predložilo sindikalnim organizacijam načrta za preureditev in investicije, čeprav je zapadla delovna pogodba že pred osmimi meseci, zakon o reformi pa je stopil v veljavo že pred dvema letoma in pol. Sindikati CGIL-CISL-UIL, ki so napovedali stavko, poudarjajo, da se zaradi tega stopnjuje kriza v organizaciji in dejavnosti in da je preureditev podjetja tesno povezana z obnovo delovne pogodbe. Gre za vrsto resnih problemov, ki jih občutijo tudi v Trstu in ogro žajo radijske oddaje v italijanščini in V slovenščini ce Carnico in o okrepitvi (podvojitvi) pontebske železnice. Ko bodo te prometne infrastrukture dovršene (avtocesta že 1983), bodo zagotovljeni vsi pogoji za nemoten vzpon tržaškega gospodarstva. Med vsjmi je bil še najbolj optimist dr. Tončič, ki je dejal, da so bili krivi tržaškega nazadovanja politični razlogi in je odprava teh z osimskim sporazumom in z' ureditvijo mednarodnega statusa postavila vse pogoje za nemoten razvoj. Trst je nekoč imel o-gromno zaledje, ki ga je zaradi zgodovinskih dogodkov izgubil, danes si ga je pa ponovno pridobil. K temu je pripomoglo mednarodno sožitje in dogovori, odprtje Sueškega prekopa in premostitev začetnih težav v Evropski gospodarski skupnosti. Zanimive in spodbudne so bile zaključne misli Stopperjevega govora. »Skozi našo deželo gre pot na jug. Vsestransko se bomo zavzemali, da bodo ta vrata ostala odprta, v prepričanju, da nam bodo pri tem pomagali tudi naši sosedje, saj gre skozi nje enkratna možnost blagostanja.* promet s Furlanske ceste v ozko PaulianOvo ulico in od tod preko Trga Liberta na Corzo Cavour (to za vozila, ki se bodo spuščala po Furlanski cesti). Ta preusmeritev bo še bolj otežila promet na Nabrežju. zato bodo skušali poiskati primerne alternativne rešitve, saj prihaja že sedaj ob konicah do zastojev. Nerešljiv pa je problem dostopa stanovalcev ulic, kjer bodo opravljali dela. Pomagali si bodo s parkiranjem v bližnjih ulicah, a to bo povzročalo precejšnje nevšečnosti, ker je že sedaj premalo parkirišč. OD JUTRI DO NEDELJE NA UNIVERZI Vsedržavno srečanje o trgovini in kmetijstvu Strokovnjaki za kmetijsko gospodarstvo bodo razpravljali o vplivih mednarodne trgovine na italijansko kmetijstvo Sprejem pri pokrajinski upravi in tržaški občini Italijansko združenje za agrarno ekonomijo, ki združuje univerzitetne profesorje in znanstvenike s te panoge, bo imelo letos svoj občni zbor v našem mestu od jut-i do nedelje. V tem okviru prirejajo tudi študijsko srečanje o temi »Mednarodna trgovina in njeni vplivi na italijan sko kmetijstvo*. Simpozij se bo začel jutri ob 9.30 v konferenčni dvorani ekonomske fakultete tržaške univerze s pozdravi krajevnih oblasti in poročilom predsednika združenja prof. Ferra, odobritvijo obračuna za leto 1976 in izvolitvijo novih vodstvenih organov. študijsko srečanje se bo začelo takoj nato s 4 poročili, ki bodo obravnavala mednarodno trgovino s kmetijskimi pridelki glede tudi na razvoj tega sektorja, na proizvodne strukture in na razdeljevalne strukture ter mednarodno trgovino z glavnimi tehničnimi sredstvi za kmetijstvo. O teh temah bodo strokovnjaki razpravljali v delovnih skupinah v popoldanskem delu zasedanja. V soboto se bodo dela nadaljevala zjutraj s predložitvijo sklepov delovnih skupin in razpravo ter s srečanjem Mednarodnega združenja kmetijskih ekonomistov in Evropske zveze za kmetijsko gospodarstvo, popoldne bo na potekala razprava v dveh skupinah o preureditvi kmetijskega kreditiranja v Italiji in o raziskavah glede računovodstva in u-pravljanja kmetijskih podjetij. V nedeljo bodo kongresisti obiskali področja, ki jih je prizadel lanski potres in si bodo ogledali nekaj kmetijskih obratov in zadružnih kleti. Jutri bo udeležencem priredila sprejem pokrajinska uprava, v soboto bodo pa gostje na zakuski pri tržaški občini. Uspel nastop tržaških umetnikov v Sežani Včeraj je bil v Sežani v Kosovelovi knjižnici večer posvečen tržaškim umetnikom. Srečanje je toliko bolj pomembno, ker omogoča prebivalcem kraškega centra spoznavanje tega, kar se na umetniškem polju dogaja v bližnjem zamejstvu in taka srečanja še bolj povezujejo ljudi, ki delujejo v neposredni bližini, pa čeprav so ločeni od državne meje. Sežanski publiki so se predstavili književniki Ivanka Hergold, Marko Kravos, Marij Čuk in Miroslav Košuta ter likovni ustvarjalec Franko Vecchiet. Številnemu občinstvu, med katerim so bili vidni predstavniki sodobne slovenske in hrvaške književnosti Ciril Kosmač, Ciril Zlobec Slavko Mihelič, Avgust Černigoj in drugi, so zamejski ustvarjalci prebrali po nekaj svojih del, o umetniški poti Franka Vecchieta pa je spregovoril umetnostni zgodovinar Peter Krečič iz Ljubljane. Večer, ki g : je omogočila delovna organizacija Kras iz Sežane, je bil uvod v novo sezono Kosovelove knjižnice, ki ima v letošnjem programu še mnogo zanimivih prireditev. stavniki zavodskih svetov in s profesorji. Na srečanju bodo predstavili delo «Marcovaldo, ovvero, Le sta-gioni in citta*, ki ga je napisal S. Liberovici po delih I. Calvina in ki ga bo gledališka skupina La Con-trada izvajala za šole, od 24. oktobra dalje, v tržaškem Avditoriju. V. Giotti in U. Saba - drevi spominska svečanost V dvorani občinskega sveta bo drevi ob 18. uri spominska slovesnost posvečena Virgiliu Giottiju in Umbertu Sabi. O njunem življenju in delu bosta spregovorila docenta Bruno Maier in Roberto Damiani, igralci V. Moriconi, C. Pani in L. Savorani pa bodo prebrali nekaj lirik obeh pesnikov. Vpisovanje v tečaj grafike Pri Deželnem umetnostnem združenju (Drevored Ippodromo 2/2), bo v ponedeljek, 10. oktobra, od 16. do 2C. ure vpisovanje v tečaj grafike. Tečaj se bo začel v ponedeljek ob 16. uri v prostorih združenja in bo trajal štiri mesece. Za vse podrobnejše informacije naj se interesenti oglasijo v ponedeljek. Izgubljeno - najdeno Tržaška občina sporoča, da so bi li v preteklem septembru najdeni naslednji predmeti, ki so na razpolago lastnikom na županstvu v sobi štev. 110: italijanska in tuja valuta, denarnice, torbice, verižica, kolajna, prstan, fotografski aparat, glasbene kasete, prikolica za šotor, oblačila in kav -. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU RAZPISUJE ABONMA za sezono 1977-78 Vrsta abonmajev v Trstu Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (sindikalni — druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) VPISOVANJE ABONENTOV DO 8. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL. 732-487 BALETNA ŠOLA SSG V TRSTU Stalno slovensko gledališče vabi k vpisu v baletno šolo za sezono 1977-78. šolo bosta vodila priznana koreografa in baletna pedagoga Nada Križmančič in Janez Mejač, ki Sta že v prejšnjih letih u-spešno zastavila delo v naši baletni šoli. V baletno šolo se sprejemajo, poleg lanskoletnih učenk, kandidatke in kandidati od 6. leta starosti dalje. Pouk se bo pričel 10. oktobra. Vpisovanje še danes, 6. oktobra v upravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure. Gledališča Združenje staršev openskega otroškega vrtca in Sindikat slovenske šole sklicujeta za jutri, 7. t.m., ob 20. uri na sedežu ŠD Polet na Opčinah sestanek s predstavniki združenj staršev vseh bivših otroških vrtcev ONAIRC tržaške pokrajine, političnih strank in sindikatov ter z vzgojiteljicami. Na sestanku bomo preučili položaj in se odločili za morebitne potrebne skupne ukrepe. Vabljeni so vsi starši, ki se -zanimajo za ta vprašanja. 1 Našemu kolegu Ivotu Širci in ženi Piji se je rodil sin MATEJ Čestitamo jima, ‘ Mateju pa želimo veliko sreče in uspeha v življenju. Kolektiv Centralspeda Gledališka predstava za šole Ravnateljstvo Teatro Stabile obvešča, da bo jutri, 7. oktobra, v mali dvorani Rossettijevega gledališča srečanje z ravnatelji nižjih srednjih ______________________________________________šol, didaktičnimi ravnatelji, pred- fllllinillllviilfllHllIiniMIMIIIIIMIIMIMIIIMIItllMIimillUltllMIUlMIIMMmilllllllllllMIIIIIIIUlimillltMIIIIIIIII STOPPER IN C0CIANNI V RIMU PRIZADEVANJA ZA PREMOSTITEV SEDANJE KRIZE V LADJEDELSTVU Preklicati ukrep o vpisu 800 delavcev v dopolnilno blagajno Spremembe v prometu Vsako najmanjše delo na cestišču povzroča zastoje v prometu, tokrat pa .je prišio do pravega preokreta z zaprtjem za ves pro met prvega dela Ul. Martiri della Liberta. To je bilo potrebno, ker bodo uredili kanalizacijski priključek, da bodo odplake namesto v pristanišče preusmerili v Skedenj. Promet - so zato preusmerili na edino možno pot, in sicer: Trg Dalmacija - Ul. Ghega - Ul. Cel-lini - Trg Libertš - Ul. Sv. Anastazija - Videmska ulica - Ul. Martiri della Libertš. Precej komplicirana preusmeritev, a druge možnosti ni bilo za dostop v Ul. Com-merciale. Nobene spremembe pa ni za tiste, ki se z Opčin spuščajo po Ul. Commerciale v mesto. Dela bi morali dokončati spomladi in tedaj bodo tudi začeli dela na drugem odseku v Videmski ulici, ki bodo povzročila še večje zastoje, saj bodo morali preusmeriti ves Te dni se je nadaljevala v Rimu koordinirana akcija vsedržavnega stalnega odbora za vprašanje lad-jedelstva, da bi spodbudila konkretno zanimanje države z zakonskimi ukrepi ter programskimi načrti za rešitev resnih problemov italijanskega ladjedelstva. Poseg države je nujen tudi zaradi ukrepov, s katerimi bi preprečili vpis v dopolnilno blagajno 500 delavcev v tržiških ladjedelnicah in 300 v Palermu. Za našo deželo sledita zadevi podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo in trgovino Stopper ter odbornik za promet Cocianni. Predstavniki omenjenega vsedržavnega odbora so se včeraj sestali z državnimi in deželnimi sindikalnimi organizacijami ter s predsedniki komisij za prevoze v poslanski zbornici in senatu. S sindikalnimi predstavniki so poglobili vprašanja, o katerih so razpravljali že na prejšnjih sestankih, nato pa so se pogovorili o najbolj primernih pobudah za premostitev sedanje krize. Skušali so doseči enotno stališče o bistvu vprašanj in predlogov glede sektorialnega načrta italijanskega ladjedelstva. Odbornik Cocianni je orisal položaj v Tržiču in pripomnil, da je že razvidna konvergenca stališč dežele in zahtev delavcev, in to tudi na podlagi predlogov, ki so prišli do izraza na zborovanju, ki je bilo v ponedeljek v Tržiču. Ob koncu so poudarili nujnost skupnih naporov dežele, krajevnih ustanov in sindikalnih organizacij za dosego učinkovitih ukrepov, da • se premosti sedanja kriza proizvodnje in prepreči obenem izkoriščanje dopolnilne blagajne. O teh vprašanjih so nato razpravljali s člani poslanske in senatne komisije za promet. Predstavniki zainteresiranih dežel so prikazali parlamentarcem ukrepe, ki bi jih morali sprejeti v vsedržavnem merilu, in sicer odobritev sektorialnega načrta za ladjedelstvo, odobritev zakona, ki naj bi spodbudil proizvodnjo in jo finansiral, dopolnitev načrta Finmare itd. Obenem so deželni predstavniki izrazili zahtevo, da se prekliče ukrep o vpisu 800 delavcev v dopolnilno blagajno v Tržiču in v Palermu, v pričakovanju operativnega sporazuma med vlado, državnimi udeležbami, Italcan-tieri in sindikatom kovinarskih delavcev. Jutri seja dolinskega občinskega sveta Jutri ob 18.30 bo v Dolini seja občinskega sveta. Dnevni red seje predvideva nadaljevanje razprave o določitvi urbanizacijskega davka (zakon Bucalossi) in preučitev drugih tekočih vprašanj. Tako bodo razpravljali o šoli s celodnevnim poukom Ricmanje-Domjo, o imenovanju komisije za izdanje trgovskih dovoljenj, o nadomestitvi občinskega svetovalca, ki je v glavni skupščini prevozniškega podjetja. Če bo čas dopuščal, bodo razpravljali tudi o hitri cesti. • V Nemškem kulturnem inštitutu bodo drevi ob 20.30 vrteli film »VVinifred Wagner» H. J. Syberberga. Film, v nemščini in z didaskalijami v italijanščini, prikazuje .življenje W. W. Wagnerjeve, ki je bila dolga leta ravnatelj festivala v Bayreuthu. Vstop prost. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 6. oktobra , VERA Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 17.37. — Dolžina dneva 11.28. — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 13.59. Jutri, PETEK, 7. oktobra MARIJA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17,8 stopinje, najnižja 13,6 ob 13. uri 17.6 stopinje, zračni tlak 1022 mb rah)0 pada. vlaga 65-odstotna, nebo 9/10 pooblačeno, veter 7 km’ na uro jugozahodnik, morje mirno, temperatura morja 17,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 5. oktobra 1977 se je v Trstu rodilo 8 otrok,,' umrlo pa je 5 oseb, UMRLI SO: 59-letni Egone Bacher 87-letna Maria Stabile vd. Gon, 58 letna Maria Comandini, 51-letna Ma ria Padovan in 69-letni Silvestre Mar chesich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korz0 Italia 14. Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. m od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM ■n EN PAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 2JI-001; Presek: tel. 225 114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213137: Milje: tel. •'71-124. VERDI Pri gledališki blagajni so začeli obnavljati abonmaje za gledališko sezono 1977-78, ki se bo začela dne 27. oktobra s Puccinijevo opero »Turan-dot*. Obnavljanje starih abonmajev bo trajalo do 9. oktobra, nakar bodo prosta mesta na razpolago novim naročnikom. V soboto ob 18. uri bo na sporedu drugi simfonični koncert jesenske sezone. Gledališki orkester bo vodil V. Paperi. Nastopil bo pianist C. Cri-smani. Na sporedu Mendelssohnove, Bugamellijeve in Beethovnove skladbe. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. Gledališče bo začasno sprejelo v zbor nekaj basov. Avdicija bo 12. oktobra. Podrobnejše informacije v u-radu za osebje Pri gledališki ustanovi, Ul. Einaudi 1, telefon 62931. TEATRO STABILE: dramska sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Prodaja Pri osrednji blar gajni (Pasaža Protti) in vpisovanje pri krožkih podjetij, združenj, sindikalnih organizacij in šol. Informacije: Teatre Stabile, telefon 567201. Preložena predstava v Rossettlju Krstna predstava »Anche i ban-cliieri hanno un'anima» z G. Bra-mierijem, ki je bila napovedana za jutri v Rossettijevem gledališču, bo iz tehničnih razlogov preložena na ponedeljek, 10. oktobra. Predstava bo v omenjenem gledališču ob 20.30. Zanjo bodo veljave vstopnice, že nakupljene za jutrišnjo predstavo. V torek bodo veljale vstopnice nakupljene v soboto. Ponovitve si bodo sledile do nedelje, 16. oktobra. Za to prireditev bodo veljale vstopnice, nakupljene za nedeljo, 9. oktobra. POLITEAMA ROSSETTI Od ponedeljka, 10. oktobra, izven abonmaja: Garinei in Giovannini: «Anche i banchieri hanno unanimeb. Komedija. Glasbena spremljava Ter-zoli in Vaime. Nastopajo G. Bra-mieri, P. Tedesco in V. Valeri. Abonenti uživajo popust 30% za prva dva večera in 20% za ostale ponovitve. Vstopnice Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Kino Ariston 16.30 «Karl e Cristina*. Max , von Sydow, Liv Ullman. . / Mignon 16.00 «Io sono il piu grande*. Muhammad Ali. Barvni film. Nazionale 16.00 «La malavita attacca, . la polizia risponde*. Maria Rosaria ; Omaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Grattacielo 16,30 «Cara sposa*. John-ny Dorelli, Agostina Belli. Barvni film. Excelsior 15.30 «11 prefetto ,di ferro*. Giuliano Gemma, Claudia Cardina-le. Barvni film. Fcnice 16.00 «11 principio del domino: la vita in gioco*. Gene Hackman, ' Candice Bergen. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Eden 16.30 «Tre tigri contro tre tigri*. 1 R. Pozzetto, C. Ponzoni, E. Monu-sano, D. Di Lazzaro. P. Villaggio. Ritz 15.30 »La spia che mi amava*. Roger Moore, Barbara Bach, Curt Jurgens. Barvni film. Filodrammatico 16.00 «Facciamo l’a-more in allegria*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «La stanza del vesco-vo». Ornella Muti, Ugo Tognazzi. Barvni film. Aurora 17.00 «1 magnifici sette*. Yul Brynner Steve McQuinn, Charles Bronson, Elli Wallach. Barvni film. Capitol 16.30 »Chissš se lo farei an-cora*. Chaterine Denevue. Moderno 16.00 «Decameron» Pier Paola Pasolinija. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ideale 16.30 «Wang Yu, il violento del čarate*. Barvni film. Impero 17.00 »Chi e mister Klein?* Josepha Loseya. Alain Delon in Jeane Moreau. Barvni film. Vlilorio Vencto 16.45 «Le* dolci zie*. Pascale Petit. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Astra 16.30 »Peccato veniale*. Laura Ahtonelli*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni fiim. Radio 16.00 «Calore». Joe Dalessan-dro;-Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Volta (Milje): 17.00 «Ti ucciderd raley Warrich». Walter Matthau. Barvni film. Razstave Koncerti Italijansko avstrijski krožek v Trstu in Krožek za kulturo in umetnost prirejata v ponedeljek, 10. t.m., ob 20.30 v veliki dvorani CCA v Ul. S. Car-lo 2 koncert Dua Leonhard Wallisch -Rainer- Keuschnig (čelo - klavir). Na programu bodo dela Strawinskega, Erbseja, Janačka in Debussvja. 'KI . BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - U,.r.:A »IL=iiO.- CS? 6VU4B TEČAJI VALU’1 V MILANU DNE 5. 10. 1977 Izleti PD Ivan Grbec v Skednju priredi I 30. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Pulj in Medulin. Vpisovanje vsak delavnik od 18. do 19. ure v društvenih prostorih ali po telefonu 812269 od 13. do 14. ure Plačilo ob vpisu 5.000 lir. Ameriški dolar: debeli 878.— drobni 850.— Funt šterling 1545.— švicarski frank 372— Francoski frank 178.— Belgijski frank 24,10 Nemška marka 377.— Avstrijski šiling 53.— Kanadski dolar 780.— Holandski florint 355.— Danska krona 135.— Švedska krona 173,— Norveška krona 152.— Drahma: debeli 21.— drobni 21.— Dinar: debeli 41— drobni 41— MENJALNICA vseh tujih valut V galeriji «Torhandena» razstavlja slikar Zoran Mušič. V galeriji «Eorum» v Ul. Coroneo 1 razstavlja tržaški umetnik Edvard Zajec. V Občinski galeriji razstavlja tržaška umetnica Eletta Doveri-Baldini. V galeriji «La Lanternn* v Ul. sv. 'Nikolaja razstavlja graški slikar Richard Oberhuber. V galeriji »Tribbio* na Piazza Vec-chia bodo v soboto ob 18. uri odprli razstavo del turinskega slikarja F. Tabussa. V galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi razstavlja svoje najnovejše grafike tržaški slikar Livio Rosignano. V galeriji «S. tirna« v Ul. degli Artisti razstavlja slikar Walter Dusatti. »Galleria Moderna* v Pasaži Ros-soni razstavlja 16 slikarjev iz sindikata likovnih umetnikov CISL, Slikarska razstava Vinke Zakrnjško-ve v NŠK bo odprta do 8. oktobra v uradnih urah knjižnice. Slike so tudi na prodaj — informacije v knjižnici. Namesto cvetja na grob Cvetka Štefanija daruje Pino Duic 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Antona Pečarja in Alojzije Glavina daruje Viktorija Čok 4.000 lir za PD Lo-njer-Kaiinara. V isti namen daruje Antonija Barovina 3.000 lir za PD Lonjer-Katinara. V počastitev spomina Antona Pečarja darujeta Milka in Karlo Čok 3.000 lir za PD Lonjer-Katinara. V počastitev spomina Danice Fle-go daruje družina Marži 2.000 lir za PD Ivan Grbec. V počastitev spomina Rika Per-tota daruje L. Nakrstova 5.000 lir za Dijaško matico. Za obnovitev oskrunjenega spomenika v Bazovici darujeta R. in L. Nakrst 10.000 lir. Dne 3. oktobra nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi oče in nono JOSIP SANCIN profesor v pokoju Pogreb bo danes, 6. t.m., ob 12.30 iz kapele pokopališča pri Sv. Ani « Sin dr. Josip z družino, hči dr. Ana Marija ter drugi sorodniki Trst, 6. oktobra 1977 Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3, tel. 60-096 GORIŠKI DNEVNIK OB LETOŠNJI TRGATVI DOBRA BERA GROZDJA OBETA PRECEJ VINA Delo v vinogradu je molilo vreme - Nekateri pravijo, da je grozdja več kot lani V naših vinogradih je bilo te dni živahno V vinu je veselje, v vinu je res-rica’ pravita stara ljudska izreka. ‘[' res, kdo med nami ni še okusil Qabre domače kapljice? Kozarec vi-j lahko regenerira otrple ude po P kem delu, gasi žejo, ustvari v ružbi vzdušje, ki ga ni moč tako amalu' pozabiti, itd. itd. To so opa-111 že antični narodi, predvsem lfk 'n Rimljani, ki so z izjemno JUbeznijo gojili vinsko trto, saj so Poznali, rla se v njej skriva ne-j r'na moč, ki obrodi sladek in za-‘jen sadež - grozdje. No, od takrat se je stočilo mno j Vlna in potrgalo mnogo grozdja tudi danes to delamo. p ^rR?tev je bila v prejšnjih časih pravzaprav že skoraj ob-oa, ki se je zasidral v ljudsko kul Jirno izročilo in nenazadnje tudi p ,sl°vensko pesem. Slovenci smo n znani kot dobri poznavalci in ■lUbitelji «grozdnega soka* , r> nas na Krasu, v Bregu in hiše^t- S' skorai ne zamišljamo v,-’ ne bi imela vinograda ali , ' I skromnega «latnika». Kmetu, vsakemu človeku..,),Ja.-, uatnreč Poseben užitek pridelati nekaj Sv°jega, pristnega. ttie ne p( pp^rav te dni je čas trgatve. Si-^,5 l° ie našim kmetovalcem vre-Precej zagodlo, saj take polet-moče že dolgo ne pomnimo, kle n°d .1® razsajala tudi toča in stila -že dozorevajoče jagode. al bo tako ali drugače — skoraj [ sb svoj pridelek že potrgali, ČaiVai'*° se 'e ozrač.ie starih obi-iamu-’ *co so Pr*šh na trgatev pri • 4*. sorodniki in znanci, Jci so •Mn med pogovori in šalo polnili «bren-te» z grozdjem. Letošnji pridelek je bil obilen. Nekateri pravijo, da celo boljši od lanskega, samo da jagode nimajo v sebi toliko moči: sladkorja. Vsekakor je iz prenekaterih kad pritekel že mošt, ki se je nekaj dni v kjeti kuhal in to nam je porok, da niti letos ne bomo imeli suhih grl. Vino bo treba spraviti še v sode in ga pretočiti. To bo zahtevalo precej dela in pozornosti. Veselje pa bo toliko večje, ko bo na mizi gospodarila steklenica zlato se ble; ščečega vinca. V CELOVCU Meddežclno srečanje o pljučnih boleznih Tri sosedne dežele F-JK, Slovenija in Koroška so v 'Cblovcu^priredile meddeželno srečanje zdravnikov o pljučnih boleznih, predvsem pa o bronhialnem raku, ki ',je postal v zadnjem obdobju vse pogostejši. To je že tretje tovrstno srečanje po prvem v Trstu in drugem na Bledu. V imenu naše dežele je prisotne pozdravil odbornik za zdravstvo Romano, ki je poudaril važnost teh srečanj pri iskanju skupnega imenovalca za preventivno odpravo vzrokov pljučnih bolezni. Srečanja so se u-deležili tudi namestnik ko-oškega glavarja in odbornik za zdravstvo, Slovenijo pa so zastopali predstavniki sekretariata za zdravstvo. Priprave na poimenovanje slovenske osnovne šole v Nabrežini Te dni so naposled stekle priprave za slovesnosti ob poimenovanju slovenske osnovne šole v Nabrežini po Virgilu Ščeku. O-' snovna šola v Nabrežini je ena izmed treh šol devinsko-nabrežinske občine, katerih zahtevo po poimenovanju je ministrstvo za šolstvo letos ugodno rešilo. Kljub temu, da še ni bil ustanovljen pripravljalni odbor za slovesnosti — pričakovati je, da bo do ustanovitve prišlo te dni ob priložnosti zbora staršev —, pa je agilna skupina učiteljic že pričela akcijo zbiranja informacij, materiala in sredstev. Časa namreč ni na pretek, saj ie treba poimenovanje izvesti v tem koledarskem letu, ko praznuje o-snovna šola v Nabrežini 150-letnico obstoja. Od kod in čemu sredstva? Organizatorji se predvsem nadejajo velikega in učinkovitega odziva občanov pa tudi občinske uprave, katerih denarni prispevki naj pripravljalnemu odboru omogoči jo primemo in zgledno pripravo slovesnosti. Organizatorji so v ta namen prosili za pomoč krog zbirateljev, pri katerih se zbirajo denarni prispevki občanov. Ta zbirna mesta so trgovci Kukanja, Jazbec. Grilanc, Vidmar (Mezgec) in Lidia Stanissa. Pripravljalni odbor je prepričan, da se bodo občani odzvali prošnji v največiem številu, za kar se jim že vnaprej iskreno zahvaljuje. O splošni problematiki poimenovanja slovenskih osnovnih šol v občini Devin-Nabrežina bomo v kratkem bolj izčrpno spregovorili. I. Pertot V BELI DVORANI NA ŽUPANSTVU V Gorici zasedanje predsednikov komisije za videmski sporazum G. Trotta in T. Poljšak poudarila pomen osimskih sporazumov za izboljšanje videmskega sporazuma Dražje storitve občinskega «pajka» Tržaška občina sporoča, da so določili nove tarife, ki se nanašajo na stroške v Zvezi s prevozom in varstvom avtomobilov, ki ovirajo promet zaradi nepravilnega parkiranja: 13.000 lir bo plačal lastnik avtomobila, ki ga bodo odpeljali s pajkom; 6.500 lir bo plačal voznik. ki bo' sam odstranil avtomobil, a je bi! pajek že na tem, da ga odpelje; 800 lir bi do plačali vozniki za vsak dan, ko bo njihov avtomobil v »varstvu* na občinskem parkirišču. Odlok bo stopil v veljavo 16. oktobra 1977. Razpoložljiva mesta v otroških jaslih Tržaška občina išče otroške varuhinje (vigilatrici) in negovalke (puericultricL), ki so opravile uspo sobljenostne šole, za zaposlitev v novih otroških jaslih v Ul. Svevo. Prošnje jastreba . nasloviti na tržaško občino do l£ oktobra.' Vse informacije so na razpolago v ura dih oddelka za osebje, Trg Unita 4, II. nadstropje. RMV Trst - Gorica obvešča, da bo redni letni občni zbor v nedeljo, 9. oktobra, ob 10, uri v mali dvorani gledališča France Prešeren v Bol juncu. "'''"""ononninnmtimiuiliimnimMiKmiiMmminmMiiMimiHinnMiiimumiiiMuuinmmimmiHmmminmimmminHMHmHnHiiimiMnMiHiiiHu beneški dnevnik PISMO BENEŠKIH KULTURNIH DRUŠTEV ODBORNIKU MlllAUU «Krajevni govor» je le drobec slovenske stvarnosti v deželi kititi neko skupnost pomeni zagotoviti njen nemoten in vsestranski razvoj V ZVazi z znano okrožnico dežel- nega jl Miaiiu oiuuznicu uc/.ci-kren Zbornika za kulturo glede u-. Pov za zaščito furlanščine in f,.,-, [ govorov* v deželi, so be- diža a rJu*turna društva (Rečan, Ne-ninai ,m’ Zveza izseljencev, Pla-vrh ^ dru®*-v°, Beneški godci, Lepi rayi ,lz Ukev, Center za kulturne Ti, kave iz Barda, Naše vasi iz lorei16', pevski zbor Pod lipo, folk- Wmh,k»?-ina iz Rezi-ie) P°slali »d' ku Mizzau naslednji dopis: [bpoštovanj gospod odbornik, v ja ] <17*' ?a vaa dopis z dne 1-2. juli-kovn/J: ki ,*°vori o raziskavi jezi-Furlani- ji - t, m ,po*ožaja v deželi Poud U l('^k* kra-iini- ž.elimo predvsem liltn, af. da se nam zdi nujno raz-goUnatl Poldko zaščite krajevnih skf i?v (.>cl globalne zaščite sloven- manjšine, ki živi v deželi. , NaJPrej da a^J moramo namreč ugotoviti, gre slednjo pojmovati kot pri- Znan’ • . yujuiuvau kul yu- Su,Je Jur'dične enakopravnosti vseh Zn;m nCeV, v deželi in torej kot pri-zaščit6 globalnega značaja njihove no Peprav je potrebno jezikov-ski ayesčanJe Slovencev v videm n» P°.krajini načrtovati in razvijati trenutkiif1-611 naČin in v Primernil' v^i ^ooomo zagotoviti zaščito in OVi-e*lr,„t . ‘agucuviu zasenu in leg ,otenJe neke skupnosti, je po-® potrebno zaščititi !~ ” vrp,iPotrebno zaščititi in o-ne |jot|t' vse vidike njene kultur-sten„rUoene’ 'n gospodarske eksi-Zdi ^ nam odveč, da bi tu družh nLie razlagali težak položaj ty,,u„yno " gospodarskega razkroja drm,.uJa' kier živijo Slovenci v vi-sleriipi,1 P°krajmi, razkroja, ki je po- IGR DrOOPSOll ntnn nrfinoni in Dom. lizale8 Procesov emarginacije, seni-čili i6 ln .Vsiljevanja, ki so povzro-nifi’ , ni danes na tem območju shra i frica slovenskega prebival-»tva kot pred 50 leti. Tragičnij okoliščina potresa lah Postane še nadaljnji razlog za dru»K*m„ nadaljnji razlog za ueno - gospodarsko nazadovanje in za zapuščanje prizadetega področja, če se takoj in organsko ne pristopi k problemu obnove in preroda. Lahko pa postane tudi nekaj drugega: edinstvena priložnost za cetotni prerod slovenske skupnosti, tudi s pomočjo organiziranega vračanja emigrantov, katerih prispevek lahko glede na izkušnje in tehnično znanje, ki so si ga pridobili v tujim, postane odločujoč element. Ko poudarjamo, da dežela Furlanija - Julijska krajina zaradi svojega geografskega položaja, zaradi svojih sposobnosti in svojih tradicij lahko postane najprimernejše pozorišče sodelovanja med sosednimi deželami in državami, poudarjamo tudi, da neizmerna vrednost etnije in njenih kulturnih tradicij lahko predstavlja še dodatno moč v prerodnem hotenju. V tej perspektivi moramo za našo skupnost osvetliti pomen doma kot kulturne dobrine, ki prispeva k ohranjan ju lastne identitete. Program zaščite, ohranjanja in ovrednotenja jezikovnega bogastva slovenske skupnosti v videmski pokrajini ne more mimo tega, da ob spoštovanju načela globalne zaščite prizna tej skupnosti status etnično-jezikovne skupine in postavi skupnost v tak položaj, da bo lahko prosto našla svojo istovetnost in dostojanstvo. Treba je torej zagotoviti, kot prvi neobhodno potrebni korak, prosto uporabo slovenščine v zasebnem in javnem življenju. Potrebno je tudi podpreti in pospeševati slovenske jezi kovne in kulturne pobude različnih krožkov, društev, ' rajev nih ustanov itd., kot je tudi potrebno finančno podpreti raziskave, študije in publikacije o zgodovini, na vadah. jeziku in šegah Slovencev v Furlaniji. Glede poučevanja slovenskega jezika je potrebno primerno sensibi- lizirati in jezikovno pripraviti učno osebje ter tako institucionalizirati rabo slovenskega narečja v otroških vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, da se otroku zagotovi neboleč prehod od jezika, ki ga je govoril doma na jezik, ki se govori v šoli, ter obenem ustvariti temelje za nadaljnji pouk slovenskega knjižnega jezika, ki bi ga bilo treba vključiti' v šole vseh vrst in stopenj, ki obstajajo v zainteresiranih občinah. Verjetno bo treba organizirati šolske in obšolske kulturne dejavnosti. Ta program nujno zahteva uporabo domačega učnega osebja, ki mu je treba zagotoviti ustrezno pripravo in primerno spodbudo. Da se izpopolnijo pobude za zaščito in ovrednotenje jezika, je primerno organizirati tudi tečaje za izpopolnjevanje in pridobivanje slovenskega knjižnega jezika za odrasle Slovence ter vključiti slovenščino poleg drugih tujih jezikov v programe raznih višjih šol v videmski pokrajini, ki i-majo v svojem učnem načrtu pouk tujih jezikov. Poleg tega je potrebno ustanoviti muzej etnografske umetnosti, odpreti slovenske sekcije v že obstoječih PRVI KONCERT BO 28. OKTOBRA Tudi letos v Gorici slovenska glasbena sezona Prirejajo jo Glasbena matica, SPZ in ZSKP - Pet koncertov v palači Attems in v deželnem avditoriju Zasedanje predseduj kov mešane komisije za izvajanje vi dcmsisega sporazuma Konec tega meseca, 28. oktobra, se bo mladinski pevski zbor iz Mari bora, ki ga vodi prof. Branko Rajšter, predstavil s celovečernim koncertom goriški publiki v deželnem avditoriju v Ulici Roma. To bo prvi koncert letošnje slovenske abonmajske glasbene sezone in istočasno prvi nastop slovenske vokalne skupine v tej novi dvorani, ki jo je deželna uprava zgradila sredi mesta in izročila svojemu namenu letos spomladi. Tudi letos skrbi za abonmajsko sezono Glasbena matica, pri organizaciji sodelujejo Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete. Prejšnje abonmajske sezone, ki so bile prirejene v isti režiji, so se lepo obnesle in odziv publike je bil precejšen. Pozitivna stran slovenske glasbene abonmajske sezone je bila v tem, da so prišle v Gorico tudi inštrumentalne skupine, ki so dotlej stale ob strani, saj so na večini prejšnjih koncertov nastopali le pevski zbori. Posledica tega se pozna tudi v rezultatih skupnih glasbenih sezon, ko je največ publike na vokalnih koncertih. Tudi v letošnjem glasbenem a-bonmaju bo pet koncertov priznanih skupin in mojstrov iz Slovenije in iz naše dežele. Sezono bo začel V beli dvorani goriškega županstva se je včeraj popoldne pričelo zase- danje predsednikov stalne mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma. Italijansko delegacijo vodi opolnomočeni minister Girolamo Trotta, jugoslovansko pa Tone Poljšak. V italijanski delegaciji so Au-sonio Aromolo, Giovanni Passafiu-me, dodatna člana Pierserafino Gril-li. ki predstavlja deželno odborm-štvo za industrijo in trgovino, ter goriški župan Pasquale De Simone, strokovnjak Nella Cefalo, prevajalec Alberto Roncelli ter tajn.k Bruno Malusa. V jugoslovanski delegaciji so poleg predsednika Toneta Poljšaka še člana delegacije Vojko mandič in Tihomir Ostojič, predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože Šušmelj, strokovnjak Milan Domadenik in Jolanda Dermastja. Namen sestanka mešane komisije je sestava dnevnega -eda 21. zasedanja, ki bo predvidoma novembra v Portorožu. Včerajšnji sestanek je obema predsednikoma ponudil priložnost, da sestavita dnevni red tega zasedanja in da v lefor-malni obliki izpostavita poglavitna vprašanja, s katerimi se bodo soočali na bližnjem zasedanju. Sestanek je odprl gostitelj, predsednik italijanske delegacije dr. Gl1 rolamo Trotta, ki je najprej izrekel dobrodošlico gostom v imenu italijanske vlade, italijanskega dela delegacije ter v svojem imenu, potem pa je poudaril pripravljenost izboljšati sporazum v duhu osimskega spo razuma in popolnega prijateljstva med obema državama. Predsednik jugoslovanske delegacije Tonč Poljšak je v zahvali za dobrodošlico izjavil, da predstavlja duh osimskega sporazuma podlago za zasedanje mešane komisije. Poljšak se je pri tem skliceval na pozitivne ocene osimskega sporazuma na pripravljalnih sestankih za evropsko konferenco o sodelovanju :n varnosti. V teh izjavah so bili osimski sporazumi večkrat omenjeni not pozitiven in konkreten primer zva-janja helsinških dogovorov. Poljšak je nadalje dejal, da je v osimskih sporazumih videmski dogovor posebej omenjen ter ima zato Komisija priložnost, da na tem področju čimveč naredi. Svoj pozdrav je izrekel tudi župan De Simone, ki je dejal, da se komisija nekaj časa ni sestajala vendar se je med tem časom uredilo vprašanje mejnega- prehoda Stan-drež - Vrtojba. Komisija, ki je urejevala to vprašanje, je ponudila široko podlago za sporazumevanje, je dejal župan, ter sklenil svoj kratek pozdrav z željo, da bi bilo delo mešane komisije še posebej ugodno za goriško območje. Zaključek zasedanja komisije je predviden za petek opoldne. Jutri seja slovmske konzulte Jutri ob 18.30 se bo po doglednem času spet 'sestala občinska konzulta za slovenska vprašanja v goriški občini. Konzulta se bo se stala na županstvu, preučili bodo dosedanje delo in razpravljali o bodočih nalogah. TRGATEV SE NAGIBA II KONCU Zadružna klet v Krminu bo letos odkupila 25.000 stotov grozdja Prevzema pridelek s področja briškega in posoškega konzorcija Letos dvesto dvajset članov - Najvišja cena za briško grozdje Tudi v zadružni kleti v Krminu se trgatev nagiblje h kraju. Do slej so od vinogradnikov prevzeli 23 tisoč stotov gn)zdja, sodijo pa. da jih Jiodo do zaključka trgatve okoli 25.060 stotov, od tega 15 tisoč stotov belega ter 10 tisoč stotov črnega grozdja. Zadružna klet je bila zgrajena pred petimi leti ter ima 220 članov, ki pripadajo dvema konzorcijema, briškemu in posoškemu. Konzorcij sprejema samo grozdje svojih članov, le lansko leto so izjemoma odkupili 5 tisoč stotov grozdja s potresnega območja, Ker so doslej odkupili večjj del grozdja, so omejili (irnik "sprejemanja. V teh dneh lahko vinogiad niki pripeljejo svoje grozdje samo v popoldanskih urah. Pridelek merlota in kaberneta \je izjemno zdrav ter bi ga v nekaterih primerih, če listje ni odpadlo, lah ko še obdržali na trti, da bi pridobil še kakšno stopinjo sladkorja. ki letos ni najbolj visoka. Poprečno so pri naših vinih zabeležili 18 stopinj, zaradi česar1 bodo-vina popravili z moštom. Zadružna klet v Krminu deluje na robu zmogljivosti. Njena veli kost je namreč prilagojena povr šibam zasajenim z. grozdjem. Na črtavalci so upoštevali, da .je pri nas močno razvit zasebni sektor, pa naj gre za vinogradnike, ki. so pridelovalci vina in hkrati tudi trgovci, ali pa za'velike Vinške trgovce, ki grozdje kupujejo pri kmetih in se potem sami ukvarjajo s pridobivanjem in prodajo vina. Število zadružnikov je bilo ob začetku nekoliko višje, sukalo se je pri 300 članih,-'-sedafj-^pa" se je ustalilo pri 220. Zadruga i^jiigčuje članom zneske za prevzeto grozdje po dvakrat letno. Ob prevzemu novega groz dja izplačajo saldo lanske proizvodnje, nekako sredi leta pa iz plačajo prvi obrok v obliki pred ujma. Kakor so nam povedali, imajo briška vina boljšo ceno kot, ravninska. Briški tokaj (grozdje namreč) plačujejo po 324 lir kilogram, sivi pinot celo po 400 lir, beli pinot po 371, medtem ko plačujejo za ravninski tokaj iz okolice Kr- ZA RAZDOBJE SESTI H MESECEV 100 delavk tovarne La Ciulia v dopolnilni blagajni Jutri sestanek med sindikalisti in rav. nateljstvom - Enourna protestna stavka Nadaljnjih sto delavcev bo moralo od petnajstega oktobra v dopolnilno blagajno. Tokrat je prizadeta tovarna bonbonov «La Giulia*. v kateri je zaposlenih 350 ljudi, pretežno žensk. Ravnateljstvo tovarne je včeraj zjutraj o tem obvestilo sindikat jestvinskih delavcev FILIA. Odloči tev, da mora sto delavk za dobo šestih mesecev v polno dopolnilno blagajno, utemeljujejo s tem, da nimajo naročil in da se blago zato kopiči v skladiščih. Ravnateljstvo želi v ta proces zainteresirati vse delavstvo: to pomeni, da bo en teden doma sto delavk, drugi teden nadaljnjih sto in tako dalje. Vodstvo sindikata FILIA je včeraj zjutraj takoj stopilo v stik z ravnateljstvom, jutri dopoldne bo -sestanek, na katerem bodo sindikalisti skušali omiliti ta ukrep. Včeraj ;e delavstvo že stavkalo eno uro v znak protesta, nadaljnja enourna STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V SODELOVANJU Z USTANOVO ZA KULTURNE IN UMETNIŠKE PRIREDITVE (EMAC) knjižnicah, ustanoviti kulturne cen- tre, pri videmski univerzi pa ustanoviti inštitut, ki naj raziskuje in proučuje zgodovino, jezik, šege in navade slovenskega prebivalstva v videmski pokrajini, poleg tega pa vpeljati poleg sedanjih oznak tudi izvirna toponomastična in geograf ska imena. Spoštovani gospod odbornik, upa mo, da smo s pričujočimi opazkami pozitivno prispevali k iskanji’ rešitev, ki naj zaščitijo in ovrednotijo naš jezik in našo kulturo V želji, da bo kmalu prišlo do ustreznih sklepov v zvezi s temi problemi, vas v imenu navrdenih društev spoštljivo pozdravljamo*. abonma v Gorici za sezono 1977-78 Cene abonmajev za sedem predstav I. sedeži (parter in balkon) II. sedeži (parter in balkon) Mladina 10.000 lir 7.000 lir 5.000 lir Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača 5 000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5 000 lir. VPISOVANJE ABONENTOV DO 15 OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL. 2495 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX, SEPTEMBRA 85, TEL. 81120 1 ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV. stavka, bo tudi danes. Odločitev ravnateljstva tovarne La Giulia je vsekakor huda, kajti to je največja tovarna slaščičarske stroke v Gorici in tudi prva, v kateri ie prišlo do tega ukrepa. V delavskih krogih se boje, da ne bi tudi druge podobne tovarne sledile ukrepu La Giulie. Odločitev je huda tudi ker je položaj v naši pokrajini precej slab. Nad 2.000 delavk in delavcev je v dopolnilni blagajni in bati se je. da se to število še poveča. Kriza zaposlitve ni bila že dolgo let tako huda kot je sedaj. Drevi v Gorici prvo predavanje SPD V klubski predavalnici na Verdijevem korzu 13 bo drevi ob 20.30 prvi letošnji večer, ki ga prireja Slovensko planinsko društvo. Ža spored bodo poskrbeli člani dru-štva-fotoamaterji ter prikazali vrsto zanimivih barvnih diapozitivov iz društvenega delovanja: izletov, plezalnih tur ter raziskovanja podzemlja. SPD vabi na nocojšnji večer vse ljubitelje planinstva. Stavka v IACP Danes bodo tudi na Goriškem stavkali uslužbenci zavoda za ljudske hiše IACP. To so sklenili uslužbenci zavoda na skupščini, ki je bila v torek in so se tako pridružili stavki, ki jo je v vsedržavnem merilu proglasil njihov sindikat. Stavkajo ker noče osrednje vodstvo zavodov za ljudske hiše v Rimu sprejeti njih zahtev o novi delovni pogodbi. Stavka pa hoče opozoriti javnost tudi na potrebo po novih funkcijah, ki naj bi jih imeli ti zavodi. Prispcviijlc sn DIJAŠKO MATKO mina po 245 lir kg. beli pinot pa po 301 liro. Črna vina plačujejo slabše. Za merlot so lani plačevali po 256 lir kilogram. Klet se .je za nižjo odkupno ceno grozdja črnih vin od 'ločila zato, ker .gredo črna vina slabše v prodajo in ker hočejo. r raz v posodobljenju šolstva ter v poskusu, da bi šolo dejansko nri-bližala narodu. Ko je bilo ljurl stvo ob koncu druge svetovne voj ne naklonjeno novim naprednim idejam, so se angleški napredni vzgojitelji zavzeli za ideio enakopravnosti tudi v šolstvu in začeli izvajati vrsto načel, s katerimi naj bi vse šolstvo približal'- tudi preprostemu človeku to se Dravi sinovom delavcev in malih posestnikov. Računali so. da bo s. lem problem rešen in da bodo izvedli nekakšno revolucijo v šolstvu tudi brez družbenih sprememb. Sedaj, ko je minilo že obilnih 30 let, ugotavljajo, da temu ni tako, da je njihov poskus doživel polom. Angleška sociološka revija «Nova družba* je prišla do zaključka. da so veliki napori dali razmetom s majhen rezultat in* da vlada v angleškem šolstvu še vedno huda razredna diskriminacija Angleška revija je napravila strokovno anketo in njeni podatki potrjujejo, da so določene finančne nariere. ki so prej ovirale sinovom in hčeram mani premožnih družin dostop v višje šoje. sicer premeščene, da imajo torej mladi Angleži danes večje možnosti za univerzitetni študij kot ob koncu vojne, da pa je danes vendarle le malo sinov in hčera britanskih delavcev na u-niverzah, posebno če upoštevamo navdušenje, ki je ob koncu vojne vladalo. Revija uporablja enosta ven izraz — polom politike za enakopravnost. Pri tem poudarja, da je to pravzaprav najhujši po raz po drugi svetovni vojni, kar so jih na Angleškem doživele tiste sile, ki so težile k bolj pošteni družbi. Toda ne samo že omenjena revija, pač pa tudi drugi, manj strokovni ali celo nestrokovni tisk govori o tem. Pred nedavnim je list »Sunda.v Times* objavil uvod ni .članek, ki že v naslovu izraža dvom m uspeh, dvom v rezultate. Članku je dal naslov «Kakšne bodo ,šolo v bodoče?* Časopis kritizira predvsem izkušnje tako imenovanih ocurnpre-hensive schools* to se nravi ti stih. šol. ki jih je britanska labu rjstična stranka smatrala kot nekakšno ogrodje britanskega sodobnega šolstva, ogrodje, okoli katerega naj bi se razvilo ostalo britansko šolstvo. Tisti, ki so postavljali temelje tej .šoli, so namera vali ustvariti šolstvo, ki naj bi ne poznalo razredne diskriminacije in v kateri naj »bi poučevali in obravnavali vse snovi brez idej- • nih ali ideoloških omejitev* vsem učencem, to se nrgvi. da «slehor ni britanski državljan bi v dobi šolanja imel dostop do sleherne znanstvene stroke ne glede na njegov socialni izvor, ne glede na niegovo opredelitev.* Namen u-st.aooviteljev teh šol je bil tudi ta. da naj bi to šolstvo zamenjalo vso britansko tradicionalno šolo, tako da bi ukinili ne lc do sedanji sistem britanskih osnovnih šol. pač pa tudi ostale »puhlic Schools*. ki so bile sicer na videz javne šole. v resnici na so bile zasebne in dostopne le sinovom bolj bogatih slojev. Sisteme *compreherysive schools* bi tako rekoč spodrinil vse staro šolstvo, tako da bi se morale preišnje šole ali posodobiti s programom novega šolstva, ali pa 'dobesedno izginiti.- To velja še posebej za že omenjene »public schools* in druge tudi formalno zasebne šole. ki so dostopne izključno premožnim slojem. Toda že omenjeni list povsem upravičeno zatrjuje, da so načrti s ncomprehensive schools* šli uo vodi. Razlogi za to pa so številni in različni. In zato ni nič čudnega, če je omenjeni list pisal, da so razni zadevni poskusi doživeli obraten rezultat od tistega ki so ga načrtovali. In tako se danes ne dogaja, le. da angleški mladenič ali dekle nima možnosti obiskovanja šole na enakopravni ravni, pač pa je angleško šolstvo izgubilo prejšnjo raven in padlo «na raven, ki zaskrbljuje vso skupnost*. V listu ugotavljajo, da so nekatere šole propadle zaradi prevelikih zahtev državnih institucij, mnoge druge šole, ki naj bi bile dostopne vsakomur, pa so za lastno ohranitev povišale vpisnino in razne dajatve, da bi s tem nadomestile prejšnje dohodke, ki so jih imele od raznih finančnih ustanov in od večjega vpisa. In te šole imajo danes polne razrede, aktivne letne o-bračune, kajti starši iz boljših krogov raje vpišejo svoje otroke v te šole, kot pa v šole, ki so toliko obetale v že omenjene «compreben-sivc schools*. In povsem razumljivo je torej, da so se na stran teh šol postavili konservativni krogi, ki zagovarjajo dvojno šolstvo: šolo javnega in šolo zasebnega značaja, kar ustvarja pogoje za pozitivno tekmovanje med različnima šolstvoma in hkrati daje britanskemu človeku možnost, da izbira med bolj in manj učinkovitim šolstvom. Negativni rezultati z »comprehen-sive schools* so privedli celo do tega. da je — po pisanju lista »Sun1 day Times* — sam britanski laburistični minister za šolstvo in vzgojo naklonjen «raznolikosti« šolstva, to se pravi, da je naklonjen svojemu programu «comprehensive schools* in zasebnim šolam starega tipa. Za britanske konservativno nastrojene ljudi pa je to tudi razumljivo, če vzamemo v poštev .»najnovejšo novost*, ki so jo u-vedlj v okviru «comprehensive schools*. Odslej svojih učencev, oziroma gojencev ne bodo več o-cenjevali, kot ne bodo šolarjev ocenjevali v italijanskih šolah, pač pa bo vsak učenec, gojenec, dijak ob koncu šolskega leta dobil spričevalo, ki pa ne bo za vse enako, pač pa bodo le boljša in slabša spričevala, v razmerju pač uspehov posameznika v šoii. Po mnenju revije «Nova družba*, ki je ta problem načela pa a novost ne bo rešila vprašanja. Kot niso prinesle zaželenega rezultata razne novosti doslej, tako ne bodo prinesle zaželenega rezultata »najnovejše novosti*. Kaže torej, da se tudi drugod po svetu in ne le pri nas otepajo s problemi modernega šolstva, kar je tudi povsem razumljivo, ko pa sodobni človek potrebuje na eni strani vedno večje znanje, na drugi strani pa bi ob starih družbenih strukturah hoteli uvesti moderne koncepte, ki jih stara družbena struktura ne more usvo.iiti. Tudi v deželah, kjer so družbene strukture doživele velikanske spremembe. je šolstvo v zamudi. V deželah s konservativnim gledanjem na današnjo stvarnost pa je nemogoče računati s sodobrum šolstvom, ki mora biti vedno za korak pred vsakdanjo stvarnostjo, saj se mlad človek vedno usposablja za jutrišnji dan. PRISRČNA SLOVESNOST V STOPNIKU HIŠA ZA GRAPO JE BILA V NOB ŽE SIMBOL PARTIZANSKEGA DOMA Preteklo nedeljo so na tej hiši odkrili spominsko ploščo, ki govori o njeni zgodovini, o prvem zborovanju prve izvoljene okrajne narodnoosvobodilne skupščine v njej, jeseni 1944 Letošnji jubileji tovariša Tite in 30-letnica priključitve Primorske k matični domovini so dali pobudo za številne proslave tudi na Primorskem. Ena takih proslav je bila preteklo nedeljo, 2. oktobra v Stopniku, kjer je krajevni odbor ZB NOV Dolenja Trebuša poskrbel, da so na hiši Zagrapo vzidali in odkrili spominsko ploščo z napisom : «V tej hiši je bil« dne 7.IX.1944 prvo zborovanje prve na osvobojenem ozemlju izvoljene okrajne narodnoosvobodilne skupščine za Cerkljansko*. Slavnost je začel nekdanji aktivist Andrej Makuc, domačin iz tega kraja. Naj omenimo, da je bil Makuc ob ustanovitvi Vojkove brigade dne 26. septembra 1943 v Cerknem na dvorišču prejšnje italijanske vojašnice, imenovan za komisarja v II. bataljonu te brigade. Andrej Makuc je med drugim poudaril, da je bil v hiši pri Za-graparju ustanovljen prvi terenski odbor OF in prva celica KP. V tej hiši je bila partizanska šola in tudi prve volitve. V okoliških grapah in na grebenih teh grap je bilo med NOB pokrajinsko vodstvo partizanskih tehnik in tiskarn na Primorskem, v samotnih hišah je bilo pokrajinsko vojaško in politično vodstvo, v Strojenci je delovala partizanska tiskarna «Doberdob», itd. Gospodinja Ana Leban - Zagraparca je bila znana partizanska mamica. Vsakega partizana, kurirja ali aktivista NlllllllllllllflltlimnimtlllUlllllllllltllllllllllllllllllllllltllllllllllMIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillliMIMIIIIIIIIIMIIIIIMIIIMIIIIIIIItf lllllllllllllliniHM FAISALOV DOKUMENT NA ZASEDANJU V AMESU Arabskemu svetu bo vodo zagotavljala Antarktika Namesto počasnih in dragih vlačilcev naj bi ledene gore «opremili» z velikimi mlinskimi kolesi, da bi plovba bila avtonomna AMES tlOVVA), oktobra - Človek sicer postaja iz dneva v dan bolj bogat, hkrati pa tudi vedno bolj siromašen, saj se zaloge njegovega bogastva naglo krčijo. Pomislimo le na energetske surovine. Čeprav je n^.Zerplji neverjetno veliko vode, se v nekaterih predelih sveta postavlja kot pereče vprašanje — tudi vprašanje vode. V mislih pa imamo primera dok>-čenih predelov Sarajeva, ki so ostali brez vode, v mislih nimamo Mesine, ki jo že tedne oskrbujejo s cisternami, pa čeprav mesto šteje 250.000 prebivalcev. V mislih imamo cele dežele, ki trošijo vodne rezerve v tolikšnih količinah, da jim je bo kmalu zmanjkalo, ali pa tudi dežele, ki so sploh brez vednih virov, oziroma so njihovi vodni viri iz prirodnih razlogov neznatni. Konkretno n.pr. dežele saharskega področja, puščavska področja Male Azije in arabskega sveta nasploh. Zato ni nič čudnega, da se prav v teh deželah še najbolj zanimajo za ta problem. Problem pa je vendarle svetovnega značaja in v ponedeljek se je v Amesu v ameriški državi Iowa začelo zasedanje, ki se ga udeležuje 200 strokovnjakov iz 18 dežel in na katerem obravnavajo specifičen problem dobavljanja vode v kraje, kjer vode ni. Rekli smo, da se ukvarjajo z vprašanjem specifičnega dobavljanja vode. Vodni tokovi ne zadoščajo. Posebno, ker jih kvarijo odplake mest in industrije. Razsolje-vanje morske vode v pitno oziroma v sladko vodo je predrago, posebno sedaj, ko vlada energetska kriza, ki bo iz leta v leto hujša. Ob tečajih, na Arktiki in Antarktiki, pa so velikanske zaloge voda, vklenjene v led in to zaloge zelo čiste vode, ki je niso onesnažile razmere našega stoletja, saj je led na tečajih tudi stoletja in tisočletja star. izhaja torej iz dobe, ko. svet še ni poznal niti iVmtori zarije, niti industrije, ki da^ps zastruplja ozračje in tudi padavine. Ena,izmed'flD2el*^tiiSC še najbolj poteguje za izkoriščanje teh vodnih zalog, je Saudska Arabija, kar je tudi razumljivo, saj dežela potrebuje veliko vode, doma pa je nima kje vzeti, razen če se ne loti razsoljevanja morske vode. Princ Faisal je zato eden najbolj vnetih pobornikov ideje, da bi iz Antarktike dovajali ledene gore v kraje, koder vode primanjkuje. Zamisel pravzaprav niti ni nova, morda je nov le sistem. Toda ne-gjede na sistem dovajanja ledenikov, oziroma ledenih gora z Antarktike do arabskega sveta, je značilno dejstvo, da je prim Faisal že ustanovil družbo «Iceberg Transport International LDT». Značilno pa je tudi to, da je kar sam prispel na zasedanje v Ames in pripeljal s seboj vrsto strokovnjakov. Arabca sta na konferenci predložila dokument, ki poenostavlja dovajanje ali če hočemo vleko ledenih gora iz arktičnih oziroma antarktičnih krajev na področja, koder bi voda prišla v poštev. Pred časom so ameriški strokovnjaki izdelali načrt, da naj bi ledene gore z Arktike «opasali» z dolgimi jeklenimi vrvmi in jih z vlačilci privlekli vse do tistih področij ZDA, koder je potreba po vodi večja. Tu bi ledenike žagali na kose in kose ledu nato prevažali v notranjost dežele Ameriški strokovnjaki so tudi preračunali ceno te vode. Voda bi ne bila prav nič dražja od «domače» vode. Arabca pa predvidevata dru- MiiitttitiiHtiittiiiiiiiiHHiitiiiiiiiitiftiimiiiaiHtiHiifHiiiiiiiiHiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiMtiHimiiiiiiiiiitiiHHHiit Novost na knjižni polici DIMITRIJ RUPEL: * v DRUŽINSKA ZVEZA Družinska zveza je najnovejši pripovedni tekal mladega pisatelja Dimitpja Rupla, po svojem značaju roman, ki se po svoji ' sodobni tematiki pridružuje prej-šnjirh tekstom istega pisatelja. Roman je izdala Koprska založba Lipa. ki je tako pokazala pravo mero posluha za domača izvirna dela V romanu pripoveduje pisatelj več zgodb Osrednja zgodba se d ona ja v poprečni meščanski dru žini v Ljubljani, katere sin je pisatelj In la pisatelj pripoveduje v s vrlem romanu, kako se je revolucionar Vasja oomeščanil Piav tako pomeščanienie grozi tudi s a memu pisatelju Kosiji, ki ima dekle Mnado iz druae družine, s katero ie njegova sprta Torta ta zgodba. ki io oisaieli poveza-jd ie le ena izmed njih Pisatelj nam r svoji pripovedi posreduit nešteto drobnih in vsakdanjih zgodb iz naše današnje stvarnosti, iz kulturnega in družbenega življen-a. tako da nosUiia roman Družinska zveza vanora ma sodobne slovenske stvarnosti. V roman vpleta pisatelj tudi ne- katere kulturne delavce iz preteklega stoletja, tako Jurčiča in njegovo junakinjo Manico iz Desetega nrata. pa Dežmana. Manjka tudi ne švedski učenjak Kri stol er son. ki ie prišel na Slovensko proučevat naše razmere Tako ie pravzaprav težko razbrati celotno zgodbo in razumeti vse. kar si pisatelj misli in kar hoče povedati Branje romana in ra zumevanje terja delno pnznanie literarne zgodovine preteklega stoletja, pa tudi pobliže poznavanje slovenskih kulturnih razmer v Ljubhani in nekaterih doga janj. Toko pisatelj široko raz kriva vred bralcem panoramo malomeščanstva, kulturnih in dru žbenih razmer, družinskih zvez. pri tem pa ne skriva niti svire ironije niti satire s katerima se bridko ponorčuje iz slovenskih vsakdanjih razmer Zgodb je pisatelj napletel celo vrsto. Od strani do stropi se kar vrste in prepletajo Vprašanje ie. če jih bo vsak bralec razumel, kajti marsikaj ostala le nedorečenega. marsikaj le nakazanega. In ker zahteva branje še dobr- šno mero bralčevega sodelovanja, je vprašanje komunikativnosti teksta. pa čeprav je ta roman med ostalimi teksti istega pisatelja še. najbolj berljiv. Tudi komičnosti, fabiilativnosti in spretnega obliko vania celotne pripovedi pisatelju ni mogoče odrekati. Toda konec koncev ostaja za knjigo le malo sledi. Bralec se nasmehne, bra , lec razmišlja, pritrdi pisatelju, saj marsikaj tega. kar pisatelj pove. sam pozna iz vsakdanje stvarnosti na koncu pa ga knjiga najbrž ne vznemiri, ne pretrese. In vse ostaja tako kot prej. Pred nami je knjiga, pri kateri ostaja bralec najbrž nepo lesen Dimitrij Rupel ie , iem delom ostal pri isti vsebini in formi, kot io ie nakazal v prejšnjih svojih delih Morda ie napravil s tem tekstom korak naprej v komunikativnosti, ostal od je na -avni tiste moderne literature. ki je nekaj novega, svežega pa vendar takega, da nas ne prevzame čeprav mu pisateljske spretnosti ni mogoče odreči_ Sl. Ru. gačno «vleko» s področja Antarktike. Velikim ledenim goram bi kar na kraju samem priključili velika mlinska kolesa, to se pravi taka kolesa z lojmtami,, ki so poganjala nekoč rečne ladje, ki so plule (xi .Missi^sippjju. .Na. tak na, čin-.-bi ieebergi tako rekoč ms/tik. I, nomno* pluli iz svojih izvirnih krajev do kraja, kjer bi bila voda potrebna. Seveda je ta predlog zelo originalen .vendar v popolnem nasprotju z idejo, ki so jo postavili ameriški strokovrdaki. ki da inia m rme-nju princa Faisala, dve veliki napaki: če bi velike ledene gore vlekli z Arktike, oziroma Antarktike z običajnimi vlačilci, bi med potjo zaradi počasne vožnje skopnelo veliko ledu, vrhu tega p bi strošek za to vleko bil zelo velik, posebno za arabski svet, ker bi vožnja z Antarktike bila veliko daljša kot bi bila vožnja z Arktike do ameriških potrošnikov Njegov načrt na tako imenovano avtonom no vleko v obliki že omenjenih »mlinskih koles* pa predvideva vel'ko bolj naglo potovanje Seveda pa arabski strokovnjaki niso dovolj upoštevali nečesa drugega Čeprav je reka Mississippi velika reka, je njen tok razmeroma miren v primerjavi z vodami na oceanih, ko. področje zajamejo veliki viharji. Tu bi mogla velika mbnska kolesa, oziroma velika kolesa na lopute odpovedati Toda arabski strokovnjaki menijo, da bi mogli ta kolesa ob straneh zavarovati pred slabim morjem. Čeprav se zdi, da je Faisalov predlog na meji s fantastiko, so arabski strokovnjaki vendarle toliko »uvidevni*, da bi bilo treba ledeno goro najprej potegniti na odprto morje z običajnimi vlačilci in sicer vse tja,, do kodei ne segajo vremenske razmere arktičnega oziroma antarktičnega značaja. In tedaj, ko bi že daleč od tečajev, bi stopila v pogon mlinska kolesa, tako da bi ledena gora že v samem začetku zadobila tisto brzino, ki bi mu jo dajala vlačilec in mlinska kolesa. 'Navedli smo Faisalov predlog, ki je praktično predlog arabskih strokovnjakov, pred časom pa smo obširneje pisali o načrtih ameriških strokovnjakov, ki smo ga omenili v začetku. Čeprav se še vedno o tem govori kot o eni izmed daljnih možnosti za dobavo bogatemu svetu prepotrebne vode, strokovnjaki že ne govorijo več o teh možnostih le z izključno teoretičnega vidika, pač pa menijo, da bodo te ideje prišle kaj kmalu v prakso. Pri tem pa st' je nepričakovano postavilo vprašanje, čigava je pravzaprav Antarktika. Kakor je znano, je na Antarktiki več tujih' znan it venili skupin, ki že več let proučujejo’ razmere ha tej ledeni celini. Rekli smo tujih ekip, pa čeprav so sj posamezne znanstvene skupine, prilastile določena področ--ja v imenu svojih vlad. oziroma svojih držav. Sedaj, če se bodo lotili «ekspoat»Cije» antarktičnih ledenikov, bo , treba rešiti tudi to pravno vprašgrije. čigava je Antarktika. Res je, ta velikanska ledena celina ima ledu,-ha ga v milijonih let ne bi mogli vs<"ga porabiti. Toda človek je vedno vsako tudi preprosto zadevo zapletel in iz 'najbolj preproste zadeve napravil problem. je sprejela z odprtimi rokami. Če ni imela drugega, mu je za popotnico dala suhih hrušk, ki jih je nasušila in shranila, ker je bila jesen 1943 bogata. Jože Krall, avtor treh knjig: Partizanske tiskarne na Slovenskem piše v drugi knjigi o Za-graparci med drugim naslednje: «Navcdeno arhivsko gradivo o primorskih tehnikah in tiskarnah, zbrano v arhivu IZDG, dopolnjuje še arhivsko gradivo Pokrajinske tehnike za Slovensko Primorje, ki ga je izročila Goriškemu muze ju v Kromberku Ana Leban iz Stopnika. Pri njej so shranili med NOB det arhiva Pokrajinske tehnike. Obsegalo je 30 originalnih map dopisov in kopij dopisov ter poročil raznih oddelkov Pokrajinske tehnike od junija do decembra 1944». Iz navedenega lahko spoznamo, kako zavedna je bila Ana Leban Zagraparca. V nedeljo, 2. oktobra je ni bilo med nami in štirimi še - živečimi člani pred 33 leti izvolje-' nega okrajnega NOO za cerkljanski okraj. Umrla je pred trinajstimi leti stara 91 let. Zborovanje okrajnega NOO za cerkljanski okraj se je pred 33 leti udeležilo 25 tovarišev in tovarišic. Vodil ga je Janez Stanovnik, kot predstavnik SNOS. politični pregled pa je podala Nada Kraigher - Ksenija. Na nedeljski slavnosti je imel slavnostni govor nekdanji partizanski učitelj Franc Pavšič -Zvonko. Poudaril je pomen, ki ga je imelo zborovanje takratnega okrajnega NOO za cerkljanski o-kraj. Govoril je o pomenu nastajanja krajevnih NOO kot jedra ljudske oblasti na Primorskem. Ti odbori so sprejemali v reševanje številne naloge, med katerimi preskrbo partizanskih enpt, vzdrževanje partizanskih šol, skrb za zdravstvo in socialno varstvo prebivalstva, obnovo požg' 'l vasi in domov. Ti odbori so z ,kimi Žrtvami in odrekanjem uspešno reševali najtežje naloge, ki jim jih je zaupalo ljudstvo z izvolitvijo v krajevne in okrajni NOO. Nekdanji član okrajnega NOO Ivan Pervanje je nato odkril spo minsko ploščo. Sledil jg kulturni spored. Moški pevski zbor iz Dolenje Trebuše je zapel več partizanskih pesmi, šolska mladina pa je recitirala več partizanskih .pasmi. Preživeli nekdanji člani zboro-" vanja izpred 33 let so potem odšli v veliko kmečko sobo, kjer so i-’ meji slavnostno sejo, z., eno samo * točko dnevpega recla prečitanje zapisnika izpred Ž3 let, ki se je obranil in je v varstvu Goriškega muzeja v Kromberku. Slavnostne seje so se udeležili tudi udeleženci proslave. Ko je Franc Pavšič — Zvonko začel počasi in razločno brati nekdanji ohranjeni zapisnik, je v hiši nastalo slavnostno razpoloženje. Verjetno je bij to edinstven dogodek na Primorskem ob praznovanju takega jubileja. Velika stenska ura na uteži — prav tista kot pred 33 leti — je s svo: jim tiktakanjem spremljala branje zgodovinskega zepišpika. Njeni kazalci so kazali točno 15 in 10 minut, ko je bilo branje zapisnika končano Franc Pavšič - Zvonko je še dodal: «Verjetno si takrat niste niti predstavljali, kako pomembne sklepe ste sprejemali*. Zbrana mladina je zavzeto po-■ slušala branje zapisnika. Mladi nec, član pevskega zbora iz Dolenje Trebuše, je potem vstal in se v imenu mladine zahvalil nekdanjim članom prvega okrajnega NOO za njihovo takratno in kasnejše delo. Med drugim je poudaril: «Bili ste hrabri. Mi mladi danes uživamo sadove vašega takratnega delovanja*. Slavnostne seje se je udeležil tudi nekdanji prvi ’ predsednik o-krajnega NOO za cerkljanski o-kraj Miha Primožič iz Podpleča ob nekdanji jugoslovansko - italijanski državni meji. Ko je stopil v hišo, so ga vsi [»zdravili s ploskanjem. Čeprav mu močna in u-porna ramena teži že 82 let se .ie odpravil na tako' dolgo pot, da je bil po 33 letih znova v hiši, kjer so sprejemali tako važne odločitve in naloge. * * * Razen domačije Zagrapo je na področjih ■ nad Stopnikom in med Šebreljami in Oblakovim vrhom veliko globač, grap in grebenov. Na teh grebenih in v teh globačah so- kot pripete domačije: Vov.šje, Vfesnica, Pstata Lošk, Utre, Fiu pa, V Robu, Pleše in še druge. Te domačije so med NOB sprejemale v svoje varstvo pokrajinsko in politično vodstvo ’ osvobodilne borbe na Primorskem'. V teh domačijah so se pogostoma ustavljali za več časa: Vida Tomšič. Lidija Šentjurc, Joža Vilfan, France' Bevk. Franc Leskošek - Luka, Mirko Perc - Maks, Franc Kimovec - Žiga .pisatelj Danilo Lokar in drugi. Lidija Šentjurčeva je v slavnostni številki Partizanskega dnevnika, ki je izšla 18. maja 1947 ob odprtju tiskarne Slovenija, med drugim zapisala: «Na tem pobočju so raztresene samotne bajte, ki so se izkazale za na.izveste.iše tovariše in prija (elje naših tehnikov. Tu so bili tajni bunkerji skrivališča za literaturo in vodilne aktiviste...* In eden takih bunkerjev-je tudi domačija Zagrapo, ki bi se- je morali večkrat spominjati in jo tudi — večkrat obiskati. Ko smo . preteklo nedeljo prišli peš od gostilne v Stopniku in smo na zadnjem ovinku zagledali M--položini kmečko hišo ZasiTpo, smo s Spoštovanjem obstali in*se za hip zamislili, še vodmKjctpofcrita s slamnato streho, ki je vsa poraščena z zelenim mahom. Na pročelni steni sta dobro vidni dve razpoki od lanskega majskega' in septembrskega .potresa. Prijetna domačnost nas je objela, ko smo vstopili v zakajeno in sajasto vežo - kuhinjo. Na desni strani je .vbod .v ti sto veliko in nizko kmečko sobo, kjer je bilo pred; 33 leti zgodovinsko zborovanje. Kako polne s p-m mo v na velike dni so vse te samotne domačije kot je Zagraparjeva domačija v Stopniku. Zato: več pozornosti in več obiskov zaslužijo! ANDREJ PAGON-OGAREV ČETRTEK, 6. OKTOBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.30 DNEVNIK 16.15 Agnano: Konjske dirke 17.00 Ob petih z Amedeom Naz-zarijem 17.05 Nata libera I BRACCONIERI. TV7 film 17.50 Lone Ranger, risanke 18.00 Argumenti 18.30 MALI SLAM 19.00 DNEVNIK 1 - Kronike 19.20 Mamma a ouattro ruote: MIO FIGLIO IL GIUDICE TV film 20.00 DNEVNIK 20.40 ARRIVANO I MOSTRI. . . 3. del glasbene oddaje 21.45 DNEVNIK 1 Danes v parlamentu in V)-e menska slika Drugi kanal 12.30 Teatromusica 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele, vzgojna oddaja 14.00 Svoziolibero 17.00 Program za otroke: STAREC IN MORJE, film 18.25 I/, parlamenta 18:45 RTDOLINI GROOM. komični film 19.00 SUPERGULP ! 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DRAGI OČKA Mala Sheba. vrni se - film 21.10 Ko je govor o ženski Vorašanja o vlogi ženske 22.10 L A MOSSA DRL CAVAL-LO, detektivka Ob koncu: DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 . 10.00 - 11.05 TV šola Poljedelstvo, Evropsko podnebje, Delitev celice. Kemija itd. File' 15.00 šolska TV: Svetloba obli kuje 17.25 Čudoviti svet muca mona 17.35 OBZORNIK 17.55 Modri plašček 18.25 Skrivnosti morja 19.25 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 PRIJATELJI IN SOSEDJE, nanizanka 20.30 V ŽIVO: POTRKAJTE .NA NASLEDNJA VRATA V te.j oddaji bo v žarišču pozornosti občan, delovni človek, to smo pa vsi, ki trkajo na vrata našega občana, delovnega človeka in to smo tudi vsi. ki iščemo pri njem odgovor na vprašanje, nasvet ali pomoč pri urejanju svojih zadev, pojasnilo. Oddajo bo vodil Jože Volfand. DNEVNIK Koper , 19.25 Jugoslovanska {rimska televizija 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 DALJNA OBZORJA Ceiovečemi film. Igrajo: Fred Mac Murrav, Cliarl-ton Hestoru in Donna Reed. Režija Rudolph Matf\ 22.15 REKA Bodočnost, ki se ie že začela, dok. oddaja Zagreb 20.50 Nevama srečanja TV nadaljevanka 21.55 DNEVNIK 22.15 Mednarodno tekmovanje glasbene mladine ŠVICA 18.05 Program za otroke 19.25 Kulturna oddaja 19.55 Tukaj Bern 20.45 Reporter TRST A 7.00, 8.00, 10.00. 11:30, 13.00. 14.00, 15,30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro: 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje: 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Današnja plošča; 12.05 Glasba po željah; 13.15 Pevsko tekmovanje; 13.35 Od. melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 •Evergreeni; 15.35 Kaj je novega v diskoteki: v parlamentu: 8.50 Klesidra; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Stran,jena opereta; 11.30 Sodobni glasbeni ustvarjalci; 12.05 Par besed: 12.30 Europa Crossing; 13.30 Glasbeno govorni program; 14.20 Drobec satire: 14.30 Radijska priredba; 15.05 Rdeča plošča; 16.15 E, . .state con noi; 18.05 Tandem; 18.35 Spazioli bero; 19.35 Večerni program; 20.10 Radijska drama; 20.30 Jazz; 21.05 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Glasbeni pomenki Klavirska glasba v čitalnicah: 17.25 Glasbena panorama; 18.10 Položaj ženske v Italiji včeraj in danes; 18.25 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16:30. 18.30, 19.30, 20,30, 21.30 Poročila; 8.32 Klavirske skladbe; 9.15 Fllizabetine'pripovedke: 10.00 Z nami je,. 10:32 Musiča sprint; 10.45 Glasba in nasveti: 11.32.Mini juktvdiov; 11.45 .Carosello Curci, Cemed plošče; 12.00 Na prvi st lani; 12.05 Glasba po žel.jgh; 14.10 Plošče: 14.33 Artsambel A. Righet-ti: 15.41) Popevke: 10.00 Knjižna oddaja: 16.05 Jaz; poslušano, ti poslušaš; 16.40 Glasbeni notes; 17.(H) Ob petih popoldne: 17.30 Primorski .dnevnik: 18.00 Glasba po žel jati: 18.25 Mladi izvajalci: 19.:)2 Zabavna glasba; 2(1.32 Rpck party; 21.80 Slov. skladatelji: ,21.45 Lestvica bP; 22.45 Poje Vanna Scotti. RADIO 1 7.00, 8:00, 9.00. 12.00, 13.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj SLOVENIJA 5.00, 5.30, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.(K), 23.00 Poročila; 5.15 Danes za vas: 6.50 Dobro ju tro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matirte ja: 9.05 Radijska šola; 9.JJ5 Ljud sko izročilo v zborovski glasbi; 10.15 Kdaj, kam, kako in po četrt?; ff).45 Turistični napotki: 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po'"želj?:' f2.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi: 13.00 Danes do 13.00-ih; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Koncert za mlade; 14.40 E-najsta. šola: 15.30 Glasbeni inter-mežzo; 15.45 - Jezikovni pogovori; 46.00 «Vrtiljak*: 17.00 Studio ob 17.00: 18,05 Z opernih odrov; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otrefcil: 19.45 Ansambel Slavka Žnidaršiča; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Minute s klasiki sodobne glasbe; 23.05 Li terarni nokturno. ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875- 1909-1919) Alojz Bunc (1857 - 1916) Rojen je bil v Kamnjah ua Vipavskem, maturiral v Koptu leta 1876. Bi! je eden iz peterice pr vih »Koprčanov*; nekatere Sem prikazal posebej. Bunc je bil 32 let nadučitelj v Dolini pri Trstu, vse do upokojitve leta 1909. Bil je duševni vodja in seveda tudi glavni garač v vseh javnih kulturnih, socialnih, gospodarskih in narodnopolitičnih prizadevanjih Doline in širše okolice 'Prsta. To pomeni pevovodja, organist, glavni pri prosvetnem društvu, gospodarskih in komunalnih podvigih kraja. Po njegovi zaslugi je Dolina v tistem času močno napredovala. O Alojzu Buncu navaja podat ke Slovenski biografski leksikon; ob smrti je pisal o njem tudi Učiteljski tovariš 1916, št. 15. Ivan Daneu (1870 -1932) Rojen je bil na Opčinah pri Trstu, obiskoval učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral leta 1892: bil je zadnji vodja slovenske mestne šole pri Sv. Ivanu v Trstu. V letih 1907-1912 je v sklopu te šole delovala slovenska večerna šola za odrasle. Ivan Daneu je bil aktiven v učiteljskem društvu, bil je zadnji predsednik tržaškega učiteljskega društva po prvi vojni, do razpusta učiteljske Zveze in društev, Ivan Daneu in Anton Germek, oba * mestne osnovne šole pri Sv. Ivanu, sta priredila leta 1919 za uporabo na slovenskih ljudskih šolah v Italiji Widrovo Prvo berilo, Gaberščkovo Drugo berilo, Josin-, Ganglovo Tretje in četrto berilo. Uporabljati so jih začeli v šolskem letu 1919-1920. Po- zneje se je formiral odsek za Se stavo slovenskih beril za ljudske šole v Italiji: Ivan Daneu je bil Član tega odseka, bil je soavtor Berila za tretji razred (Trst 1925) in sourednik Berila za peti in šesti razred (Trst 1922). Daneu je odigral veliko mentorsko vlogo med slovenskimi učitelji v Trstu ip okolici, za dolnjo okolico mesta je bil poverjenik Slovenske šolske matice; bil je tudi marljiv društveni delavec v Trstu in okolici. Učiteljski zbor slovenske zasebne šole CMD pri Sv. Jakobu v Trstu leta 1927 Od leve proti desni: v prvi vrsti spodaj sedijo Ivan Vouk, A-malija Hartman, katehet Matija Škabar, voditelj Andrej čok,’ Ljudmila Plaper, katehet Ivan Omerza in Dana Kraljič - Nagu; v drugi vrsti stojijo Marija Faj- far, Ivanka Prelog, Marija Dolenc; Hermina siekovec, Eleono-ra Kerkoč, Vida Železnik - Vrtovec, Emilija Golob, Marija Vrto vec in Pavla Hočevar; v tretji vrsti stojijo Solza Grmek, Karel Vouk, Drago Pahor, Albert Ši- rok, Karel Sancin, Ivan Kosič, Eliza Žgur; v 'četrti vrsti zgoraj stojijo. Miroslav Logar, Julij Pavletič, Albert Sirk, Andrej Šavli, Jožko Babič, Fran Eržen, Josip Sancin in Fran Venturini. nogomet V PRIJATELJSKI TEKMI TESEN PORAZ JUGOSLAVIJE V SREČANJU Z MADŽARSKO kkipi sta predvajali slabo igro - Susič strelec dveh golov J v<-erajšnji mednarodni prijatelj-jtogometni tekmi v Budimpešti i„ ni* ?- ‘ v uuaimpesu in „ **'“farska premagala Jugoslavi-kinnn^:^ Tekma je obema e- ^ Pokazala njuno dejansko Šim'n<1St: PPeti bližnjimi pomembnej-rer^e^narodnimi nastopi in lahko da posebno zadovoljni, ne Pn tavbiti. ne Valok ne Baroti. lok v1n doorega. In ker se je zgodilo nekaj dobrega, je prepri-.’ bodo premagali sušo, da bodo premagali poplave, bo človek še enkrat, kot bi rekel Mao Ce-tung, prema-zemljo in nebo. ln še nekaj me je 'ob tem presunilo. Spet sem srečal K°ga. podpredsednika Ta Čaja namreč, ki bi, kot pre-®st kmet, tako rekoč na koncu sveta, moral biti po vseh S1 H- us^ienih predstavah neuk, okoren, robat. Vse to J1 bi se mu bralo že na obrazu. Toda njegov obraz je ister, odkrit, čeprav oster. In tedaj sem spoznal, da srečeval samo še takšne Kitajce. V veliki večini naj-tudi takšni so, ne glede na to, da je verjetno 'U1 srečevi * Kitajci tudi kadrovska politika taka, da prodrejo zares samo najboljši. Toda tisočletna kultura, zgodovina, tisoč let filozofije in življenjskih modrosti je vtisnilo tem ljudem svoj pečat. Ne glede na to, kaj delajo, kako so oblečeni in kako se nam predstavijo na prvi pogled, v njihovih obrazih, v njihovih očeh, v njihovem vedenju, v njihovih kretnjah je nekakšna poduhovljena eleganca. Nekoč so ljudje tod živeli izključno v rovih Po kosilu pobliže spoznamo brigado. Tačajska brigada ima 83 družin, oziroma 450 ljudi. Delavcev je 160, moških in žensk. Površina obdelovalne zemlje je 840 «mu», to je 56 hektarjev. Gojijo večinoma žita. Ta Čai ima devetletno šolo, otroški vrtec, jasli in zdravstveni dom. Pred revolucijo in pred ustanovitvijo novega revolucionarnega Ta Čaja so ljudje tod živeli izključno v rovih, ki so jih izkopali v zemljo. Leta 1963 je bila tu velika poplava. Na tem področju namreč dežuje samo dva meseca na leto, ves ostali čas je suša. Povprečno pade na leto 500 do 600 mm vode, in to v dveh mesecih. Leta 1963 pa je padlo ogromno dežja v zelo kratkem času, tako da je voda poplavilh 90 odstotkov vseh takratnih obdelovalnih površin in 'odnesla 80 odstotkov vse zemlje. Tačajska polja so zgrajena dobesedno na hudournikih. Seveda si mi predstavljamo hudournike precej drugače. Zaradi narave tal in dežja, ki pada v zelo kratkem časovnem obdobju, voda razžre cele hribe. Hudourniki so z£(to pravzaprav ogromne zajede v visokem hribu. Tačajci so na teh hudournikih zgradili terasasta polja in sicer tako, da so zemljo zravnali v terase od vrha hriba do vznožja, vse pa podprli z visokimi in trdnimi škarpami med terasami. Med veliko poplavo leta 1963 so ogromne količine vode tako namočile gornje plasti, da je razmočena zemlja odnesla škarpe in hudourniki so spet zahrumeli po nekdanjih strugah. Ko je Tačajeva- poplava odnesla vse, so se odločili, da se bodo, kot oni pravijo, zvesto držali navodil Mao Ce-tun-! ga in se oprli na lastne moči. Ničesar niso vzeli od države, ničesar niso hoteli od nikogar. Najprej so začeli obnavljati zemljišča ih v dveh letih obnovili 80 odstotkov orne zemlje, v tretjem letu pa šele hiše.. Medtem so spet bivali v rovih, ker so menili, da morajo najprej obnoviti polja, šele nato bivališča. Zdaj vsi prebivalci Ta Čaja stanujejo v hišah, v velikih kamnitih blokih, ki po obokani obliki in razporeditvi prostorov spominjajo na nekdanja bivališča v rovih. Naselje je zgrajeno v nekdanjem koritu hudournika. Vsa ta obnovitvena dela je vodil Čen Jung-kvei, zdaj podpredsednik vlade in član politbiroja kitajske KP. O njem krožijo prave legende. Obljubili so nam, da nas bodo s tem seznanili naslednji dan. Po obhodu zemljišč in delovnih mest ter po srečanju s člani brigade so nam dali še nekaj dopatkov. Tako so POVSOD SAMA TERASASTA POLJA - Na strugah 24 hudournikov so r. golimi rokami zgradili polja, na katerih že žanjejo tudi trikrat na leto. Foto: M. G. nam povedali, da delajo člani brigade povprečno deset ur na dan. Poleti delajo na poljih, pozno jeseni in pozimi gradijo nove terase in krčijo ledino za nova polja, manjše terase pa povečujejo. Večinoma delajo ročno, kar imajo zdaj le pet traktorjev, in to majhnih. Eden ima 60 konjskih moči, trije po 35, eden pa komaj pet konjskih moči. Do leta 1965 niso imeli elektrike in do takrat so vse delali z golimi rokami. Poleg žit gojijo sadje, jabolka, hruške, breskve, grozdje), in to na 1160 m nadmorske višine. Seveda uporabljajo tudi umetna gnojila. Petnajst kilogramov ene vrste in pet kg druge vrste. (Prevajalci nam žal niso točno prevedli, za kakšna gnojila gre). Poleg tega uporabljajo 5.000 kg organskega gnojila na «mu» (1 «mu» je 1/15 ha).- Redijo svinje, odpadke uporabljajo za gnojilo. Človeški odpadki, rastlinski odpadki, pepel, vse to se vrača na polja. Vse, kar je organskega, na Kitajskem poraja organsko. Pridelek je, kot pravijo, zelo dober. Koruze pridelajo po 600 kg na «mu», se pravi 50 metrskih stotov na hektar, pšenice po 250 kg na «mu», to je 37,5 metrskih stotov na ha itd. Tačajci se danes bore proti naravnim nesrečam, proti revizionizmu, proti buržoaziji, proti nebu in proti zemlji Iz 22 km oddaljenega kraja so sami napeljali vodovod. Sto dvajset ljudi je 140 dni delalo samo enega od velikih lokov vodovoda. Njihov sedanji cilj so tri žetve na leto. Zdaj med vrstami pšenice — pšenico namreč sejejo v vrstah — sejejo še koruzo. Na vrhu hriba nad Ta čajem sta dva velika vodna rezervoarja, eden ža 3100 kubičnih metrov, drugi za 10.000 kubičnih metrov vode. S to vodo namakajo vsa polja. Pred revolucijo, pravijo, je sušno leto pomenilo lakoto. Ljudje so zaradi ene slabe letine umirali od lakote. Danes nihče ne umre-od lakote, vsi imajo stanovanje, vsi so oblečeni. Danes prodajo državi najmanj 150.000 ali celo 200.000 kg žit, odvisno od letine, pa čeprav je njihova obveza le 80.000 kg. Državi torej prodajo mnogo več, kot bi morali. Uredništvo, uprava, oglatni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za 'zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. oktobra 1977 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT* - DZS . 61000 Ljubljani. Gradišče 10/11. nad. telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mnjl 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 25u>, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedi'1 Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih de e v Italiji pri SPI. Član italijanske Tj zveze časopisnih D založnikov FIEGV Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja^^ in tiskaj ^ ZTT Trst IZJAVE PODTAJNIKA RADIJA V POSLANSKI ZBORNICI VLADA ŠE NI SPREJELA URADNEGA STALIŠČA DO NEVTRONSKE BOMBE komunist Hubbi potrdil odločno nasprotovanje partije do proizvodnje bombe N RIM — Podtajnik za zunanje zadeve Radi je včeraj v pristojni komisiji poslanske zbornice odgovoril na vrsio vprašanj predstavnikov raznih poslanskih skupin o tako i imenovani «nevtroaski bombi*. Radi je v uvodu povedal, da je del tiska napačno podeč F1 o zasedanju, ki je bilo v drugi polovici prejšnjega meseca v Bruslju v okviru NATO. katerega cilj naj bi bil izdelati 'sku- šča glede proizvodnje nevtronske bombe. Kar zadeva stališče italijanske vlade, je fiadaljeval Radi. slednje še ni bilo izdelano, saj je treba vn-ra sanje poglobiti v najbolj primernih forumih, preden da vlada svoje mnenje. V tem smislu se je na bruseljskem zasedanju izrazil tudi stalni italijanski predstavnik. Podtajnik za zunanje zadeve je ugotovil, da je p: n sklep o morebitni proizvodnji doslej potekala izmenjava mnenj gle-nove jedrske konice, ki je bolj zna- de novega jedrskega orožja Hrez na ped imenom nevtronska bomba. | toč dih informacij o vsej zadevi. Cilj bruseljskih zasedanj pa je bil, I Kar zadeva pobude italijanske v'a-je povedal podtajnik Redi, omogo- ! de ter njena prizadevanja za ,x>zi-či i izmenjavo mnenj, informacij ter , tiven razvoj pogajanj o skrčenju odgovoriti na vprašanja, ki so jih oborožitve, je Radi povedal da se zastopniki držav .članic NATO. med | Italija aktivno udeležuje dunajskih pogajanj za skrčenje oboroženih sil zvezi z novim orožjem. Z druge strani pa, kot kaže, niti sama ameriška v eda, ki bo o tem'morala sklepati, še ni sprejela dokončnega stali- RAHEl NAMIG? Karabinjerji vnelo iščejo bur-keže. ki so včeraj ponoči skrivaj pripeljali osla v urad Mi-cheleja Podde, župana iz Ollo-laija, na Sardiniji. Kol so ugotovili. so neznanci osla pobrali z dvorišča bližnje kmetije ter ga privezali za županovo pisalno mizo. Nato so županov naslanjač odnesli ter ga pustili pred vhodom v županstvo. Mnogi se v Ollolaiju sprašujejo, ali je nekdo hotel s tem poudariti morda neko povezavo med dolgouhim kopitarjem in županom? VESOLJSKA MRZLICA Antonia Larrubio so v petek odpeljali v leteči krožnik, ki je parkiral nekje v predmestju Rio de Janeira in od takrat znaša njegova telesna temperatura piibližno 42 stopinj. To sicer trdi sam Larrubia in, medtem ko je ?ieizpodbitno, da i-nia mož že nekaj dni vročino, mnogo dvomov ostaja glede prisotnosti NLP v Braziliji. Lar-rnbia je povedal, da je ponoči opazil na trgu pred hišo leteči krožnik, iz katerega sta stopili nizki bitji širokih ranten, ki sta ga prisilili, da je tudi sam stopil v vesoljsko vozilo. Tam je bilo še kakih petdeset podobnih bitij, »Imel sem občutek. kot d., bi lebdel,» pravi Larrubia, ^prestrašil sem se in zakričal. Takrdt me je obdala močna, vroča luč, obenem pa sem se onesvestil.» Ko se je osvestil, je ležal sredi trga, prav tam, kjer je do pred kratkim. baje stal NLP. Imel je strašen glavobol ter vtis, da bo živ zgorel. Bolničarji in zdravniki so nato ugotovili, da dosega Larrubiova telesna temperatura tudi 42 stopinj. v srednji Evro ni, tem pogajanjem pa pripisuje odločilen pomen za okrepitev stabilnosti in varnosti v Evropi. Izjave vladnega predstavnika niso zadovoljile demokristjana Fra-canzanija, ki je prvi postavil vprašanje o stališču italijanske vlade do nevtronske bombe. Po Fracanzani-jevem mnenju bi vlada morala že sprejeti odločno negativno" mnenje do proizvodnje nevtronske bombe, saj obstaja cela vrsta strateško političnih elementov, ki narekujejo to izbiro. Z druge strani pa omenja vlada potrebo po posvetovanji v ^najbolj p.-imernih forumih*, najbolj primeren f-rum za tako resno vprašanje pa je parlament. Radikalna poslanka Bonino je pou-datila, da njena skupina odločno obsoja nevtralno, ali morda celo pritrdilno stališče italijanske vlade v zvezi z odobritvijo nevtronske bombe. Komunist Rubbi je povedal, da jemlje na znanje izjave predstavm-ka vlade, da o nevtronski bomba doslej ni bila sprejeta nobena odločitev, nobeno definitivno mnenje in da je za to italijansko stališče glede bombe N nesprovrtenjeno. Povedal je, da je bilo primerno povedati to uradno, čeprav to ni dovolj, da bi premostili zaskrbljenost, k: glede tega vprašanja vlada v vsej državi. Rubbi je tudi potrdil odločno in jasno nasprotovanje KPI do načrtovanja, proizvorlnie in uporabe nevtronske bombe, (if) Časnikarski sindikat obsoja vladni zakonski osnutek o pokojninah RIM — Vodstvo vsedržavnega časnikarskega sindikata FNSI je na torkovi seji, katere so se udeležili tudi predstavniki deželnih časnikarskih združenj vsedržavne in deželnih časnikarskih zbornic ter predstavniki časnikarskega skrbstvenega zavoda INPGI, razpravljalo o vprašanju skrbstva in o vladnem MMIIIIIflHIlflllltllltlltlltllllllllllllf lllllllllf IIIIIMItllllMIIIIIMtllll MIHI III tlllllll tlMIIIIIIIflllllttlVIMIIIIIIIIIIIIt V kratkem nov kovanec Da bi zadostili čedalje večjemu popraševanju po drobižu, bodo kmalu dali v promet kovanec po 200 Ur, katerega posnetek vidimo na gornji •liki (Telefoto ANSA) zakonskem osnutku, ki naj bi prisilil upokojence, ki delajo, k izbiri: ali plača ali pa pokojnina. Po obširni razpravi so udeleženci sestanka sklenili protestirati pri predsedstvu vlade, v parlamentu in pri strankah, ker se niso prehodno posvetovali s sindikati, ko gre za zakon o skrbstvenih vprašanjih. FNSI jo nadalje osvojila vse ugovore in pripombe, ki so ji k zakonskemu osnutku izrekle sindikalne konfederacije. Skupščina je končno obravnavala tudi vprašanje časnikarskega skrbstvenega zavoda INPGI in poudarila, da je obstoj tega zavoda eden od pogojev za svobodo obveščanja. Zaradi tega — kot trdi zaključni dokument — se bodo novinarji še v prihodnje borili, da ohranijo finančno in upravno avtonomijo zavoda. Ugrabitelji še niso stopili v stik z družino malega Giorgia Garbera MADRID — španski uradni list je včeraj priobčil kraljevi odlok o začasni umestitvi katalonske avtonomne vlade. Umestitev bo začasna dokler ne bo španski parlament odobril dokončnega statuta o avtonomiji Katalonije. ■iiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiln,iml„iulliiniiilllllllllllll,llllllll|l|l|l|.jiiiiiiiiiiiiinHiuniiiiiHimiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiHiiHiiiiiiiiiiii PROCES ZARADI BORUHESEJEVEGA POSKUSA DRŽAVNEGA UDARA / Neprepričljiv samozagovor bivšega poveljnika gozdnih čuvajev Berti ja Med udarom bi moral z okrog 200 možmi zasesti sedež RAI v Rimu RIM — «Molk je zlato* pravi italijanski pregovor, toda polkovnik Lucianu Berti ni hotel prisluhniti ljudski modrosti in je raje govoril. Rezultat, pa je bil kaj klavrn: sodniki in javni tožilec so z nekaj vprašanji prebili njegovo obrambno linijo. Bivši poveljnik gozdnih čuvajev iz Citt educale se je zmedel, skušal je »pojasnilu in »popraviti*, prepričal pa ni nikogar. Kot .je znano je v noči, ko jo princ Jurtio Vaierio Borghese kanil polastiti se oblasti, polkovnik Berti prispel iz Hietija v Rim z 200 mož mi in sc nekaj časa ustavil na trgu sredi olimpijskega naselja. Potem ko je polkovnik na kratko spregovoril z neznancema, so se gozdarji vrnili v vojašnico. Njihova naloga, je pozne it pojasnil eden o.d ož jih Borghesejevih sodelavcev preiskovalcem, je bila zasesti sedež RAI, da bi lahko «črni princ* prebral državljanom svoj proglas. Ker je Borghese jev poskus udara spodletel, se je Berti umaknil. Bivši častnik je pa med včerajšnjo obravnavo trdil, da jc za tisto noč imel v načrtu vajo, pozneje pa sc je premislil, «ker je deževalo*. Vprašanje pa je, kdo lahko verja me takemu pojasnilu, saj so gozdni čuvaji izurjeni za poseg v primeru najhujših naravnih katastrof kot so poplave. Da bi se zato prestrašili nekoliko močnejše plohe? In to še ni ves. V torek je polkovnik izjavil, da bi le slaba polovica njegovih mož lahko streljala, ker da so imeli gojenci (120 na 197) samo1 puške modela 91 brez nabojev. Pozneje pa je moral priznati, da so bili ostali čuvaji in podčastniki oboroženi z brzostrelkami «mab» in tudi s puškami z ustrezno municijo. «Zakaj — je zanimalo javnega tožilca Vitaloneja — niste rekli vojakom, naj vrnejo orožarni puške, če ste se že odločili za brzostrelke?* »Da ne bi zgubljali časa — je odvrnil obtoženec — s ponovno registracijo orožja*. Toda tudi ta izgovor ni prepričljiv. Vsak vojak ima od vsega začetka vedno isto orožje, za katerega je osebno odgovoren. Zato ni treba nobenih sprotnih, registracij: dovolj je, da vsak vojak postavi svoje orožje v omaro, kjer je shranjeno in je vse v redu. Ob zaključku zasliševanja je Ber ti ustrelil še večjega kozla. Govor je bil o lisicah, ki jih je polkovnik kupil v izdatnem številu (kar 3.000) nekaj dni pred udarom z namenom -- je pojasnil — da bi nadomestili varnostne verige, ki so prehitro rjavele. Javni tožilec ga je takoj zavrnil, da se v šoli v Cittaducale ni nihče pritoževal nad verigami in končno še vprašal: «Od kar ste v službi polkovnik, koliko ljudi ste aretirali?* Brez vsakršnega smisla za humor je bivši častnik resno odvrnil: »Spomnim se, da sem leta 1950 v Lucanii aretiral moškega, ki je kradel drevesa*. Fulvio Casali Mladina zavrača nasilje RIM — Čeprav bi nas izgredi zadnjih dni, ki so sledili umoru Wal-terja Rossija lahko navajali k posploševanju, ogromna večina italijanske mladine ne odobrava nasilja, To izhaja iz ankete, ki jo je pripravil zavod za raziskovanje javnega mnenja Doxa. K temu gre dodati .še ijejstvo. da prav toljkšna večina 'ttiiadto ut odobrava akcij in pobud izvenparla-mentarnih levičarskih skupin. Na vprašanje, če je v kakšnem primeru upravičen nasilen odgovor državljanov, je 67 odstotkov anketiranih (mladi med 15. in 24. letom starosti) odgovorilo, da nasilje ni po njihovem mnenju upravičeno v nobenem primeru, ostali, ki včasih opra-vtčUjiflO"HdŠilje. 'pa so tlffeitetjlli’ ŠVo je stališče s sklicevanjem na poseben politični trenutek (7,8 odst:), kot obliko protesta proti naraščanju cen (4,3 odst.) in kot način obrambe proti kriminalu (3.4 odst.). Kar zadeva akcije in pobude izven-parlamentamih levičarskih skupin jih ne odobrava skoraj 79 odstotkov anketiranih, nekaj manj kot 8 odstotkov, Pa odobrava te pobude le v nešte-vilnih primerih. Morilci babice že za zapahi LECCF, — Nepričakovan razvoj v preiskavi o umoru 46-letne baoice AMdolorate Grassi: ugotovili (sq la-mreč da je četverica zločincev, ki jo je do smrti potolkla z železnim kolom ter ranila njenega moža in dva otroka, pravzaprav že zaprta v zaporu v kra.ju Maglie pri Lecce.iu. Policija je že aretirala paznika Salva-toreja Leanzo, ki jih je spustil >. zapora približno opolnoči ter j:na potem ob 1.30 spet odpri vrata m jih pustil noter. Četverica je v torek ponoči potrkala na vrata Addolorate Gršissi, češ da nujno 'rabijo pomoč za neko žensko, ki naj bi morala roditi. Gras- sijeva je odprla vrata, nakar so io zločinci napadli z železnim drogom in jo pobili, Pretepli so tudi njenega moža in oba otroka ter nato iztegnili z 850.000 lirami kolikor šo našli v stanovanju. Del denarja so našli v njihovi celici, skupaj s skalpelom, ki so ga ukradli pri Grassijevi. Kot kaže je četverica zagrešila v preteklosti vrsto nasilnih dejanj, za katere niso nikoli našli krivce. V nedeljo pri Rjavskem velika kulturno-politična prireditev koroških Slovencev CELOVEC — Solidarnosti odbor za pravice manjšin, koroška di.ju ska zveza, zveza slovenske mladine in klub Mladje prirejajo,v nedeljo, v oktobra, v Dvorcu pri Rjavskem dvojezičen oktobrski tabor. Na pri n d t vi. ki naj bi izzvenela kot o dločna obsodba avstrijske manjšinske politike, bo sodelovalo več ansamblov in zborov. Med -temi velja še posebej omeniti znan avstrijski ansambel Schmetterlinge, ki bo s svojim nastopom podprl boj koroških Slovencev za lastne pravice. Tabor, na kateremu bodo prisotni tudi predstavniki komunistične in socialistične mladinske organizacije ter avstrijske komunistične zveze ima kot glavni, cilj dokazati nujnost enotnega nastopa slovenskega in nemškega prebivalstva v prizadeva-rtju za mir, enakopravnost in razumevanje med narodi. TURIN — O malem Giorgiu Gar-beru, vnuku predsednika nogometnega kluba Torino Pianellija, se še vedno ne ve nič. Odvetnik družine Garbero Chiusano, ki je že v preteklosti imel več izkušenj z ugrabitelji, je včeraj potrdil, da ni bilo po prvem telefonskem pogovoru, nekaj ur po ugrabitvi, nobenih stikov več. Odločno je demantiral vest, po kateri naj bi zločinci zahtevali za osvoboditev malega Giorgia kar 10 milijard lir odkupnine. Po pr vem telefonskem pogovoru, med katerim o denarju ni bil govor, so se oglasili samo mrhovinarji, ki špekulirajo s tragedijo, ki je doletela družino Garbero in ki so padli v celo vrsto protislovij. Chiusano je zaprosil predstavnike tiska, naj o vsej zadevi kar se da previdno poročajo, da ne bi molili morebitnih stikov med družino in zločinci. Odvetnik je v bistvu zahteval, naj tisk ne objavlja več )>o reči', o ugrabitvi. Z diugc strani pa vodijo policija in karabinjerji iz. redno previdno preiskavo, saj gre za življenje štiriletnega otroka. Kar zadeva ugrabitev male Gra zielle Ortiz Patino, do katere je prišlo skoraj istočasno v Ženevi, so njeni starši že v ponedeljek zvečer po televiziji naslovili na tisk poziv, naj o ugrabitvi ne poroča več, dokler se vsa zadeva ne reši. Švicarski časopisi dosledno spoštujejo željo družine ter posvečajo Grazieili ni ugrabitvi samo nekaj vrstic. Tudi švicarska policija se ie obvezala, da ne bo posegla, dokler ne bodo zločinci deklice osvobodili. Domnevajo, da so ugrabitelji nd peljali deklico v bližnjo Francijo, saj je francoska meja oddaljena le štiri kilometre od kraja ugrabitve. 01) Lemanskem jezeru pa je cela vrsta mejnih prehodov, od katerih nekateri sploh nisq nadzorovani. Z druge strani pa so mejne organe opozorili na ugrabitev z dobre pol ure zamude. Na telefoto ANSA: Cristina Pia-nelli, mati malega Giorgia Garbera nestrpno in zaskrbljeno čaka pri telefonu na morebiten poziv ugrabiteljev. V VELJAVI OD NEDELJE, 25. SEPTEMBRA vožnTred vlakov TRST • BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRIA - CA-TANIA - MILAN - TURIN - GENOVA - PALERMO 4.23 D 6.05 R 6.25 L 6.50 D 9.25 R 10.50 L 13.00 D 13.40 L Odhodi: Portogruaro - Benetke Benetke - Bologna - Firence (preko Benetk); Milan -Genova Brign. (preko Me-ster) (*) Portogruaro (nadaljuje do S. Dote) od 26.9. do 23.12., od 7.1. do 23.3. in od 29.3. naprej; razen ob praznikih in od 24.12.77 do 1.1.78 Benetke - Rim it Turin (preko Mester - Milana). Spalna vagoni Moskva -Rim (1); l. in 2. razred Zagreb - Turin, Budimpešta - Rim in Zagreb - Rim; 2. razred Zagreb - Benetke 8.00 DD Benetke 8.30 DD Benetke (pogradi 2. razreda iz Beograda - Aten -Skopja - Sofije in Istanbula) Benetke - Rim (*) Portogruaro - Benetke Benetke - Milan - Turin Portogruaro 14.40 DD Benetke 17.10 DD Benetke • Bologna - Rim -Neapelj - Reggio Calabria -Catania (pogradi 2. razreda Trst - Reggio Calabria; pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Trst - Catania). Vozi od 25.9. do 15.10.1977, od 16.12.77 do 8.1.78 L. od 23.3. do 1.4.78 Mestre (brez vmesnih postaj) - Milan - Genova (*) Portogruaro Benetke Portogruaro (razen ob praznikih) 18.54 DD (Simplon express) Benetke - Rim - Milan - Domo-dossola - Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke -Pariz; pogradi 2. razreda Beograd - Pariz, Zagreb -Pariz in Benetke - Pariz) Portogruaro Benetke in Bologna - Lec-ce (preko Mester) (pogradi 2. razreda Trst - Lecce) Benetke - Milan - Turin -Genova - Marseille (pogradi 1. in 2. razreda Trst -Turin; spalni '’agoni in pogradi 2. razreda Trst • Genova) Mestfe - Bologna - Rifh (spalni vagoni in pogradi 1. in °. razreda Trst - Rim) 17.25 R 17.32 L 18.05 L 19.23 L 20.28 D 22.15 D 22.25 D 1.50 D 6.25 L 7.19 L 7.35 D Prihodi : Benetke Portogruaro (razen ob praznikih) Portogruaro Prispvvuj/p su DIJAŠKO M VI K O Marseille - Genova - Turin - Milan - Mestre (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Genova Trst; izgradi 1. in 2. razreda Turin - Trst) 7.45 DD Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim • Trst) 9.15 D Benetke 10.09 DD (Simplon express) Pariz -Domodossola - Milan - Rim - Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pariz - Trst, pogradi 2. razreda Pariz -Beograd, Pariz - Zagreb); Lecce • Bologna (pogradi 2. razreda Lecce - Trst) 11.0u R IRialto) Milan - Mestre (Mestre - Trst brez vmesnih postaj) (*) 12.1" DD Benetke 13.07 DD Palermo - Catania ■ Reggio Calabria - Neapelj -Rim - Firence - Bologna -Benetke (pogradi 2.■ razreda Reggio Calabria - Trst; POTEM KO JE JAPONSKA VLADA ZAHTEVALA IZROČITEV TERORISTOV Zaradipreusmeritve japonskega letala napetost v diplomatskih odnosih med Alžirom in Tokiom AIŽIR — Diplomatski odnosi med Japonsko in Alžirijo so zašli te dni v dokaj napeto obdobje. Gre v bistvu za posledice preusmeritve ja* panskega letala DC - 8, ki je končno pristalo v Alžiru, kjer so se preu-smeritelji, pripadniki samozvane japonske rdeče armade, predali tamkajšnjim oblastem. Kot znano je japonska vlada popustila zahtevam teroristov ter izpustila iz zapora šest teroristov, obenem pa izročila v zameno za izpustitev talcev in letala, šest milijonov dolarjev. Japonska vlada se je takrat for malno obvezala, da ne bo zahtevala ponovne izročitve niti preusmerite ljev, niti njihovih osvobojeni!) tovarišev, kar je bil pogoj, pod katerim so alžirske oblasti dovolile teroristom, da so pristali na njenem ozemlju. V Tokiu pa so medtem kritike, ki so z vseh strani letele na zadržanje vlado, primorale slednjo, da prekliče obvezo ter da s silno zapleteno formulacijo izrazijo alžirski vladi -»upanje^, da jim bo izročila e-najst teroristov. Naj omenimo, da s pravnega stališča nima Japonska nobene pravice, da bi zahtevala izročitev. saj so njene oblasti, čeprav pod dokajšnjim pritiskom ter zato, da bi preprečile morebitno prelivanje, krvi, same izpustile teroriste, iz zapora, '' . ........j j ] Poleg tega, da je Japonska »izrazila upanje*, da ji bo Alžirija izročila teroriste, je tudi zahtevala od alžirske vlade, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi preprečila slednjim odhod iz Alžirije ter da bi se pošlu-žili šestih milijonov dolarjev za nadaljnje teroristične akcije. V Tokiu čakajo sedaj odgovor alžirske vlade, za katerega predvide vajo, da ne bo tako hiter, je novi minister za pravosodje Mitsuo Se-tojama, Fakuda je namreč odstopil, potem ko je sprejel nase odgovornost za izpustitev šestih teroristov iz zapora (hočeš, nočeš se vsiljuje primerjava, ob odstopu japonskega pra vosodnega ministra, s politično prakso v Italiji, kjer so zadnji odstop nekega ^ ministra zabeležili sredi petdesetih let), napovedal zelo stroge ukrepe v primeru bodočih dejanj zračnih gusarjev. Izrazil je na inreč pripravljenost, da tvega. tudi človeška življenja, nikakor pa ne bodo več kapitulirali pred zahtevami teroristov. Preusmeritev japonskega letala naj bi organizirale samozvane mednarodne rdgče brigade, ki naj bi jih vodil Venezuelanec Carlos Martine/, (znan med drugim zaradi napada rta neko izraelsko letalo januarja i975 na Edtališču Oriy v Parizu ter na sedež OPEČ na Dunaju decembra istega leta). Japonska policija je medtem ugotovila istovetnost petih teroristov, ki so preusmerili letalo JAL: šlo naj bi za 26-letnega Osamuja Maruoko, za 29-letnega Harua Waka, za 29-letnega Naria Sasakija in za 24-letnega Kazua Tohiro. Vodja samozvani!) japonskih rdečih brigad je na Cipru v intervjuju japonski .tiskovni agenciji KYODO izjavil,'’ da bodo šest milijonov dolarjev izkoristili za ustanovitev novih terorističnih skupin in oporišč ne le na Japonskem temveč tudi v tujini. Iz pričevanj potnikov so preiskovalci baje ugotovili, da so teroristi bili oboroženi z argentinskimi samokresi ler sedaj • skušajo ugotoviti, kako so prišli do njih. Pilot DC 8 JAL, ki je mora) u-pravljati letalo šest dni zapored je medtem prišel v Tokio, kjer so ga sprejeli v bolnišnico zaradi hude iz črpanosti in čira na želodcu, (if) V Dublinu ubil irski »socialistični, voditelj DUBLIN — Predsednik irske socialistične republikanske stranke Sea-ukis Cosleilo je bii ubil . včeraj v središču Dublina, še; neidentificiran terorist je streljal proti njemu, ko je v središčni ulici izstopil iz avtomobila. čeprav mu je bilo komaj 38 let, je bil Costello eden od najvidnejših in najvplivnejših severnoirskih voditeljev. Do konca šestdesetih let je bil član IRA, iz katere pa je izstopil, ko se je »irska republikanska armada* razcepila v struji «official» in «prov* visional*. Costello je od nekdaj zagovarjal oborožen boj proti Britancem in tudi teroristične akcije na Otoku kot sestavni del boja severnoirskih rodoljubov, čeprav doslej si še nihče ni prevzel odgovornosti za umor, ni d»oma, da ima atentat na Costclla politični značaj. RIM — Sredi decembra, točneje 11, in 12. decembra, bo okrog 20 milijonov državljanov volilo svoje predstavnike v šolske okraje. V teh novih telesih bodo predstavniki krajevnih ustanov, sindikatov, po djetnikov, kulturnih krožkov in, .a-inoumevno strogo šolskih organov. Gre za vsekakor za telesa, ki bo-Gre vsekakor za telesa, ki Lo-mokratizaciji in posodobitvi italijanske šole, če jim bodo rtetoini organi priznali vso potrebno avto nomijo in moč. pogradi 1. in 2. razred® Palermo in Catania - Trsti; Vozi od 25.9. do 16.10, 17.12.77 do 9.1.78, od 24> do 2.4.78 Milan (preko Mester) - 8*1 netke Cervignano (razen ob P1®' z.nikih in od 24.12.1977 d® do 1.1.78) Benetke Turin - Benetke Firence - Bologna - 8*1 netke (*) j Benetke (spalni vagoni 8®| netke Beograd: pograd 2. razreda Benetke - Bf grad - Atene - Skopje - S* fija in Istanbul) . j Portogruaro Benetke - Portogruaro (r®' zen ob praznikih) Rim in Milan (preko ster) (*) Benetke 23.27 DD Turin Milan - Rim - & netke. Spalni vagoni B'1® - Moskva (2) 13.42 D 13.55 L 15.17 D 17.46 D 18.30 R 19.05 D 19.16 L 20.07 D 21.00 R 23.00 L (*) Samo 1. razred in posebna žervacija. (1) Ne vozi ob sredah in petkih, (2) Ne vozi ob četrtkih in sobota®1 TRST - VIDEM - DUNAJ - SAL2' BURG - MONCHEN Odhodi: 5.25 L Videm 6.10 D Vider. - Trbiž 6.18 L Videm 7.15 D Videm - Trbiž - Dunaj Salzburg 10.08 L Videm 12.25 D Videm - Trbiž 13.05 L Videm - Carnia 13.55 DD Videm - Calalzo (1) 14.05 D Videm 14.33 L Videm 16.55 L Videm - Trbiž . 17.43 D Videm - Benetke (razen a® praznikih) 17.58 L Videm 19.18 D Videm 20.15 L Videm 20.52 D Videm - Trbiž - Munch«' 23.00 L Videm - Trbiž - Dunaj (P0, gradi L in 2. razreda Tr® - Dunaj) (1) Vozi v predprazničnih dneh 1.12.77 do 25.3.78. Prihodi : 0.50 L V dem 6.50 L Dunaj - Trbiž - Videm (P* gradi 1. in 2. razreda ^ naj - Trst) 7.26 L Vidom » 7.57 D Benetke - Videni (razen * praznikih) 8.46 L Videm 9.0 D Munchen - Trbiž - Vid*! 10.15 D Videm (razen ob praznih! od 24.12.77 do 1.1.78 in 41(1 24. do 27.3.78) 12.03 L' Trbiž - Videm 14.05 D Videm 15.0J L Videm 16.10 D Videm 17.59 L Videni 19.25 L Videm 19.38 DD Trbiž - Videm 20.4.) L Pordenon - -Videm (ob botali in praznikih prihai® iz Vidma) Videm j Salzburg - Dunaj • Trb®* - Videm 24.00 DD Calalzo - Videm (1) ----------- (1) Vozi ob praznikih od 8.12.77 27.3.78 (razen v dneh 25.12.11' 1.1.78 26.3.78). TRST - OPČINE - LJUBLJANA BEOGRAD - SKOPJE BUDIM?! ŠTA - ATENE ► SOFIJA - ISTAn BUL - MOSKVA 22.20 L 22.50 D Odhodi; 10.29 DD (S mplon t>xpress) Op£jjj* Ljubljana - Zagreb - B*® grad - Skopje 13.50 L Opčine - Ljubljana (1) 16.50 D Opčine - Ljubljana (1) | 18.35 D Opčine • Ljubljana (1). 19.05 D Opčine - Ljubljana - Z®' greb Beograd (vozi f torkih, četrtkih in sobota'!’ ukinjen dne 31.12.1977 >® 25.3.78) 20.05 Da) Opčine - Ljubljana - Sl** pje - Beograd - Atene j Sofija - Istanbul (spalj, vagoni Benetke • Beograd’ pogradi 2. razreda Bene®' ke - Beograd - Atene - Sh* pje - Sofija in Istanbul) 20.20 L Opčine 23.52 D Opčine - Ljubljana - ZF greb - Budimpešta. Spa1'1.1 vagoni Rim - Moskva 1' Prihodi : 5.00 D Budimpešta - Zagreb - to**’ Ijana Opčine. Spalni goni Moskva - Rim (31 i 6.14 D Beograd - Zagreb - LjP' bljana - Opčine (vozi torkih, četrtkih in sobotaM ukinjen dne 21.12.1977 f 25.3.78) 8.05 DD Istanbul Atene - Sofij® Beograd Skopje - Lju^ Ijana • Opčine (spalni ',a' goni iz Beograda v Bf netke; pogradi 2. razred® Beograd - Skopje - Atene - Sofija - Istanbul in B*" netke) 9.10 D Ljubljana - Opčine'(1) 13.35 L Ljubljana - Opčine (1) 16.38 L Ljubljana - Oočine (1) , 18.35 DD (Simplon express) Beogi'3" • Skopje Zagreb - Ljublj*' na - Opčine (pogradi *; 21.30 L razreda Zagreb - Pariz) Opčine Beogra« 4 (1) Ukinjen ob nedeljah. <■>) Ne veri nh četrtkih in sobotah-(3) Ne vozi ob sredah in petkih.