St. 13 V Gorici, 26. marca 1888. Tedaj XVI. MSo4»« iiUj» tsak petok in veljft po poltiprajaraarta «li v Gorin na doro fio*ttya»a: V«e leto . , . . \ L 4.40 Po! lets ....... ^.20 (Jeitrt l«tft . . . . ..I.io !*ri ojti&nilih in taki> tudi \m ,yo-s'diu'cah" te iilatMiji- za liavttriuu tri6toj>- _*© trllo:___......___........__..........-____________ 8 kr. fte m tiskn 1 krat » ,» » w ,. -» » 6 ,* „ M „ 3 „ Za f#ft# (Srke po proatoru. SOČA Po«amezne Stevilke Be dobivajo po 8 kp. v tob&karuicah v gogposki ulici lifizu ,.treh Iron", na starem trgu in v nnn'ki ulici tor t Trstu, via Ca-sorma, S.' Do, M naj -*¦ Wagovoljno po&iljajo nn-ilsiUlvn ,.So«ta" v fiorici Via Morcato 12, 1., niirounina \m opravnistvu „Sofoa Via della Croce St. 4. H, Rokopisi so uc vraCajo; ilopiBi naj se blagovoljuo frauk'ujcjo. — Dulali-iiu iu drugim iiupronioiiiim se narorii'im zniia, ako so oglase pit opravnistvu. Poitavne do!o6be gfetfft ravnepravnosti jezlkov v Avttriji. Spiaal dr. Fr. ObUk. UL V namen, da bi ae pred aodnikom zaaledovale MdoMlM premotenjeke pravico, da bi ae tarn kreport dajala kracenira in djonako pripesBaoje mocenim prarieara, pa da bi ae aogotarljale is ntrjevale L0 dogoane pravico: aaetala to m nekdaj ia morajo bo ie dandanainji v raaaih krajih rasne poti rabiti. To poti to, kakor aararno, pooebno pri pnrotnih uarodih 1 raarsikakeraniim obNkami sedinjeno, in atoer tako, da mort do arojib dejauakih praric priti le oni, ki ae soft poaluievati noradttib ali io padpteaitm oblik. Tako m jo oajboljo godilo prt starih Rimljanib, ki m pravici aJoryo do daaaiujeg* doe kot najbolji prafoamti. PraT ralod oaneajenUi oblik, ki ao bile r areji ornloti formal no ptr»vo atarih Rimljaaor, biM at poireboi snot}*, avodoari ˇ raeaa pram m ****** ki ttr*giaai Trod tmM riaaako praro m pdprarili jo do aodania vitoke ¦topiije; tadiprod#odoikiwarod^o»utopaliatraiiko ia WVii tako deloma t«frtt*ki it intjo biti iqgted ^^^1** luui^kttm KMMkMtfM /• Ma2Ua>. Dandaoaoaji •» a^ab^ajo to obHke iM boy pri pravoooi poitopanji k fee aft tidi ne lo ratod QredoojE notarjor, ampak ned drugim tudi pri poatopaoji oazad jojteakoataik (BagatollTOrfahroa) mmmmm&44> {m §toatadmkakoftoih t«4m bolj oprarBa •odaojih adrokaloT, li mod dojiioaoiaji t« posobno prod ikodljirimi aajcotuimi pioadi, ki so ee-bifini in ilepi delavci na D»Tnem polji, ki ekruuijo prarno Sirljenje, ki fikoditjojo nsjprej atrankam, a tern driavi in elednjifi tudi tMona advokator.,.. Mod oblikami, 0 katerimi ttranko v svojili prav-nib aadevab prihajajo k sodoika, jo tudi jezik (ared-atro, a katerim ao izcaLajo aiiali) in ta ae posebno nri naa v Arstriji no erne proairati. Stranke pa6 tir-jajo pred aodaikom, naj ae jiaa priaojujejo amterijalno prarice; pa nikakor nofiejo, %* bi prav aodniki za-nikali Ijudatvom greuko pribosjino in aedaj poetavno prisnane narodne pravice gledi jezika. Za isid kako pravde jo pav razen in akoro od-loeilen njon saftetek. Zato jo ireba akrbno paziti, da ae prima prepiroa atrar iwo* veSfiaku v pravnih xooeh; xato jo saeetek pratdo, -6e tudi navidezno la-hok, prva ikrb proridnega aduakata. To no velja Io za prarioo aotno, ampak tudi za formalno prartoo ateamko; ali to pravico, kakor izgle-di prioajo, no prteoava Taob a^daik, katecemu prido atrar ˇ roke. Zarad toga tiibo, da narodni joaik to no apoitaje prod lodnijami. Takoga raraaaja od atranl aoduikov pa poatava odloono no aahtora in Io -Wlw» je bil objavljen anaai 61an XIX. Maorno 06001*1, bi bila moiala bo-diica aprojomati no r doooteam joziku dotidaega okraja aoatarljone epiw (in « *«n je zdaj govor), Pri torn jo too toako, ali jo pri mtesm aodisdi opis fiaan ˇ oodnyakom joa&m (ali bit* kateri zakon, ki i doloceral, kateri jezik ima b*ti aodnijaki jezik pri kakem aodiidi f) ali pa lo t dosfhtem jeciku. Da ae odprarflo proj osnoilone nepriliJSoosti, ao 00 adat^o *) bor#o narodmo nw6i, iu sdaj velja delo ma in gototo portod obro^a smrada, vtled katere i bojo raaj aodiaoa projonok too vloge v jeaikn. • dezelnom Vjaattnes _.„._„-_______________ ___ «boo btli t«wo la m» iaaajo biti aarodao in mMi* io ognjWe: jo ***», da aakoa bolj tftfrrojai dobi pan sm Trednott te pro-ki aoj 4tk a* Todo in maj oara prora; aaj jo ton^j ratrao mik* k hrani USTEK 4tudoatovgka kuhinja. pt potoo^t ?»oa«oyOTe draibft go.iik© za 1. 1885.) t&*T prrf aeji, kose jo druga Itonferenoa poro-#k, 00 pondarjali cjeni udje, da naj ae Vinceacijeva ¦JUiba peoft a atanjem mladine, ki je relikokrat r IhrK foiotai in ie recji duaevni atiakt Y dobri odgoji laio iiiadiae naj loai toixoeo nase dolarnoati. Z ve-Wijow ao jit lav namen odobril in raiSirila ae je naSa io)ja mod aloveoakim ratomniitrom. Skrbeli so v to ¦who delarui udje in tndi ,Soca* je radoroljno pou-darjak aaie ieljo in proinje, ki ao ao tokom leta % boijo pripomofijo lepo uteleeile. Poudarjamo pa pri tej prilikt, naj tisti starifii, ki boCejo aTOJe ainore sem r Gorico dati v Sole, dajo t latinake in realne Sole aamo dobre glavioe, kajti konkorenca jo aedaj v vaeh atrokah tolika, da ni tre-ba vsega eiliti r nfieni 8tan. Treba pa je tndi gleda-ti no dobre nrar defikor; its talentiranih razpoaajen-cev bo m*l& prida. Sicer se ia zna^aja defikoyega ne more aodUi na njegovo poznejSe redenje, pa vendar 08 da inisHt;, da deSek dobrega area in reanobnega> poitenoga vedenja to laatnoat tudi pozneje kakor mla-denii in moi obdrii. Mnogovrstne priloinosti, da se arar apridi, 00 poaobao r mestih. Sicer je reanica, . ji* 00 a*ia inWu» v dbto kp obasia in do, jo *) Tako je bil a. pr. r«|ki dr,*i»ni5 priboril akupen «kl«p najviJjega soaii&a, YtM kateeaA morajo aodiaia po Ooiakem prejamati tl«r«Mk* Ti»*o. L rwAi dr. Razlag ad-Tokat t IdubJj'aBi, ni Wl Mdoro^m b jMit4*ojem d>. Lavri U. iti, d» pri Ym oMnrfM r pr»»o*an}*h refieh preveo tr ijo. Adrokat da ia* k^aotoT* iotaiOM braniti in da ima di^aoa prilik doro^j, «a aaatao data m narod. Ta dajam dru BaxlagapraT. fioartfrraga in Jiraraoga rodenja, vendar ji je treba Yodatra in nadoocatr*. Da ao pomoce ttbogim in prfoWm u«5eacem, oboo-rala je noaa konftronoa .itudettovsko kuhi-njo*. 1. maja 1885. ae jo odpri ta zavod za mar-ljire in ieme dijako goriako okottce. Ti revezi so do-eihmal morali od 10. ure dopoldao do 2. uro popol-dne pohajkorati po moatu broz aavetja, brez nadzor-stva, brox nfienja in yecmom badi — razen kosa kra-ha •— bros hrane; na reoer pa 00 acpet odsli doraov ˇ Utren, Sorodje, Solkaa, Staadroi, Permo, Podgo-rot Faro, Loooik itd. Sedaj jim je po nail draibi bolj^e. Od maja do konec julija je buo na dan 20—24 ooencev ? kuhinji. Za to meaeoo nam jo prepuatilo vodatro prvega slov. otroikoga aabariiSa jodoo aobo brezpla6no, y kar ae tu jamo aahTalimo. Z 12. oktobrom 1885. po ae je aprejelo 36 dijakor. V lepih in prjmerno uraynanih proatorih, v nunakih ulioah bii. it. 8 imajo dijaki ayoje zavetiSde raak dan od 10. do 2. are a sl'ecedim redom: cd 10—12 dop, ucoaje; ob 12. molitev in jed; od V,l—1 prosto. Med tern oaaom ai y posebni eobi 8naLijo derlje, dedijo obloko itd. Od 1 do 3/42 zopet u^enje in potem odhod v solo. Yse to se vrai pod nadzorstvoin gg. u&teljev in dnhornikoy, deloma Se aktimih, deloma upokojenih, ki ayoje znanjo in sroj dragi cas njescni mladini darnjejo, Bog jim povrni! Dijakor je sedaj 9 iz latioakib Sol, 4 iz realke in 23 is degke yadnice. Po narodoooti jo 20 aloren-akib in 7 iteljjaaal#i deflcoy, Tudi ao n|o yrfpwp Dopisi Iz Brd, 19. maroa. — (Besoioi na ljubo, ker resnico ljubim,) Ie poro6ila iz Brd z doe 10. marca r 12. St. NSo6e" dd ae razumeti, kakor da bi bil joe govoril, da Ruai tarn nekjo mrlioe obelajo. To mo-ram pojasniti; prosim pred vseni, naj mi g. poro6e-valeo no *zam6ri, akc fecem, da to nikakor ni res, da bi kdo no mislil, da so Rust tako barbareki. U2o tako so jim preve6 o6itn, ae od njih preveo alabo mi-sli; kaj So le, ako bi ao take rofii ne proklicalo ? Btvar je tnka. Jnz aem v kratkem uvodu om6uil da sem razne ^alostue dogodbo fiital v ruskem ^aBnl-ku ttMoskovskija 0. VjedomoBti" ; in g. poro6evaloo je razumel, kakor da bi bil jaz rekel, da se kaj ta-kega godi tarn nekjo na Uuekom. # Take in onoke strcsne dogodbo ae no vrSijo na Ruskem, temvoS v Prodnji lodlji. med tako zranimi Parsi, kateri stanujojo v mostu Bomb^j in v blizinah tega trgorinskoga niftsta, Ti Pars! so potomoi nokda-njili porzijskih mulikova'cev, ki ao ogenj molili, katd-rik so Stojo okolo 20.000 dus. Oni molijo Se danda-nes solnco za avojega bogOi V«uk dun so obracajo proti rumenomu soloou, ko zahaja, ter jo molijo. E»a najgtozovitej&ih reoij, ki se godi jo mod njimi, je ta, da Htavt.jo svoje mrli^o na tanko reSotko in mrezo pod milo nobo nekoliko od tal, kjer jih potom ropno ptice trgajo, ali pa da jih obeSojo v moI6e6o stolpe. Tako druStro mienujejo potem mol* 6e^o in s!(5po 6italnico. ResniiSno, groztio; atra^no in nerarno je t\ posobno za kugo; ali ljadjo so tie na* vadili na to, kakor na drugo. Ako kateri navidezen mriiS ozlvi r tenr atrasnom in temnem prostoru, ne smo se ye2 prikazati med i'ro; iz fiesar bi so dalo sklepati, da jih ne obeSajo za vrat, ampak na drug naftin. Nedavno ae je prigodilo, da je mlad mrli$ oii-vel ter grozno divjal po tem straSasm prostoru. To-da niso ga reSili, temvefi so ga od dalefi ubili. Tudi kar se ti5e zen je tu pa tarn po Indiji grozovit obi-6ai Ako umrje moi, so vefikrat zono same Be^gejo. Edioo kristijanska vera je tiata, kaiera u6i, da je treba dati leaam in 3enskemu spoiu tisto dast in tiate pravico, katerejim gredo po naravnih in po razodo-tib postavah. Se dalje bi Jahko govoril, kako trpi ienski spol pri Parsih in Indijanib; ali to je preveS ialostao. SlednjiL naj dostavim So, kar je doatavil drugi dijaki naSe grofije, ki imajo aioer revno atanc-ranje ali so brez jsdi in brez nadzoratra. To rao pa je Se le prioetek, kajti, 6e bi hoteli le koli5kaj zado-stovati, morali bi imeti rsoj 60—80 dijakov. OglaSajo se vedno, ali naie mo6i so Se preslabe. Beg daj, da bi naraS6ale! Euhanje in anaienje imajo 5. eeatre avotega kri-2a, katerim izrekamo v neumorno delovaoje iskraao zabvalo! — Dobrotniki ao, kakor je kazalo potrdilo v go-riSkem listu „Soei*, marljivo oglaiajo in je sploh is-leti, da ae za ta zavod naSe razumniStvo prione obfie zanimati. Tudi akavni doielni zbor je nodal veliko-dnano podporo in no ta na^in pripoznal potrebo in korist naio kubinje. Hrala — vsem! Leta 1885. smo praznovali v ,Studentoyski ka-hinji" dva za mladino pomenljiva in znamenita praz-nika t. j. dan av. AJojzija in dan av. Miklavia. Ta-krat so so po nagovorih in po molitvi y posebno okindanih proBtorih razdelili mod mladino afini pripo-mo6ki, knjige itd. in podala se je boljla jed. Veselje je bilo velikol Tekom leta se jo nokaterim dijakom tudi pre-sfcrbefe nova ali pa stara obleka in se je Yoditeljstvo kuninje vefikrat prepriCalo pri g. g. u&teljih doti8nih Sol, kako da so obnaSajo gojenci in kako da napre-dujejo y posameznih atrokah. Malomarni so se odstra-nili in nadomestili z boljSimi, kajti nafii gojenci so moraine Se tem bolj prisiljeni u^itt ae, da ae vredm skalejo dobrot, Id jib sprejomajo. tadi raski caanik, rekoe: JS krwtjaoiaa *>vaem ina-jSe: kak ni npadet on nizko, on Tie Se znajet, Sto soverSil prestnpleoje, Sto on sogrjesil, no tamo jeice etogo no snajut Badem Se blagodarni za to, Sto mi kriatjane*. Toliko t pojnanilo. Ob enem pa proaun, naj mi g. poroeevalee ne zameri, in upam, daati no, ker tadi oa Ijubi reanioo, kakor jai. IZ ffitk, 20. marca. — Z veseljem «uoj«»o, da se mod proatim Ijndatrom Tedno bolj firi brepo-nenje po oraiki, vedi in avobcdi. Da W vsi lehko saieljeao doaegli, jele ao se anorati citalaiee in brain* druitra. Hvala.Bogu! tadi Bralnemu dwitvu nn St. Viiki gori ao so koneeno potrdil* prarfla in tadi til imajo svoje duierno ognjiWe, krog ka*r«g* ae &jla< dina zbira, nabiraje id alatia naukor aa bodocnost. Prrega t. m. otrorilo io je drukro. Vapeh je bil bop, nogo jo kedo mialil. PomU liti je, da je ottajalo la malo data, ker vsbudila ao jo bila misel io lo dober teden poprej. Spared sagel to jo vrfiti io Io po 7. uri. Obeinstra je bilo preoej, bilo jo oelo nekoliko gostov. Prri atoai aa odor g. predsedaik, ki jo poudarjal koristi Toaollo hi porediil, da io ne-¦panatat oni, ki ae I njimi aalijo. Cloveaki dab po-trebuje rasrodjila in vsi amo rojooi v to, da bi se kedaj akapno reeelUi. Govor je aogel worn globoko t area. 0, da bi to rarnalo t bodoce po naaveta g. gotoraika! — Petje so mora vsekako pobvaHti. Naj-bolj io genila podu5alce peeen .Domorini*, katero Je TgUabil F. S. Vilhar. Tu je nastopil mesan abor. Uu-diti to jo bilo main* pavkiojam, ki to tnko nebojece preperale slavosvoji domovioi. Sploh pele ao se vse pvami t oWno zadoroynoat. Deklamaoijo „Zimski dan", si S. Gregor&o', predarata je jedna pevkinj in aioar tako ditto, gladko in lepo, da si je clorek ielel aliiati jo le ie, ko je ie ixgioila zodra. Sedaj pride oa igra; tu je bilo smeba. Igrai se je „Qprosceni jetnuc", ki je bil rea radi aapora popolnoma zmesan vi-leti; vedno ao mu bili le aamokreai na umu. Zaalu-iil jo reaitev radi aroie biatroumnoati. Y dobrih ro-kah jo bila uloga giajSc'aka Oabrovioa. Ciovok bi bil akoro ros mialil, da ima prod seboj plemica; nikdo bi si no bil mialil, da more kmet tako dobro slikati viaje kroge. Tadi drage osebe so se dobro pooesle. Mnogo ameba bilo je zupet pri sreekanji. Po dorraenem sporoda bila jo prosta zabava, pri katori smo siisali ie mnogo Iepih, naudusenih peami. Bili imo zbrani v poano no6 pri cati dobre kapljice. Eo smo so pozdratljali k olhcdn, brala se jo na vseb obraah goreca zelja, da bi nas noro draftvo kmala zopet porabilo k enakema vefem. V VelikeUHloiU, dne 15, marca 1886. — Lju-ba ,Soea", rfprejioi v avoje predale aledeie vrstice, ki sem jih tttkaj napiaal.—Y vEdmostia od 6. max- I oat. I.-ft. 19. navaja g. Sapan iz Yelikegadola praTifae in neprati^no davidino, katere tukajsajim nbngia davkoplaLeT&ken! mozeg pijejo ia jib .poeaai tmi6njejo. Jaz sem st ;pa nsmeail popisati dve do-t broti, knteri prcbWalci te dolioe uzivamo, ker mislim, da se ne more uobena kraika obdina v teh dobrotah » nami meriti. Prva dobrota, katero hocem tukaj opisati, jo Has takajlnji eaatiti ^. ˇikar Jakop Marco la. Vti ob&ni bira uie 6bz 25 let in ves das svojega biranja praT tpo ocetovsko za nas akrbi. Ne Ie, da «e t eeikvi tradi z lepimi nauki in prijazttimi govori mas in naio aaladino v kr§5anskih roanieah . poduciti in t ljubezni do Boga in do bliznjega ntrdici, biti nam tadi ˇ gmotnih reoeh in potrebah radna pomo6, Omeniti moram, da v nasi obdini imamo tudi Odeniha, o katorem lahko reoom, da v celi obsirai Avstriji ni ooakega; zato ae ga vaakdo ve6 ko jo mogofe ogiblje ia mo ne gre t ktamplje do prar to-'like afte. Soliko kfat se je-^e pripatilo, da jc ekaekutor, od C. k. davkarije poslao, priSel k nbogema kmetn In je xa outale davke, katerih kmet tadi pri najboHSi %olji oi oiogel plaSati aadojemu imnieia •ˇ hleru vr? ha roge vezal, da bi je odgaal in oa drazbi proda!. Be v6, da je gospodar iiviirfeta ves obupaa okolo po Obdini tekal denara iakat aa {waodo, da bi ma iwin-$e t bb'TU OBtalo, in ko ni mogel dnara dobiti, bil je prisiljeii yredt so oderuba V ktamplje. Ko gore omenjeni d^stitt gospod to zve, se ga uamili in mu dunar posodi. In pripetilo sejo ia, da tadi mm ni finol dnara, in si jetsam deaar osodil, da je revezu w zadrege pomagal. EakSen eoStitih broker bi si zeal mialiti, da 4je to atoril %a wajo koriat, da as je ta6uoil veliko obreati, a to ai lako. Eoiiko krat ao je tpripetao, da je rerefcm po 5, po 10, po 20, po 80 gld. po-sodiL za poi lata, za eno leto, tadi za d?o, trileta, pa nikolisi ni ra6miil najmanjaih obreati. Kftliko je tudi nbogih,?kina morejo gospoda zaslaika odrajtati, naJ ^.bdde^o bonaji vina, pSenice, ali zasluika pri ˇaem obfiinarjem priljubljen ia od ojib spoitoraa, iz-^^fi dira^j tri jweiyaje, kak^aaw no manjka un je apoStovani g. u6 telj Janes Ravbar. Tadi ta se iz vaeb arojeb moLij prizadeva a tso krbtkoatjo in Ijubeznijo poducerati naao niladino t narodnem njeaein jeziko. Tadi so w drnge zadove ne Ttika, ne ˇ obcinske in ne t pri-vatne, teawS Io sroj posel zveato in marljivo opraT-Ija. Zato ga tudi Tai obLinarjt oulajo in apostujejo; starii radi poiiljajo sroje otroko v Solo in otroci isto s Teseljem obiskujejo, kar se raxridi is toga, da uze detrto loto takaj bfra pa daaoae, kakor mialim, tso kazni Solskih zamud placale x enim samim goldinar-jem; zapor pa je bH od toga Listo proat. Koliko k.iznij je bilo v t»ni &iau po drogih kraskih obLinab? koliko rakuraov? kabko patij k dTetaikom? in ko* like dewnik stroikoT so infali a ariit drogib obein t tern 6aau? mod tem ko brala Boga r ti obciai nt bilo teh sitnootij. In Trader otroei to obome aiso r znaaji xaoatali r primer i a otrod drogib obiin, kajti rsak pameten ilorvk labko spozoa, da mladost so reliko laio in p>prej, na»5t, ako so a presrdnostjo in Ijnbeznijo podaiuje, kakor a groboatjo, a kaanijo io a topeojem. Dobro ao So apominjam arojih mladih let. Ko sem prrikrat prisol b kristijaoskemn aanko, kajti ioltf tiati eas ni bilo So takaj, in ko me jo tnkajioji takratni &stiti guapod Joief Pah or Tpraaal in mi rekel, naj moltm ooanaS, mo je spomnil prro in drugo bosedo, in ko sem aa pol poraolil, me je poboikal po glavi in mi rekel: dobro, dobro, ti si priden, ti znai, ti se boi dobro u&i. Na to sem dobii tako re-seljo ofiiti so kriianeki nauk, da niaem dom\ dal materi miru, da me je morala zmirom uSiti. Potem sem bil r saanjt krioan^kega nauka prri mod bto-jimi torarisi. Mislim pa, da, ako bi me bil castiti gospod takrat zaeel zmirjati, sramctiti ia eelo tepsti, gotoro ne bi imel nikoli roselja do krioanskega nauka in tudi bi so ga ne bit nikoli naaftl. Kakor se je moni godilo, tako, mislim, se tadi drugim godi. Zdaj s ra nekdiko popiaal zgoro omenjoaa dra relika naSa dobrotaika, in zedinjeo z vsemi tukaja-njimi obCiaarji iz daa sroa rak'iknom: Bog vaomo-goLni nam ta dra dobrotnika ie mnogo let zdrara ohrani. ___________ Yelikodolec. IZ bliinjih hnbOV, 21. marca. Uze lansko leto sem 6ital t Valem cenjeoem lista o poprav-Ijanji in napravjjanji cest. Lotos se je bil zopet ogla-sil neki dopisnik kanalski za cesto 6ez Avde k Sv. Luoiji, oglasil pa se je tudi kanalakomu dopisaiku uasprotnik. Dorolite torej, g. uredoik, ako Vam ljubo, tudi bribovcu besedo 0 cestah 5ez Gradec in dez Av6o. Meae ne briga do ta, ne ta j pa Tender pripo-ro«am najprej cesto cez Arie; kajti prej ko se ta crta napravi, prej bo tudi ona dez Gradec in ona proti Cerknemu. Da je pa 6rta cez AyLe raSaa r prri rrsti za vse Tolminako, razvidi ae iz tceh oziror. 1. Cesta iz Kanala skoz Av6e k St. Luciji bila bi bolj polozua nego sedanja drzavna costa skoz Roc'mj ter brez rsakterega klanca, kiterih je zdaj veliko in yelikih na drLarni cesti. 2. Bila bi ta cesta bolj pri-jetna ter zraren 2 nri, reci: dro uri, krajSa od ae-danje. 3. Prifcrjujom dopianika kanalskemu, da bi -bila tadi r vojskuem oziru jako koriatna, ako bi se pripetilo kaj z nasim sosedom na jugo — zahodu, Torej na noge, Kaoalci, Tolminci, Cerkljani; to cesto podpirajte, kajti bo Vam krajSa in poloi-nejaa. _«BW_ Hriborec. Politidni razgled* Dae 19. t. m. je prifceht v drzavneni zbora velika debata 0 dr^avneai proraCana za 1. 1886. ter se je nadaljevala 20., 22.r 23, in 24., tra-jala je torej 5 deij ia sicer se je vsak dan go> Yorilo blizu 6 ur. Za to so skrbeii posebno le-vWarji io ti bi bili gOTorili tudi §e dalje, da jim "oi des&ica zaprla zatvornice predlagajog kopec debate. 'LeviCarjem je do iivega prisel zlasti knez LichtensteiD z dobro premi§ljenim, yelikega dr^avnika vrednim govorom, y katerem jim je pomagal izpraSevati ojiboro s tezlrimi po-litidoimi grebi obteieoo vest. Kaj Tefi o tem prihodnjiS. Tudi finandoi minister Dunajev-s k i je imel vtorek posebno srecea dan in ae je z nova pokazal kot jedea najboIjSih govor-nikov, kar jih ima zbornica. Od na§ih govorila sta Stajarska poslanca Vosojak in Raid ter sta kazala na goropadne kfivice, ki se gode Stirskim Slovencem v narodoem ozira. Ni pano-bene nade, da bi se skoro obrnilo na bolje, zlasti ker z D11 naj a prihajajo neveseli glasi, da, slovenski poslanci uiej seboj niso jedini v tem, kaj bi jim bilo zahtevati od vlade. In pa go-apodje ministri radi pozabljajo svoje zadane be-sede. -Pred dvema letoma obecalo se je §tajar- , akifit aJaveoskln pnb&m, da jim vkd* ae I j po§lje uobenega uradnika, ki ne bi bil zuiozen slov. jezika, a prav te dni brali smo, da je za slov. okraj celjski imenovan kot glavar neki Netoliczka, ki neki ne zna nid slovenski. Kone^no se je v sredo sprejel prorafinn v podlago podrobni debati. Za to so z (feico glasovali tadi Coroninijevci in pa nem§ko-av-strijski klab leviftarski. Nekateri zatorej tudi ugibljejo, da se mislijo zmernejsi leviCarji po malem priblizevati vladi. Za podrobno debato sc je oglasilo 6rez 300 govomikov. Mnog poslanec, ki pri glavni d«bati ni prisel na vrsto, skasal bode svoj zaduseni govor po tej poti spraviti v svet. 2e zdaj je tlama draga, a Se drugade jej posko6i cena, ako pridejo vsi ti govorniki do besede. Srbska ministerska kriza §e vedno trajc. Garaianin bi rad sel, a kralj bi ga &e rad za-drial. Za te dni je uapovedan pri kralji pose* ^en sovet vseh odltfnih driavnikov in strankar-skth vodij. Bolgarski knez se §e zmerom odloiSno brani podpisati bolgarsko-turSki dogovor se spremem-bami, na katere so relevlasti, zlasti Ruska, pri-silile Tursko. Naposled bi se zadovoljil tudi z governerstvom na pet let, ako bi le k podalj* sanji ne bilo treba pritrjenja vseh velevlastij, tedaj tudi Rusije, od katere bi bil rad neodvi-son. Z druge strani se pa v bolg. narodu zopet zbuja in kaze hvaleznost do ruskega carja, ka-tererau se ima Bolgarska jedino zabvaliti, da se je resila turSkega jarma. Rusija pravi, da sc knez ne more vsej Evropi staviti po robu. Ako bi se velevlasti udale tem zahtevam, potem bi mislil knez, da jim z uporom vse lchko izvije iz rok, in to bi tudi slabo upiivalo na Grke, ki Se vedno rozljajo se sabljo in samo Cakajo ngodnega trenotka, katerega priCaktijejo od tega razpora. Sc bolj pa podpira vojevitost Grkov to, ker vidijo, da,velevlasti njim nasproti niso je-dine. Grski kralj je obljubil, da pojde k vojski s kraljevicem, ako bi sc vojna prifiela. Kakor prej na AngleSkem, pozneje na Fran-coskem, tako so zdaj nemiri delavccv zaccli v Belgiji. Vsa ta gibanja so socijalistifino maslo. V Italiji vznemirja Ijndi ee vedno kolera, zlasti okolo Padove pojavljajo se vsak das novi slucaji. Domade in razne vesti Marija Terezija udova grofinja Oham-bord (izgovori Sanbor), nativojvodinja Avstrijska d'Este, princesinja Modenska, rojenaU. julya 1817 (toraj ae ne 69 let stara), poroCena 16. novembra 1846, je vie ve6 let trpela na srfini boleznj, zdru-zeni s teskim dihanjem, ki se je veckrat v letu tako shujsala, da je morala vefi dni in celo ve6 te-dnov poeivati, predno je mogla spet ustati in oprav-ljati svoje navadne opravke, ki so bili zadnja leta vedno le resevanje prosinj za miloScme in druga dobra dela. Pred tremi dnevi pa je vrgla veckrat iz sebe in od tedaj jo je vedno laocno bolela srdna stran, sree je mocno ntripalo, dihanje je postajalo vedno teiavnejSe. V6eraj 25. marca, v praznik oz-nanjenja M. D. je dala brati sveto maSo ob 6. nri zajutra v svoji sobi, med katero je prejela sveto Resnje Telo kot popotnico; ob 8. uri se je storila dejati v sveto po3lednje oyeinjedobila odpustekza umirajoce, ter je djala, da je pripravjjena zapustiti ta svet — smrti se namrec ni bala in jo je po smrti svojega moza Henrika V. vedno ielela. Ob 9. uri izpila je §e nekaj kave; ob 91/4 se je pogovarjala §e z vi&jim oskrbnikom fObergtiter-director Chevalier Huet de Pavian), ki je bil telegrafnim potom poklican iz Frohsdorfa in se jebilpripeyaivdruzbi z dr.Mayerjem iz Dunajskega Novega Mesta, nje-nim zdravnikom; poprasevala je 0 zdravstvenem stanji tamo§njih svojih sluzabnikov. Proti 10. uri je vzela v roke kriz, katerega je imelv rokahnjen moz v smrtni uri, izgovorila je se: „Sre6en dlovek, katerentu je dano zadnjo uro previdenemu biti se sv. zakrameuti za umirajoce. kakor metu", in je ob 10. uri^ prav mirno v Gospodu zaspala. Umrla je bila silno bisirega mna in krepke volje (govorila je italijanski, nemSki, franccjki); zato jo je bil poroftil grof Chambord, ker lepa ni bila; navadno je ona vse vodila. Kedaj bo pogreb, se Se ne ve, ker to odlocijo sorodnikL Ranjka je bila silno vsmiljena in dobrodelna, leto k letu je izdala samo uboghn 50.000 do 60.000 gld.; samogo-riskim nbogim je izdala do 10.000 na leto, ki soali Ferd. Obry-ja, ne glede na*drugestroske, n. pr. za popravo cerkve na Kostanjevici, ki je stala 15.800 gld., rakev pod cerkvijo je stala 8.000 g!d. in bo zdaj spet stala se par tisuc goldinarjev.—Pogreba se udelezy'o Don Carlos z zeno, ki sta prisla siuodi v Gorico, potem veliki nadvojvoda in nadvojvodinja ToSkanska; grof Bardi 2 zeno in drugi soroduiki so na potovanji in se ne bodo niogli udeleziti. Dvor-na dama grofinja Zibeins prisla je tudi sinoci. Tru-plo varovali sti noeoj 2 vsiniljeni sestri iz tukajSnje bolnifinice. —. Banjka ni imela otrok, premozenje preide na bliznje sorodnike in v dobre namene. Josip Simdid, c. k. finanCni koncepist v Lju-bljani, umrl je 25, t. at. na ruj>tii<'ai dumu v Marti njaku v Brdib, kjer je bival iedaljc casa radi bo lebnosti. Ranjki je bit zve.st bm svojega naroda in aptosna bo 2alost, kjer se razglasi ta tuien dogodek. N. v m. p. GpriSka Sitalnica pri reditu je sinodilepo be-sedo. Ziil, da oc mureino dunes radi tiakarskih za-prek 0 tern nataudaeje pisati. Visoka gOSta imamo ta todon v Qorici. V po-nedeljek dole! jo vzviseni gospod baron P r e t i b, ce-garski namestnik v Trstu, ki nadzoruje tukajfinje srednje Sole b lolskim nadzornikom dr. Gnad-om. — Binoci je pa dosel mil. gospod Ivan F1 a p p, ikof porefiki, ki bo je usiavil pri mil. gosp. knezu gorifikem. Slov. bralno in podporno druStvo v Qorici priredi v uedeljo 4. t. m. ob 8. uri zveder v pritlidni dvorani Marzimjevi domado zabavo s potjera, govorom in Bredkanjem, .Gorteka ljudska posojilnica" bo imela 6. aprila t. 1. svoj letosuji redoi obdni zbor, kakor je povzeti u dotidnega vabila v danafiuji itovilki. Pri tej prilikt opozurjamo zopet svoje rojake tia ta pro-koriritui zavod, ki jo ie marsikoga obvaroval, da ni pri&el oderukom v pest, in lnarmkoga refill, ki jo ze bil v njih kle&dah. Skoda, da zanimanje za ta zavod ni ie tako, kakerfino zavod zasluzi po svojem vzvifie-nem namenu, po trdni podlagi in po poitenem vod-stvu. Proniet jo mi mo projfiujega lota sicer poskocil, Tender bi bil iahko veliko vecji, ako bi rojaki, ka-lot i ne vejo kain z denarom, devuli ga na v. jroati pri „Ljud»ki posojilnici*, ki pladuje po 41/, od bio. Mor-da zavirejo hitreji razvitek prekoristne naprave tudi ¦labe letine, ki kmetovalcu no puSdajo, da bi dojal kaj na strao, in ki mu vdasib niti ne pustiio, da bi pladal dolg 0 pravem dasu, temud ga silijo, da pod-.lj-iuje svoje doiLnosti. Na noge, kdor more1 Duhovuo vaje goape od nedelje do madezj nem&kem jeziku bile so za cetrtka v cericvi M. D. brez inadez* ipocete "(Imakolato) v Gorioi. Vsak dan ob 11. uri bila je mafia io govor ter 0 5. popoludne go-vor in blagoslov; r srodo popoldno spoved, v detrtek sajutra pa tdcupno sr. obbajilo. Maa cerkvica bila je navadno polna. Pri tej prtliki israzile bo nekatere •lovenake goape teljo, oaj bi se jim prirediie take vaje tudi v domacem jeziku, kateremu so vajene od mladih nog. Vse hvale vredna je pobozaoat naiih goa-pa in opraviceoa tudi zelja po beaedi bozji v doma-com jeziku, in preprUani amo, da se jim zelja tudi izpolni, ako se oglasijo o pravem faau in na pravem ,meBtu, kajti cerkev stori prav rada vse, kar more, •amo da pospesuje duaao korist vemikov. Na Predelu je anega poldrugi seienj na viso-kom, kakor porooajo listu Nad lUbeljnom udil seje I'iaz, ki je prtguiel na oeato in jo tako mucao zaaul, da ze osem dni ne morejo po nji voziti. Tudi po dmgjb nasrb bribih je «io?olj anega. Pevsko in bralno druStvo BLiraa v Komnu, vabi vse avoje ude in prijatelje k obcuemu zboru, ki bode v njegovib prostorih v nedeljo dne 28. t. m. po popoldaoski aluzbi bozji. Dnevi ned: 1 Folagaoje racttoov. 2. Volitev novega odbora. 3. Razni pred-logi. Odbor. Poslanec Hren bil je pri naucnem ministra dr. Gautscbu ter mu je razlozil, kako je stanje slov. SoletvH na Korolkem. Minister se je temu jako cudil ter obedal, da bo pomagal, kakor se poroea. Zadufinica za lanjkim Vinkom & e r n i c-e m, tt&teljem St* Peterakim, bo v ietrtek 1. aprila ob 9. uri zajutra v St. Petru. Zuanci in prijatelji so va-bijo, da bi ae mnogobrojno udelezili tuine in tola-iivne cerkvene aloveenoati. Razstavo cerkvene obleke priredi letos bratovsiina vednega Cescenja sy. E. T= nekoliko prej nego druga leta, namre6 od 6etit« nedelje v postu do naslednjega cetrtka ali od 4. do 8, aprila v nisi gi'ofinje Matilde Coronini-jeve v BabatiS^i h. et. 16 v prvem nadstropji. Poizvedeli smo, da je bratovScina preteklo leto pridno delovala in da pride torej veliko blaga na izlozbo, ki bo vredna, da si jo vsakdo ogleda, kdor bo utegnil. Z zgodnjo razst.wo bo nstrezeno tudi cerkvani, ki so prosiie, da bi se jim dala cerkvena oprava brezpla&no ali proti doplaCilu, ker po razstavi posljejo, kadar bodo ^leje, jM> ©iieka, 4* Jo bote rsbite vies*grihri-j fkPflTikt*. *) 8krb muboge, Yotyi>m w)* &- nje velikonocne praznike ter povelicevale lepe sve-canosti pri ustajenji, Raastavi se tudi taka oprava, ki ni §e nikomur namenjena, katera bo pa na prodaj, ako jo bo kdo nujno potreboval. Od'vec strany sli§ali smo izraziti,2eljo, naj bi se pri tej priliki razstavila v isti hisi tucti ona nova cerkvena oprava, katero je dobila goriska prvostolna cerkev za blizu 5000 gld., da si jo labko ogleda vsakdo, kogar veseli. Upamo, da se ustreze tej zelji, ki ka-ze, da obfiinstvo se zanima za cerkvene reci in za umetnost, ki spremlja krgfiansko vero in bla^i 61o-veka. „Matica Slovenska" v Ljubljani bo imela letoSnji rodui veliki zbor v sredo 28. aprila, Ako zeli kdo iztned drustvenikov v smislu § 4. lit. a. drustve-nib pravil staviti v zboru kak nasvet, naj ga z ozi-rom na § 8. druStveuili pravil naznuni in predlozl od-boru najpozaeje do 7. aprila t. 1. Drufcba sv. Vincencija Pavlaua obstoji v Gorici uzo od leta 1878. Ona ima namen: svoje lastne ude v krBcanBkem 2ivljenji utrjevati; ubozae, bolne y njih stanovanjih obiskovati in jim teiesno pomoc\ pa tudi duhovno tolazilo deliti; kolikor je mo6 zlasti za pouk in dobro vzgojo otrok skrboti; spodbudne in pou6ne knjige med uboiae razfiirjevati in vsaktero dobrote po zmoiaosti jim skassovati. Sploh pa ni uobcuo'H, djanja keradansko Ijubozni izlooonega iz te ''ruibe.' ViorL. ti je toraj tudi zaLola za rovne pa zntuzne diji>>:e, kterim hoLe pomoci, da poBtauejo in oataoojo mladeoi&i dobri ki'istijani, verni in posteni ljudje in zvesti driavljani. Zatfetkom je Stela dru^ba goriika le malo udov, raz-polaga le z malirai sredstvi; toiiko vocje je pa bilo njeoo zaupaojo v boLjo previduost in to zaupanje je ni goljufulo! Lota 1885 se je ustanovila za gupniji sv. Ignaoija in sv. Vida druga Yiueenoijeva konforou-ca. Zdnizona s prvo kontbrouco bv. Hilarija in sv. Koka je prevzela v bvoj delokrog skrb a.) za uboge, b.) za mlade ljudi. Obo konfereaci zjediujuje vrhovni ali krajni opravilni svet, ki ima nadzorstvo in vodstvo vaen dobrih del Viucenoijove druibo in ob enem oskrbuje dvo druibiui uatanovi; a.) noratorij", b.) „zavoJ soster bv, kriia." —a) #OratorijM obstoji uzo od leta 1883. v kspuoinskib ulieab, hit. it. 16. Tu so zbirajo ob uedoljaU in prazuikiU mali, za-oemaijoui otrooi celega mesta, da bo odtoguejo ne* varuemu postopauju. Zbira se 50—'JO deckov in no-katoii dru^bouikii ia bogoslovci gori&koga semeniSoa poufiujojo zbrano mlade* v koricanskem in v drugih potrebnib naukih, Pod njih nadzorstvom vraijo ie tudi Bpodobue igre in poitene zabave. PouSuje se v itaiijanskem in v sloveuskem jeziku, V tern oddelku ima di-u2b&: skupnih dohodkov gJ. 174:99. Stro&kov pa je bilo lota 1885 vkup. 141 gld. 99 kr. — Zavod sester bv. kriia, od leta 1884.; eedaj v nuaskih ulioih it. 8. Na vecatransko zeijo domaoih druzia in z ozirom na od leta do leta maoze<5e se stevilo bolehavib ptujcev, kateii dobijo le tezko eebi primerno in vestuo postre2bo, odlocila se je dru2ba sv. Viueencija poklionH z visjim dovoljenjem se 6ta-jerskega seetro bv. kriza. 8edaj delujejo tri seetre in jedua pripravnica kakor prave Samaritanke in fie dobro iz jedne hiSe ne pridejo, ko go uze naprofiene v tri druge. Ob enem so stregle brezpla&no bolnim re-vezom, katero podpira druzba. Jedna teh oskrbuje tudi gospodiuatvo v „koimkt-ua in v HfitudentovBki kuhiojiu. Dobodki znafiali so 1. 1885 1511 gld. 42 kr., strofiki pa 641 gl. 85. kr. Mirao tega kaie za leto 1885. konecui rafun krajnega opravilne-g a s v e t a dohodkov 370 gld. 68 kr., stroskov 366 gld. 13 kr. Konferenea sv. Ignaoija ins v. Vida s slovenskim poslovnim jezikom je prevzela skrb a) za uboge in bolne omenjenih dveh zupnij in b) za sitadentovsko kuhiojo". a) Skrb ia uboge. Ta druibin oddclck fitel je v preiekiem letu dvanajat delavnih in nekoliko castoih udov, mimo toga ved dobrotnikov in podpuatetjev. Podpora se je dolila sa6etkom letu 2atim in konoem leta 19tim druiiuaiu. Delila se je z nakaznieami na moko, krah, riz, moso itd. Dvema se je pripomoglo k placi hifine uajemui-ne. Tudi nekaj obleko se je aem in tje razdeiilo in k zasluiku uekaterim reveiem pomagaio. Ta konferenea, y katere se ppsvetujejo v domadem jeziku,: je imela svoje redne seje vsak peiekin sicer dome-seea oktobra v prostorih gorifikega seinouiaca in od 12. oktobra 1885. naprej v prostorih „Vincentis6a*. Za uboge se je leta 1885 prejelo 363 gld. 18 kr., a izdalo261 gld. 20 kr. b.) Studento vska kuui-i nja (giej: Liatek.) je imela dohodkov 591 gl. 64 kr., BtroSkov 501 gld. 62 kr. Bazvidno je torej, da ta .konferenea s slovenskim poslovnim jezikom* dela in da se s pomocjo bozjo in dobrovoQnih clovekolju-bov s oasom se boij utrdi. Mnogo je fie ledine, mno-'go fie kri2ema rok — a treba nam vrlih udov v me Btu samem in blagih dobrotuikov. Da se tudi pri Slovencih gorifike groSje vdomaoi zaupanje v nafi od-delek, je vsled dubrega prideua prepridan odbor. Konferenea sv. Hilarija in bv. Ro-k a z italganskim poslovnim jezikom je prevzela skrb a) za uboge omenjenih dveh zupnij iu b) za dijaski Ida, kakor pri prej omenjeni konferenci in siccr pri-detkom leta 1885 — 28 in koncem leta 14 druzmani. liedno sejo so bile vaak toiek na v<-Sor z obi(5ajno moHivijo, duhoviiini branjem ia potrebuim posvetova* nj<-m. Progled racunov nam kaze dohodkov 437 gl. 99 kr-., stroskov 424 «1. 30 kr. — Konvi'lct z ok-tobioui leta 1885, sedaj v itunBkib ulicah hiS. St. 8 v prost-irili ^Viuoenlififia*. U«e leta 1884. je ta kon-ferenca pr pomogla uokate.- in dbbrim in znaSajnim dijak'Mii v doatojfio bivattSde; meaeca septembra 1.1885 pa s.> nekateri delavni udjo ooumiruo delali, da se uatanovi poseben konvikt za revue ia talentirane dija-ke. S pripomocjo mnogih sodelavcev in ilovekoljub-nih podpirat. Ijev se je posrefilo, da se je s 1. okto-brom sprejelo 12 dijakov v „konvikta, v katorem dobivajo pod varnim nadzorstvom bivalifice, hrano, pouk 111 jo za moralno njih vzgojo preskrWtjeno. 1) 0-10 d k i ie«a mladega zayoda so bili 1515 gl. 45 kr., strofiki 482 gld. 21l/g kr. Javna zahvala. x t. ^ *»•¦"» WwW«»o wem sorodnikom, bli-iahm 111 daljnim pryateljem in znaneem, slav. 0. kr. sodniji in davkariji v AjdovSfflni, slav. c. k. gojzdne-mu oskrboifitvu z Dola, kakor tudi dlenom wArnosti" in ^Rokodelskega podpomega drufitva* v ^jdovfioini, vis. M. duhovfifiini, Sofskemu vod*tvu, skupaemu ob-^inakemu odboru, ki so spromilt do bladuega groba nafio nepozabljivo soprogo oziroma mater in aoatro gospo Mnrijo Ilmeljalrovo. Najiskronejfio zabvalo izjavljamo tudi vaotn bla- fim prijateljom za darovane vonoo: iz Tnta, Gorioo, olmina, Vipave, Ajdovfifiine, Lokavoa itd. Jednako tudi ea vsa brzojavno in drugafie iera-jiena nam sodutja, ki so nam dofila iz reo strani v veliko tola^bo. Za ginljiv grobni nagovou *. g. sup-nika, za osobito skrb in uteho domafioga 0. g. vi-karja ob iasu dolgo bolezni preblage pokojne, pri-jatelju. ki je radii v ta namen zloftti pcflom eRlostin-ko, ter voem drugim pridujodim pri pogrebu, izraziv-fiim nam toli presrdao aozalio, ~ iu ea ogromoo u-deleiiter pri pogrebu — izrekamo najsrdnejio sahvalo. V Lokavci, v 22. dan marca 1886. fcALUJOOA IIODBINA. mm Zahvala. Spofitovanej gospodi, ki so predrago nafio mater, vdovo TEREZIJO LEBAN, rojeno MALNI6, spremili dne 16, t. ra. v Komnu k zadnjemu pofiitku, izreka-mo tern pdtem najtoplejSo zahvalo. V prvi vrsti to velja pre(. duhovScini — posebno ljudomilemu kaplanu g. Antonu Pahorju v Komnu, blage pokojnice iu naSeinu tolaiaiku; nadalje cislauemu obdinskemu zboru v Komnu, gg. aradnikom, uditeljskcmu osobju in bralnemu drustvu v Komnu za podaijena venca ter komenskim pevcem za petje v cerkvi in na grobu I Iakrcua zahvala tudi vsem njim, ki so nam ustoo ali pismeno izrazili svoje soCutje 0 prebritkej izgubi ne-pozabne, prcmile, vzoruo matere nafiel V Komnu, dn6 17. marca 1886. ANION LEBAN, FRAN LEBAN JANKO L&BAN, nsdutitslj t Komnu. e. kr. zemljeknjttni ueito^ r Avberu. kancelist v Seeani. Vsem sorodnikom, pryateljeai in zuaucera, posebno pa precastitim gg. dubovnikom, gg. uradnikom, si. obtinskerau zastopu, uciteljskemu osobju, solski. mladini in druStvu nsrodne ditalnice, ki so spremili dne 19. t. m. mojega nepozabljitega ranjeega soproga gospoda k vednemu poCitku; tudi gospodom ditainiSkiin pevcem za premile nagrobuice izrekam s tern svojo naj-globokejso zahvalo. Bole, dne 20. marca 1886. ________________flalujoSa udova JO^EFA SO?>6 Poslano. Prijatelju L~anu na Dplinskem Ti: flE, pa &o radis? 6uje§: Pregov. 13, 3. 15, 1. 16, 32. 17, 27.28. 19, 2. 25, 8. 26, 4. 29, 20. Sir. 8, 1—5. 14. 11, 9. 35. 20, 5—8. 22, % Jaz: Evala! Vot na voprosl Pregov. 14, St. 17, 5. 10. 22, 22. 24, li. 26, 5. 27, 5. 28, 21.Pri-dig. 7, 2. 4. Modr. 1, 1. 6, 7. 9. Sir. 4, 33. 13, 4. 11. 20, 33. 21, 18. Pomisljaj 1 Zdrav! Vabilo. Podpiaano ravoateljatvo vabivae p.n. nde ,Go-riSke lindske poaojibice* k rednenm lefaemu obCne-ara aboru, ki bo v ponedeljek dne 5. apnla t. 1. ob 11. nri predpoludne v piaarni dr. JoSefe yitcaa Ton-kUja (Via Aacoli b. St. 1 pri St. Ivann) po naaled-njem dnevnem redo.: 1. Odborovo poro&lo o druStvenem delovanji I. 1885. 2. Racun za npmno tetc 1885. S. Morebitni predlogi gg. druStvenikov. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Voliter nadzoratva. . . , . Da more ob&u abor veljavno aklepati, treba je, da je sattopas najmanj deaeti dol denara, ki je tlo-Senv opravilnib deleaih. Zato ae draatfeoiki uljudno yabijo, da bi se v obilnem Stcvilu zbora udoleiili, da bi oa bilo treba aborovanja odkladati. M bolni in aenakega apola druitteaiki all skupoe oaebe amejo dati aastopah te po drugib droit-Tenikih. V Gorici, 20. marea 1886. Za .Goriiko ljudako poaojilnico". lUvnateljatvo. Cudovite kapljice sv. Antona Padovanskeoa. To priprosto in naratno zdravilo je prat* dobrodejna pomoc in ni treba mno- gife besedi, da se dokaio njihova cudovita moi. te se le rabijo.nekoliko dni, olajSajo in preienejo prav kmala najtrdoTratniso «- Meat bolesti. P*»y izVratno rstrezajo zo- per hemorojde, proti bolexnim na jetrih in _^_^_ na vraalel, proti creveanim boleznim in proti ^¦^IJP^ glistam, pri zenakih mesetnih nadleinostih, leper beli tok, bojast, zoper bi«jo sreator ciatiio pokrarjene kri. One ne preginjajo tamo omeajenib bolezni, ampak nas obwrojejo tudi pred wako boleznijo. Prodajejo se t Tseb glanuh lekarnioah na aretu ; z narocbe in poiiliatve pa edino t lekar-nici Criatofoletti V Qorioi, V Trstu r lekarni 0. Zanetti in G. B. Rovia in ˇ lekarni Alia Ma-donna ˇ Konoinn. Kna Htekleniea Mane SO noveev. rOTMKE IN BLAM) spravlja t Ameriko najbolje in najceneje.: Arnold Reif, na Dunaji, I. Koimoratrinffh. St. 9 (Kajetarej&a firma te vrete.) fiagagga»BB^MaSBMifliBgg MTT POZOR! Kdor zeli velocip^d na_ro5iti po zelo nizki ceni, naj piSe na •J si in M Razgks. Podpisano iupanatvo nazoanja skvnemu obfiin-afcvo, da dne 5. aprila 1886 od 10. do 12. nre S^jatraj se bo oddajalo po javni draLbi popravljanje nerkve in farovza na Lokvafi. Klicna ceaa je TOO gl. a. t. Pogoji in riarisi ao na Lokvab vsakemu na ogled razpolozenL ^ttpanstro na Trnovem, dne 22. marea 1886. v Lnpan: JO^EF RIJAYIC. Razpustno mijlo. iznaSel in izdelnje S*S*«s>3ajL«9 S^l.eBXnOL^JP9 c. k. ftrinaki nadzdravnik v avstro-ogeraki vojski, ki ae je izvratBO sponeslo pri vseh zunanjih hibah konj in goved. Opetovano odlikovano a {aatnimi spri^evali, zahvalni-mi pismi in priznanji po Sivinskib zdravnikih, kme-tijsklh druSban in zavodih ter po mnogoStevilnih po-aeatnikih. — Dobiva ae y Gorici pri: J. Cristofo-letti-ji. Tekocina zlata za pozlaSeTanje i popravljanje okviroT i predmotov a lesa, koTi, porcelana i stekla; za posrebreranje vsakorSnih pred-metoT a koTi. Vsak ilorek more z najveCjo lahkoto vsak predmet pozlatiti ali poarebriti. Ceaa staklenici zlata ali srebra 1 fl. a poatnim pou-zet:em ali za naprej poslani denar (tud? v pisemskih * markab) pri Leopoidu Epsteinu v Brnu (Moravsko). Tekocina srebra | Veliko zalogo S ||{| pray Kate " |^| Jsadrc (skajolc)| flj] ima oa prodaj uljudno podpisani, ki se pri- ^ bd poroCoje radi tega gg. posestnikom in kme-Wfl tovalcem. L Avgust Kovadid, ^ tigovec v Solkanu. "Pi*a inna "dlsti hltr0 m «otov°B J: 1 u,ILVa>0m Karl pi. Braun m Dmaji, •T O Z P f SL ne jazrokuje nikakih tefcav ' m profeaor pi Bamberger na foatjj GrrGIlkl »dela bolj uspegno, ko _.— - drage greake vode," V releC Mm Uldesdorf » hnji Zahteva nnj se vedno in razlodno: FRAN-(A JO/KFA GREBiKI TRELEC. Zaloge povsod. V (iorlci: lekar gosp. Cristofoletti, Gironcoli, Pontoni in A. Seppenhofer. Haz-poSilj.i se iz BudapeSte, Ptf'^%l^tf!ffff^ « ^ najve5ja in najnovejSa v' KROJACNICA vaakovrstnega sukna tcr gotcvo obleke za gospode vaakega stanu MARTINU POVERAafl v Crorici net Travniku poleg kosarue Narocbe se hit to in IiLno izvrSujejo po najnoyejiem kroji in polteni ceni. ^Sy^y^a^y JC|^^a%^a%;^^^PU^F^n«^a^^^^^^^ayJi^a^ta^ LEfiARM TMfiOCZT !* zraven rotovza, na velikem meatnem trgu v Ljubljani -^f% priporo5a in razpo§Uja s poStnim porzeijem asa. zelodeo, --^-.-^l katerim se ima na tisofie ljudi za-tt>^:^t ttv»J"i za zdravje, imajo iarrsten '^$$$$1 TSPeQ Pri T8en boleznih t iolodci in so neprekosljiro Bredsbro zopen pomanjkanje slasti pri jedi, slab zeiodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, kr6 v zelodci, bitje area, zabaaajnje, gliste, boiez-ni na' vranici, na jetrih in zoper zlato zilo. SVAEILO! Se jedenkrat nam je omeniti, da so te kapljice izpo-atavljene velikemu ponareja-njtt. Mnogo ljudi je, ki ne znajo pripravljanja t«h kapljic in pod imenom ?Marijaceljske kapljice* IAPOIHEKEK TRMKQCZrl J**06.**^0 *lea»je koj ponarejene Mn)^4STtteKaft I kapljice mej nevednim ljudstTom. nosti neso prare „Marijacelj8ke ielodine kap^ice". Kdor torej ieli pravih „Marijaceljskih zelodonib kap-ljio^S pazi naj pri knpovanji vedao na gorenjo podobo Matere bozje, ki je za varatveno anam-ko postavno zajamcena in mors bid na Taaki ate-klenCici. v Dobiyajo se t lekarni Trnkoczy zraven rotovza V Ljubljani, bo najboljie in, kakor mnoga za-bvalna puma potrjnjejo, najskuienejie in prospesnejge kapljice zoper vse zelodine bolezni in njih nasledke. ¦V 1 steklenica velja 20 kr.f 1 tncat 2 gld., 6 tucatov samo 8 gld. ^?M RazpoSilja se s poito najmenj jeden tucat steklenic. Naslov: Lekarna Trnkoczy v Ljubljani. Naznanilo. L,j Slavuemu obtinstvu se naznanja, da bo* „j rWi de 30. marcija 1.1. mm.**. *Mj&wvig,ltBM. fj|1 W oddano delo za napravo novega pokopaIi§La L™j WM z mrtvaSoico. Klicna cena znaSa 730 gld.; M [§] varSCnina je 100 gld. Doti&ni nafirti so ? YA vikarij.-ikem poslopji. . IW Gabrije, due 8; uiarfia 1^86. 'A] mesto Supana. W Zelodcne bolezni fBM hitro in gotovo ozdravi d balzam edino in nepresogljivo ^©lod6no zdravilo. Izbrafi r raznih ^cioddnih boloxnih zdrarilo, katerobi v fosnici odgorarjalo namenu, ni lahka Btrar dandanes, ko so prbdajajo vsakovrstna taka zdravila. VeLji del onih kapljic, izl vjkov itd ltd., ki se oznaujajo in priporofiajo ob^instru z risoko letefimi beaedami, ni druzega ko prevaw, pogosto So Skodljiva. • -Samo1 jeruzalemski balzam, uze davno znan po svoji priprosti scitavi inpo oiivljajofii gvoji mofii na zelod6ne iirce, si je pridobil prodnost pred vsemi dru-gimi do zdaj znanimi pomofiki, kar potrjuje njegoya razprodaja, ki vedno raste. Ta balzam, bogat kropJajoce mofii kineikega ra-barbara, korcnike, ki je sploh znana po svojem p r e-bavnem uspeha, daje gotovo ^redstvo proii zelodcnim slabostirn, izvirojoCim iz nerodnega prebnvljanja. Zato se priporoC.T, ko' josti ne didi, proti neprijetni sapi, gnjusu, rignnjn, zabasaaju,- hemorojdalnim teiaram; pomaga tudi proti-zlatenici, glietam in bolexnim v drobu. Steklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. Y TRSTU pri 6. B. Rovis, r KORMINU pri A. Frapzoui, v.TOLMlNU pri C Palisca. Antirrheumon, najboljse zdrsrilo proti prehlaje-njtt in to bolijb ko9ti, proti hromoti delavnin cutnic, boleCinam V krizi in v praih, prehladnim bolsiinam t glavi in t zobeh. Steklenica 40 kr. Pastile santoninske; (koiesca zoper gliste, i*. kuseno zdravilo zoper gliste, skatljica 10 kr^ 100 ko-acekor dO kr., lOUy koaCekor 4 gld., 2000 koaiekor 6 gl. Salicilnc pastile proti prelilajeuju, naj- boljai pripomocuk proti darici (difteritis), p^ufiiiim, pranim in vratnim boleclnam, zoper kaselj in hripavost; Skatljica 20 kr. Zeliseni prsni SitOp. Ta iz zdrariinih xeliW izdelani sirop se rabi z naj bolj Sim uspehom proti vsem prsrim in pljuinint boleznim, zasliienju, kaa^ju, bripa-rosti, dosljivemu kaslju itd. Odraaceni naj vzamejo b do 4 i'ca Tsak dan, otroci pa toiiko Uicic. Steklenica 38 kr. Tu navedena, kakor yaa druga z d r a v i 1 a ae zmirixj aveia dobs v lekarni „Pri Angelu" v Ljubljani^ n» Dunajski cesti, kjer se naroeila taioj po poiti *>roti vovzetju vswriujejo. A»fc>tflj «n ixlfowp. ur^i#; J| |K)JBg«X — !«**; jmifiSk* fiWbuai* USSST