« IM I (V Št. 101. V Gorici, v torek dne 18. decembra 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek in soboto ob 11. uri predpoldne za mesto ter ob 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dncva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Staue po poäti prejeman ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 8 K, pollfttno 4 K in detrtlctno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Zjutranje izdanje). Ureduištvo in upravništvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se vedkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton BavČar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Da se razumemo. Pred nekaj tedni je kat. italijanski list „Eco del Litorale" oöital dr. Gregor- čiču njegove izjave glede na slovenske cilje v Gorici. Naäi listi niso odgovarjali na „Ecova" izvajanja — in prav so sto- rili, ker mnogo jih je na slov. in itali- janski strani, ki ne žele polemike med domačimi katoliškimi listi. Vendar si ne moremo kaj, da ne bi v razbistrenje poj- mov pribili nekaterih faktov, ki se mo- rajo uvaževati, ako hočemo prav ocenje- vati razmerje med slov. in ital. stranko na Goriškem posebno glede glavnega me- sta dežele. Pred vsem, gospodje na ital. kat. strani; proismo odkritosrčnosti, iskrenosti — ne le nmetnega ogorčenja, ki se tako slabo podaje posebno tarn, kjer se kdo hoče Sčititi z vzklici na kršČ. pravičnost, ljnbezen itd. Če boste kdaj tako odkri- tosrčno premotrivali položaj, porečete : velika krivica se je godila v Gorici slov. narodu izza stoletij sem, ker se ma je naraščaj sproti potnjčeval. — A bodi že to v časo, ko naäe Ijadstvo še ni bilo probajeno, ko je bila omika omejena na izbrane kroge, ne pa 3e splošna last na- roda. Toda zdaj, ko so se mase slov. na- roda zavedle, ko sega omika v jedro vsakega Ijndstva — zdaj se še kljub te- niu hoče s krivičnim sistemom nadalje- vati raznarodovanje slovenskega ljadstva v naäem mestn. Ta sistem faktično äe del a je, ker se mestni svet brani, usta- navljati potrebne slov. sole, ter dela na umetne načiiie na to, da se slor. deca zvablja v laške zavode. Kako nmeva vla- dajoča tukajänja stranka pravico nasproti nam, je do dobraosvetlila znana določba meat, sveta glede ne nameravani elek- trični tramvaj. To, katol. gospodje okoli „Eco", to je rana na naSem narodu, ki krvavi že stoletja : namreč krivično na- silje prepotentnih sosedov. A če do zad- njega stoletja krivica ni bila formalna, vsled zgorej navedenega razloga — zdaj pa je gotovo. A kdai ste še imeli besedo, da bi bo bili potegniii za odpravo te si- 8tematične krivice? Vemo, da se bojite liberalcev med ltalijani. ki vas razvpijejo ¦—Mm^^^^——^i———^^———^^—am v tern slučaju za izdajice, a če že ne morete se potegniti za nas, kakor zah- teva kršč. pravica, vsaj tako umetno ogor- čeno iste kršč. pravice zoper nas ne je- majte v varstvo. Tedaj bomo vse eno mirno drngi poleg dragib. Kdor napačno stvar zagovarja, se mora posluževati sofizmov. To se je pri- merilo tudi „Ecu".. Če je Gorica, pravite, slovenskega početka, ker nosi slovensko ime, je pa Rihemberk nemški zavoljo nemäkega imena. Le ta majhen razloček je, dragi „Eco", da je Rihembergu, Dorn- bergu etc., dal ime nemški grof, ki si je sezidale sredi slov. ljadstva — mesta Gorici pa je dalo ime od začetka ta na- seljeno naäe Ijadstvo. To v sporazamlje- nje. Kadar si kaj povemo, dragi tovariä „Eco", bbdimo prav odkritosrčni, in tadi — priznam — nekoliko prizanesljivi, 0 naši politični organizaciji. Med resolacijami letoänjega slov. katoliškega shoda ima za nas posebno važnost ona, ki poziva na politično enot- no organizacijo slovenskega naroda, v kolikor se klanja kršč. svetovnemn na- zoru. — V očigled parlamentarnim izpre- membam, ki se bodo izvršile vsled vo- livne reforme, je opažati med avstrijski- mi narodi neko novo živahno gibanje. Vsi gredo za tern, kako bi astvarili mo- öne politične organizme, ki bi v bodočih političnih bojih, v katere Jbodo posegali bolj kot doslej Ijadski elementi, čuvali Eocijalne, kullnrne in religij^zne njihove ideale. Na to se moramo pripravljati tadi kat. Slovene). Ljadstvo, ki bo odločevalo pri bodočih volitvah, moramo ogreti za svoje ideale, in če bo ljudstvo edino, bodo edini ladi zastopniki, ki si jih ono izbere ob prihodnjih volitvah. Naloga na- ših rodoljabov je tedsj, da najdejo način, | kako Izpopolniti naäo politično organiza- cijo na Goriäkem, ker taka organizacija je neobhodni predpogoj politične edinosti ljadstva in političn h aspehov. A svojo domačo organizacijo moramo tadi spra- viti v sklad z organizacijo kat. Sioven- cev po sosedmh kronovinah. In nocemo zamolčati, da nam daje ta lep izgled do- bra organizacija „Slov. Ljadske stranke" na Kranjskem. Njen program je katoliäki, je naroden in demokratičen; njena ured- ba se je v dosedanjih bojih dobro izpri- čala, njeno delovanje je bilo nspešno, njen ogled raste bolj in bolj. Ni izklja- čeno, da bo stranka doma kmala priäla do tolike moči, da bo lahko moralno aplivala na Slovence v obmejnih deželah bodisi v boja zoper inorodne ^narodne sovražnike, bodisi zoper skapnega na- sprotnika, ki je liberalizem. — Vsekakor je „Slov. Ljnd. Stranka" jedro, okoli ka- terega se zna kristalizirati organizem slov. politic, strank s kršč. in narodnim programom. Izjava. V Gorici se je, kakor znano, osno- val „Osrednji odbor za Gregor- č i č e v spomenik" in to iz ožjih prija- teljev ali vsaj častilcev velikega pokojnika. Sedaj pa je svet zvedel (gl. „Slov. Narod" St. 284. z dne 12. dec. t. 1.), v kaki nevarnosti da bi bili temu odboru iz- ročeni prispevki slovenskih n a p r e d n j a- kov, češ, v imenovanem odboru „ni niti enegaizmed pr ed stav it elj ev narod n on aprednc stranke" in bi ta odbor nabrani denar lahko porabil „celöv podkrepljenje klerikal- n ih polit ičn ih pe tici j." Toda v koliko je opravičen strah, da bi osrednji odbor kaj ukrenil na lastno pest, to menda dovolj jasno povejo v objavlje- nem oglasu za Gregorčičev spomenik be- sede, da bi njega obliko „nsij tlogo- vorno določil celokunni slovcnski narod putem osrednjega odbora, in lokalnih pododborov." Ker pa je tako celokupnemu narodu o svojem easu zagotovljena prilika, da glede vporabe nabranega de- narja izrazi svoje mnenje, zato osrednji odbor s ponosom in z vso odloe- nosljo zavrača vsaktero tozadevno suinni- čenje. Ker bi se konečno iz omenjenega clanka lahko sklepalo, da je na sestavitev • osrednjega odbora imel ingerenco odvetnik dr. Franc Pavletič, izjavljamo, da pri takratnem sestanku dr. P av 1 e t i č ni bi 1 niti n a v zo Č. Osrelnji odtor za&rettorčičev spoienik: Ivan Berbuč, prof, v p. in dež. odbornik, pred s ed nik. Matija Rutar, de/.elnosodni svetovalec, p o dp redsednik. Josip Ivančič, prof, v p., b 1 a g a j n i k. Dr. Ivo Sorts, notarski kandidat, Dr. Karol Ozvaid, gimn. prof., Franc Sivec, vadnični učitelj, t a j n i k i. Ivan Kokošar, mestni župnik, Franc Vodopivec, ces. svetnik, Andrej Ipavec, gimn. učitelj, Niko Omersa, gimn. učitelj, odborniki. V GORICI, dne 15. decembra 1906. Podpore puškodounnim po suši in tofi. Akcija deželnega odbora. Tadi letos je bilo mnogo občin naše dežele poäkodovanih po saäi in toči. — Takoj, ko je deželni odbor izvedet o teh Skodah, odposlal je vsem občinam okrožnico, s katero je pozval občinske nprave, naj nemadoma naznanijo äkode pristojnim političnim oblastim Jv svrho> da se razpiäejo komisijBki ogledi in da se odbije davek za poškodovana zemljišča. Razan tega je naročil žapanatvom, naj naznanijo visokost škode deželnema odboru. Ko je predložilo nato 41 občin do- tična poročila, odposlal jih je deželni odbor namestniätva s prošnjo, naj akrene pri osrednjih oblastih, kar treba, da po- dele posestnikom, katerih zemljišča so bila poäkodovana, iz draginjskega zaloga podpore, bodisi z brezplačnim razdelje- vanjem semen in živeža, bodisi z zgradbo javnih naprav, da se tako obvaruje ljadstvo bede. LISTEK. Naš foncek. Crtica. Spisal V. (Dalje). Tonček se je zaraislil. Spomnil se je krone, katero mu je bila mati skrivaj potisnila v roko, in začelo ga je skrbeti, kako bi jo najbolje spravil, da bi bila gotova pred mestnimi tatovi. Po dneva jo bo nosil pri sebi, v žepa telovnika, saknjo bo imel vedno zapeto, po noči pa jo skrije pod zglavnik. Tako ne mo- rejo tatovi do njegove krone; še vedeli ne bodo, da jo ima. Segel je v žep, da se prepriča, jeli ima še krono in je bil veeel, ko jo je čatil v roki. „Vidiä mestni grad, Tonček ? V eni uri bova tarn", je opazil oče in pokazal z bičem proti mesta. „Vidim. — Oöe, je res, da je mesto tako veliko, da se človek v njem izgnbi ?u „Mesto je res veliko, Tonček, in človek lahko v njem zajde; vendar je Bog dal človeku jezik, da lahko vpraša. V mesta ima vsaka ceata ali ulica svoje ime in kadar znaš ime ulice, ˇ katero si namenjen, ee ne moreš zga- biti. Glej, Tonček ! Ti nisi 8e bil v mesta in vendar prav lahko najdeš stričevo stanovanje. Ulica, v kateri stoji stričeva hiša, se imenuje Dolga alica ; zapomni si to 1 Ko prideva v Dolgo ulico, poiščeva hišo, ki ima äteviio pet ; v tisti hiši sta- naje stric. Si me razamel ?" „Sem oče; samo kako pridem v Dolgo alico?" „Kako 1 VpraŠaš človeka na cesti, kje je Dolga alica, in vsak meščan ti pokaže ulico ali ti dopove, kako prideä do njeM. Tonček se je zopet zamislil. Kaj pa, če* človek pozabi ime ulice? Tedaj je izgubljen in ne najde več svojega doma. Težko mora biti v mesta za človeka, kateri je v njem tuj 1 Tonček je vzdihnil. Voz se je približeval mesta. Cesta je bila živahnejša. Tapatam je etala ob cesti večja hiša z velikimi oknl. „Oče, 8va že v mestu?" „Ne äe, Tonček, zd j sva v pred- mestja; takaj začenja mesto". Dospela ata v mesto. Kočije in vo- zovi so ropotali gorindol po äiroki, s ka- menitim tlakom kriti alici in Ijadje so hiteli mimo, kakor bi drag drugega po- dili. Hiäe, lepe, visoke, z velikimi okni, so stale v dolgi vrsti na obeh straneh alice. Tonček je gledal in se ni mogel nagledati. „Oče, stan ujejo t rseh hiäah ljudje?" „Gotovo, kaj misliš, da so zidali hiäe za äcurke !" Voz je zavil skozi vežo na veliko dvoriäce. Hlapec je priskočil in vzel očeta vajeti in bič iz roke. „Miha, shranite. ta kovčeg !" je velel oče hlapcu in stopil [na tla. Tadi Tonček je skočil z voza in vzel svoj dežnik seboj. „Oče, bi ne bilo bolje, da bi vzela kovčeg seboj?" „Zakaj pa?M „Da mi ga kdo ne akrade". KKdo hoceä, da ti ga akrade? Ne boj se, Tonček !" Tonček se je spomnil krone, ki ma jo je dala mati; segel je v žep in se prepričal, da jo äe ima. „Idiva 1" je rekel oče in prijel sina za roko. Ko sta prišla na alico, je oče opazil : „Vidiä, Tonček, ta alica se imenuje Gosposka alica in gostilna, v kateri sva pustila konja in kočijo..." „In moj kovčeg", je posegel vmes Tonöek. „Da, tvoj kovčeg in bičM, je odvrnil oče, „se zove — Pri črnem orla —. Za- pomni si I Zdaj pa idiva k strica! Tonček, kje stanaje stric ?w „V Dolgi ulici, ätevilo pet", je od- govoril Tonček. „Prav, pelji me tja !M Tonček se je vstavil in pogledal očeta. — „No, vpraäaj koga, kje je Dolga ulica 1" „Koga naj vpraäam, oče ?u „Kogar hočeš, saj je dovolj ljudi takaj". Tonček se je ozrl okolo sebe in zagledal kmeta, ki je nosil velik koä na hrbta, je stopil k njemu, ga prejel za saknjo in ga vpraäal : „Vi mož, kje je Dolga alica?" „Ene so dolge, drage kratke smrkovec!" je odgovoril mož in šei dalje. — Tonček se je vrnil preplaäen k očetu in ga prejel za roko; oče pa, ki j& sliäal besede kmeta, je dejal: ^Tonček, se nisi obrnil do pravega moža. Ta kmet je tajec v mesta kakor ti in ne pozna imen ulic. Vpraäaj onega, ki ima rdečo kapo na glavi in na kapi ätevilo tri! Boš videl, da ti pove, kje je Dolga alica". Tonček se je plaäno približal rnožn z rdečo kapo, ga potegnil za saknjo in ga rpraša : „Kje je Dolga ulica". Tako je poelopal deželni cdbor v I tekočem letn, tako v preteklih letih: to je tudi vse, kar je raogel v sedanjih razmerah storiti. Podpore. Naša, kakor tndi druge dežele mo- narhije priznavajo, da so ukrepi v prilog kmečkema prebivalstva, mod katerim vlada beda, še daleö za ono moderno organizacijo, ki bi bila potrebna za uspe- šnejšo akcijo. Organ nemških občin v Avstriji, „Gemeindestube", prinaša v svoji 10. äle- vilki to-le : „V slačajih, ko se mora pomagati bednim, imajo najtežavnejše staliače ob- činski predstojniki. Občinski predstojnik je oni, ki mora v vsakem Blačaja svetovati in po- magati; on je prvi, do katerega se ljudje obračajo, ako se pripeti kaj slabega, in ne prašajo mnogo, ali tudi more po- magati, ali si on sam ve svetovati in pomoöi v očigled deJBtvu, da organizacije, potom katerib bi se dosegle podpore, ali sploh ne obstojajo ali pa so tako po- manjkljive, da je podpora, ako sploh do- segljiva, včasih jako problematične vred- nosti. Predno se prepotuje dolga pot od proSnje do neštevilnih poizvedovanj in predno se po brezkončnih pretresovanjih za vsak posamezen slačaj nakaže pod- pora iz draginjskega zaloga, postanejo Ijndje že sivi in stari, pred vsem pa obabožajo vseskozi"' Tako piše „Gemeindestube„. Ustanovitev deželnih dra- ginjskih zalogov. Dasi pri nas ne vladajo pri raz- deljevanju podpor iz draginjskega zaloga take razmere, ki Brno jih ravnokar opi- sali, moramo vendar z veseljem pozdra- viti resolucijo, katero je sprejel državni zbor na predlog poslanca dr. Steiner-ja. Ta reBolucija se glasi: „Vlada se pozivlja, da preadari v vsakoletnem državnem proračann, — namesto dosedanjih kreditov za draginjski zalog — znesek 10 milijonov kroa v svrho, da se ustanove deželni zalogi v podpiranje prebivalstva onih krajev v državnem zborn zastopanih kraljestev in kronovin, v katerih. vlada beda. Ta znesek naj se razdeli med po- samezna kraljestva in kronovine po raz- merju, ki se določi enkrat za vselej, in izplača se naj deželnlm draginjskim za- logom, ki se imajo astanoviti. Mož z rdečo kapo ga je nevoljno pogledal in zavpil nad njim: „Kaj ne znaä reči : Prosim, gospod, kje je Dolga ulica ! Tudi ni treba, da me za saknjo vlačiš ! — Kako bi ti razložil ? Veš kaj, pojdi tod naprej do trga ! Na trgu boš videl veliko cerkev z dvema stolpoma; pojdi mimo cerkve naprej, zavij na desno roko in tam vprašaj zopet, kje je Dolga ulica !" Tonöek se je vrnil k očetu, mož z rdečo kapo pa je zavpil za njim : „Dru- gič zahvali se, krota !" „No, ti je povedal?" je vpraäal oöe. „Idiva, oče, boste videli, da naj dem striöevo hišo !" Eorakala sta dalje po Gosposki ülici. Taintam sta se astavljala, ker je Tonček zapazoval različne neznane ma stvari. Sla sta mimo lepih, vsakovrstnih izložb. Prisla sta mimo lekarne; na okna je stal zamorec v skoraj človeški ve- likosti in Tonček se ga je prestrašil; se je hotel uslaviti, da bi natančneje videl zamorca. a oče ga je potegnil naprej. Ljudje so hodili mimo njih in jih suvali zdaj od te, zdaj od one strani. Med hojo se je bil Tonček ozrl in gledal delj časa zamorca na oknu. Ear n&enkrat je trčil z glavo ob visokega, Buhega gospoda, ki je hitel v nasprotno smer, da ga je skoraj prevrgel. „Nerodnež. glej, kod hodiš!" je zamrmral gospod in hitel dalje, oče pa je opazil: „Tonček, v mestu mora človek vedno pred se gledati, kadar hodi !M Dalje pride.) Podpore iz draginjskega zaloga se podele le tedaj, ako so zadele kako de- želo ali posamezne dele iste vremenske ali kake druge nezgode, tako, da je gospodarsk» eksistenca večine oseb v nevarnosti, in ako je pomoč, ki je ne- obhodno potrebna, da se odvrne eko- nomiöna poguba poškodovanih, taka, da jej činitelji, ki so v prvi vrsti poklicani, da pomagajo, ne morejo zadostiti. Po tern se podpore iz draginjskega zaloga načeloma ne podele v slučajih, ko se gre za izboljšanje eksistenčnih po- gojev prebivalstva, katero je priälo v t*k položaj vsled naravnega in progre- sivnega razvitka razmer, ali ko se gre za posamezne osebe, ki so prišle v bedo. V nikakem slučaju se ne podele take podpore v viäji meri, nego je ne- obhodno potrebno, da se ohranijo eko- nomične eksistence. V slučajih izrednih vremenBkih katastrof, podeli se draginj- skemu zalogn ustavnim potom primerno višji kredit. C. kr. vlada se pozivlja, da predloži v jesenskem zasedanju t. 1. državnemu zboru v ustavno razpravljanje zakonski naört, v katerem se določijo in uveljavijo v tej resoluciji navedena načela. Načrt deželnega zakona. Ne oziraje se na izid omenjene re- solucije, predloži deželni odbor dežel- nemu zborn v prihodnjem zasedanja za- konski načrt, zadevajoč ustanovitev de- želnega draginjskega zaloga za naäo po- kneženo grofovino, katera trpi leto za letom vsled vremenskih nezgod. Pobotnice za podpore iz dra- ginjskega zaloga so koleka proste. V isti Stevilki „Gemeindestnbe" či- tamo, da je finančno ministerslvo na tozadevne ukrepe dež. kulturnega sveta češkega razglasilo, da so pobotnice, ki jih izdajo odposlanci, katerim je pover- jena akcija proti bedi, za denar iz de- želnih sredstev, katerega prejmejo za razdeljevanje med potrebneže, koleka proste. latotako so koleka proste tudi pobotnice, katere izdajo slednji za pre- jete podpore. Druge listine pa, kakor n. pr. ra- čuni itd. morajo se kolekovali. „Samouprava". öina Najv€čjo pozornost pa vzbuja ob- Fobiranje uzitninc. „Samouprava", list, ki ga izdaja deželni odbor in izhaja sredi vsakega meBeca, piše glede pobiranja užitnine sledeče, kar naj bi občinstvo dobro pro- učilo, da se bode preprjčalo, kam je äel denar, namenjen občinam in deželi : Koristi, ki so jih imele občine leta 190s) vsled brezplačnega pobiranja do- klad po ünanöuih organih v primeri s pobiranjem potom zakupov in pogodeb, kažejo sledeče številke, katere naj žu- pani vseh občin dežele dobro pregledajo. 167 občin, ki so dale leta 1904 po- biranje občinskih doklad v zakup, pre- jelo je leta 1905 . . . . K 592.158.63 leta 1904 pa so prejele te občine.........„ 44L494.90 tako, da so prejele leta 1905 več..........K 150.663.72 16 občin, ki so se leta 1904 glede pobiranja doklad pogodile, prejelo je leta 1905.........K 18.810.20 dočim se prejele te občine leta 1904.....• J_=____8.959 30 torej so prejele leta 1905 veö..........K 9.850.90 Konečno 40 občin, ki so po- birale doklade leta 1905 v lastni režiji, prejelo je leta 1905..........K 58.118 83 dočim so prejele te občine leta 1904........ „ 44.454.23 torej leta 1905 veö . . . K~"l3.664.60 \i tega sledi, da so bili prejemki vseh občin JMa 1905 v primeri z do- hodki leta 1904 za tretjino, ali za 33% viäji. Posebno pozornost zbujajo nakateri slučaji v posameznih občinah, katere so se leta 1904 glede pobiranja užitnine pogodile; tako n. pr. je p'rejela leta 1905 oböina Miren K 5.739.66, proti 1600 K, torej -f 258%. Gradež K 25.488 88, proti 12.000, torej + 112%. Terc K 2695, proti K 1341.12, torej -|- 101%. Kazeljan, ki je prejela leU 1905 K .52, proti K 40 t. j. + 1120% Tudi deželna blagajna je imela vsled pobiranja doklad po finančnih organih viäji prejemek 40%. Deželni odbor je imel jasen pre- gled, ko je priöel in neumornu nada- ljeval svojo energiöno akcijo, s katero je hotel dovesti cesarsko vlado do tega, da odpove zakupe in da zatre dogovore ter da poveri v interesu samoupravnih činiteljev pobiranje doklad fioančnim organom. Uspehi prvega leta so presegli VBa priöakovanja. Po V8ej pravici se pričakuje, da bodo tudi nspehi leta 1906 isto tako dobri, kajti leta 1906 so pričeli pobirati finančni organi užitnino tndi v komen- skem 8odnem okraju, kjer je koncem leta 1905 prenehala zadnja zakupna po- godba, katero je skleniia c. kr. financa. Iz teh uradnih podatkov je torej razvidno, da so dobile občine leta 1905 celih 174.179 K 23 h veö nego 1. 1904. Dopisi. Iz Št. Petra. — Od 10. do 15. decembra t. 1. imel je v tukajänji soli kmetijska predavanja dr?.avni potovalni učitelj go9pod Anton Štrekelj. Da se šempeterski posestniki zares zanimajo za kmetijski pouk, pokazali so s tem, da so se v obiloem številu odzvali prijaznemu vabilu gospoda kmetijskega učitelja. Pre- davanje je trajalo vsak večer nad 2y2 uri. Posestniki so s pozornostjo sledili poljudnemu razpravijanju o vseh važnih kmetijskih strokah. Razvidilo se je, da je gospod kmetijski učitelj zares kos svoji nalogi. Res, da imamo mnogo iz- vrstnih kmetijskih knjig, ki nam kažejo, kako nam je postopati, da bodemo imeli vspeh in dobiček v vseh'kmetijskih stro- kah in semkaj spadajočih opravilih — a örka je le mrtva in raje se posluša na podlßgi izkušenj pripovedujoöega gospoda učitelja. Iz predavanj se je natnreÖ raz- vidilo, da se poßluzuje gospod državni uöitelj Anton Strekelj le bore malo kme- tijskih knjig; opisal nam je zemljo v naši okolici ter praktiöno pokazal po- manjkljivosti, ki so se pokazale v obde- lovanju polja — vinogradov — vrtov itd. Iz tega se je pa razvidilo, da ome- njeni gospod res pr'dno zahaja na naša polja — vinograde ter neopazovan pre- gleduje; tako nabira nanke v la-itno knjigo in jih potem podaja dotiönim kme- tovalcem v Iastno korist. Gospodu uöi- telju smo za prelepe in zlate naake zelo hvaležni. Njegova predavanja niso bila zastonj — našla bodo mnogo po- snemalcev — ker se bode gospod ueitelj lahko sam prepričal, ko bode zopet pre- gledoval naäa prelepa polja — vino- grade — razliöne nasade itd. Torej vrli gospod uöitelj Anton Štrekelj : „Na svidenje še kedaj v našem prijazno — prijetnem Št. Petru !u Politiöni pregled. Državni zbor. Včersj je imela posl. zbornica zopet svojo sejo, ki je začela ob 3. urah in 15. minut popoludne. Pravosodai mi- nister je predložil zbornici zak. naört glede sestave senatov pri viSjih deželnih sodiščih. kakor tudi pri najvišjem sodnem dvoru. Železniški minister pa je pred- ložil zak. načrt glede prispevanja glavnic od strani države za zgradbo lokalnih že- leznic. Trgovinski minister je predložil doslovni dogovor sklenjen med ogrsko in avstriJ8ko vlado, glede vojaških do- bav, Med spisi se je nahnjala tudi zahleva okrajnega sodišča v Ljubnem, da bi smelo postopati proti državnemu po- slancu dr. Pioju. Na to je zbornica raz- pravljala o nujnem predlogu čeških ra- dikalcev glede starostneg* zavarovanja delavcev. Ko je bila nujnost predlcga odklonjena je bila seja zakljuöena. Vol Ina^reforma v gosposki zbornici. Kakor poročajo listi, je vlada ugo- dila zahtevi veöine komisije gospo3ke zbornicp, ki se je te dni bavila z vo- lilno refjrmo v toliko, da je predložila gosposki zbornici zakonski načrt, s ka- terim se določa, da bode znašalo älevilo ^lanov gosposke zbornice največ 180. Čeravno se je večina komiaije izrekla za pluralno volilno pravico, upajo mero- dajni krogi, da bode v plenumu gosposke zbornice volilna reforma vsprejeta ne- spremenjena, kakor jo je sprejela po- slanska zbornica. Priprave dunajskih čehov za drzavno- zborske volitve. Novi volilni red ne zagotavlja du- najskim Čehom nobenega mandata. A dunajski volilni okraji so razdeljeni tako, da bi bil lahko izvoljen kak ceäki posla- nec. Dunajski Čehi pa nameravajo po- 8taviti svoje kandidate po vseh dunajskih volilnih okrajih, da tako dokažejo dvojno pravicj do čeških državnozborskih man- datov na Dunaju. Dela se tudi na to, da kandidira nekaj dunajskih öeäkih kandi- datov na Ceäkem in Moravskem. Tirolski deželni zbor. Ker so Nemci in Italijani proti sklicanju deželnega zbora, ga vlada letos najbrž še ne bo sklicala. Novi niže-avstrijski deželni maršal. Niže-avstrijskim deželnim maräalom je imenovan princ Lichtenstein. Novi sekcijski šef v poljedelskem ministerstvu. Za sekcijskega šefa v poljedelskem ministerstvu je imenovan med agrarci zelo priljubljeni vitez Zileaki, doziaj dvorni svetnik pri galiäkem namestni- ätvu. Za svobodo cerkve. Strah francoske vlade pred kultur- nim bojem je na višku. Kar je sedaj gotovo v tej zmedi, je to, da ima vlada za seboj le veliko večino parlamenta, da pa ljudstvo in celo pretežna veöina listov obsoja politiko nasilja. Sedaj äele se vidi, kako je raöunala vlada na razkol med katoliöani in na nesoglasje med francoskim episkopatom in Vatikanotn. To bi bilo njeno najhujäe orožje. IzkljuČ- no to jo je gnalo preiskati arhiv pape- ževega zastopnika, kjer je mislila, da poleg kakšne roalistiške zarote odkrije v pismih kakäno nasprotje med sv. stolico in francoskimi duhovniki. Vladaa glasila so že raztrobila po svetu vest, da so med M sntagninijevo korespondenco našli pisma, ki dokazujejo, da se večina ško- fov ne strinja s papežem. Danes poro- öajo : Vest, da so naäli med M jntagnini- jevo koreapondenco pisma, ki priösjo o nesoglasju med CrancDskimi škofi in pa- pežem glede na pripoznanje združeval- nega zakona iz 1. 1881. se ne potrjuje. V nedeljo, prvo nedeljo odkar je prenehal na Francoskern konkordat in se je uvela loöitev cerkve od države, so bile pariäke carkve natlačene ver- nikov. Red ni bil kaljen. Inštrukcije za pariško policijo. Inštrukcije, katere so odrejene od francoske vlade za vsakega policaja, so sledeče: 1. Policijski nadzornik se mora v cerkvah pomeäati med vernike, poizve- deti za imena duhovuikov, ki berö maäe, bodisi da to izve od cerkovnikov ali pa imena duhovnikov razbere iz imenskih listov nad spovednicami. 2. Kadar kak duhovnik stopi k al- tarju, mora policaj zabeležiti uro in napraviti poročilo na komisarijat; kaz- nuje ga, ako se povabilu odzove ali ne. 4. Policijskemu ravnateljstvu je znano, da namoravajo skupine svobodo- mislecev po cerkvah državni naredbi v prilog demonstrirati. Policaji naj jih pu- 8tijo demonstrirati, dokler izbrohae äkandal, nakar se bo cerkev provizoriöno zaprla. Tako so dobesedno te štiričlenske svobodoljnbne inštrukcije. Oboroževanje Srbije. Kakor je znano, se je srbska vlada odloöila za Schneiderjeve topove iz Creu- zota. Naroöila pa je Schneiderjeve topo- ve raesto Kruppovih zaradi tega, ker se jrt Nemčija v carinBkem sporn med Avstrijo in Srbsko postavila na avstrijsko stališče in odbila predlog srbske vlade, naj se srbskn-nemška trgovinska pogodba razširi. Srbska vlada teži sedaj za tem, da pri- pravi vse balkanske države do skupne akcije. Ker pa ima bolgarska vojska francoski brzostrelni top, se je zanj ol- loöila tudi srbska, da v tem doseže ena- kost v oboroževanju med srbsko in bol- garsko vojsko v ta namen, da se omo- goči evenlualna bolgarsko-srbska skupna akcija na Baikanu. Novi brzostrelni to- povi bodo v poldrugem letu gotovi. Da- najski listi so se svoj öas z zaöudenjera vpraäali, čemu Srbiji toliko topov, toda äe bolj jih bo iznenadila vest, da Srbija poleg na Francoskern naročenih topov dobi še 400 novih brzostrelnih topov Vojaški proračun v Italijanskem parlamentu. Brunialti je izvajal v parlamentu, da nihče ne želi vojske z Avstrijo, paö pa, da se neodkritosrčno razmerje raz- jasni. Vendar pa narodnostne razmere v Avslriji znajo povzroöiti preseneöenja. Nasproti avstrijskim utrdbam ob vzhodni italijanski meji so italijanske utrdbe ne- dostatne. Niti pravih zelezniäkth zvez ni, tako da se bo v slučaju vojske itali- jtnska armada morala iz BeneSke umak- niti. Priporoöal ja večje izdatke za utr- dbe. Socialist F^rri je izj&vil, da njegova stranka ne bo glasuvala za izredai vo- jaški proračun. Reforme v Makedoniji. Turška vojna uprava je pri tvrdki Mauserjevi naročila za makedonsko re- formno orožništvo 7000 pušk,v Berolina pa 7 milijonov atreliva. Darovi. „Za Šolski Dom" so plačali predsedniätvu : Jalija Leban v Crničah 6 K; Terezija Jonko v Bovca za božičnico 10 K; mesečnino za november gO8pe in gospodicn*: Gizela Finäger 2 K; Irma Fon 1 K; Stefanija Havel 40 h; Antonija Hrovatin 2 K; Karla Kaučič 2 K; Marija Kopač, svečarjeva 5 K; Milka Klančič 1 K; Bdrta l'avletic 2 E; Milena Papež 1 K; Avgusta Santel 1 K. Našenm upravnistvu je došlo : Na meßto venca na grob pesnika Siraona Gregorčiča daroval Iv. Filipiö dekau v Ločniku 20 K ; dalje je daroval Andr. Ipa- vec, prof. 1 R. Za božičnico v „Šolskem Domu" so Jarovali sledeöi gg. : Dr. Andrej Pavlica 10 K, Josip Oi- gon 1 K 40 v, mons. Štefan Kofol 2 K, Ant. pl. Braunizer 1 K, J. K. 2 K, Fr. Setničar 2 K, Josip Ličan 5 K, Nikolaj Sedej 2 K, mons. J. Wolf 10 K, Petejan Karol 1 K, Neimenovan 2 K, dr. Der- mastia 2 K, mons. dr. Job. Gabrijevčič 10 K, Dva Franca 10 K, šolski svetnik KrižničlO K, baron Winkler 10 K, N. N. 2 K, Leopold Jonko v Bovcu 15 metrov forštanja. Bog živivrle rodoljube ! Za Gregorčičev spomenik. TretjeSolci prve državne gimnazije v Ljubljani 26 K; Anton PJesničar, žup- nik na Lokvab 10 K ; dekan Ivan FdipiČ 10 K 58 v. Domače in razne novice. Tridesetdneviiica po pokojnem pes- niku Simonu Gregorčičn se bo obha- jala v tukajšnji cerkvi bv. Ignacija prih. soboto ob 10. uri. Idcalna niladiiia. — Tadi ljub- ljanski tretješolci I. drž. gimnazije so se spomnili pokojnega mladinoljaba Simona Gregoreiča ter darovali v doneskih od 5 do 10 vinarjev za njegov spomenik 26 K. Naj bi našli mladi častilci pokojnega pesnika še mnogo posnemalcev ! Simon Gregorčič in Srbi.—Smrt pesnika Gregorčiča so omenili z velikim sožaljem vsi jpgoslovanski in slovanski Hsti sploh. Srbski listi so pisali o njem vsi brez izjeme, a zlasti na široko so ga omenjale „Beogrodske novine" in „Slo- vanski Jag". Klab „Slovanski jug" v Bel- grada priredi v njegov spomin slavnosten Gregorčičev večer.] Preč. gospod Primož Zakrajšek, vikar v Kostanjevici, je umrl 15. t. m. Do zadnjega imel je trdno zanpanje, da äe ozdravi. Umrl je na Buäici. Skoda za Qiladega in gorečega dahovnika ! Bil je jako nadarjen in delaven ter dober go- vornik. V kratkih letih njegovega pa- atirstva napravil je veliko dobrega, kjer je sldžboval. Mir njegovi duši ! Imenovanje. — Za glavnega dav- karja na Voloskem je imenovan davkar g. Joiip K a v ö i č. Volitvo v predstojništvo In raz- sodišče delavskc zavarovaluice proti nezgodamv Trstu. — Tržaški odborza skapno slovensko-hrvatsko volilno akcijo vabi nnjno vse narodno misleče podjet- nike, da pošljejo takoj glasovnice pra- vilno podpisane na naslov odborovega predsednika g. dr. Eivarda S 1 a v i k a, advokata v Trstu, ulica Galatti St. IS.— Volitve so dne 29' t. m.; glasovnice mo- rajo biti v svrho areditve že nekaj dni pred volitvijo v odborovih rokah. Potrjeui zakon. — Zäkonski na- ßrt katerega je vsprejel goriški deželni zbor glede razširjenja določb postave z dne 9. decembra 1. 1883 drž. zak. št. 13, ki se tiče pogozdovanja Krasa, tudi na nekatere obciae v kanlskem okraja, je zadobil Najvišje potrjenje. Predavanjc v „Goriški zvezi". Kakor je bilo naznanjeno v zadnji „Gorici", vršilo se je predavanje pretekli četrtek v „Goriäki zvezi" in sicer o prav- ni oanovi zadrag. V lepi besedi in na kratko je povedal g. dr. Dermastia, kaj zahteva zakon od zadrage. Govoril je tadi o združitvi konsnmnih in kredilnih zadrug,||ki je pač najbolj priporočljivi način zdrnževanja. — Pravila se morajo doposlati trgovin. sodišču, da se tarn re- gistrirajo; načelniki se morajo tn osebno pred sodnikom podpisati oz. svoje pod- pise dati potrditi z notarskim potrdilom. Posebno dobro se je obdelalo vprašanje o omejenem in neomejenem jamstvu; o pravicah in dolžnostih vodstva - načelni- štva; pretresovalo se je rasne mogoče slučaje ob registriranja novih načelnikov in razne nevamosti in zadrege, v ktere lahko pridejo bodisi zadrnga ali pa načel- niki ob takib slnčajib. Nadzorstvo po za- kona ni zapovedano, izbere se pa isto lahko, sarno da ne srae biti nikdo na- čelnik in nadzornik ob enem Posebno treba ta opomniti, da ima nadzorstvo pravico takoj saspendirati uradnika, ako vidi kako nerednost. Defioitivno sme o tem sklepati le občni zbor. Precej na- tančno je govoril g. predavatelj o dolo- čilih glede občnega zbora, njega sklepč- nosti in pravicah. — Ako podpiše proš- njo desetina Članov, mora načelstvo skli- cati občni zbor. Ako se načalstvo tema protivi, ga prisili lahko sodiače z denar- no globo. Vsaka stvar mora biti prej na- znanjena na dnevnem redo, razan pred- loga, da se v kratkem zbere nov občni zbor. — Predaval je g. govornik še neke določbe o konknrsu, ozir. o razpuititvi zadrage. Bilo jo jako zanimivo. Predavanje v „Goriški zvezK— V četrtek predava v „Goriški zvezi" g. Sveto8lav Premroa o predmeta „Vreme- noznanstvd v službi poljedelstva". Pre- davanje obcta biti zelo zanimivo, ker ga spremljajo projekcije 57 slik s skioptiko- nom in demonstracija raznih meteoro- logičnih inätrnmentov. Vstop prost vsa- komur, ki se za to zanima. Celjska „Domovina" o Gabršče- kovih knjižuih izdanjih. — 0 prilož- nosti, ko je izäel pri Gabräceku prevod Dnmasovega „Monte Cristo", je „Domo- vina" izpregovorila o Gabračeka založnika med dragim tako : Gdbršček je nedvomno prvi, ki je med Slovenci začel v velikem štilu izda- jati perijodične pablika jije. A on je tudi edini, ki vedn.n in vedno tarna in jadi- kuje, da je založništvo najnehvaležnejši posel na svetu in da mora žrtvovati ve- like svote. Tega pa si je sam kriv. V ce- lem njegovem delu namreč ni nikakega siBtema, in nikakega enotnega principa, po katerem bi bilo urejeno. Gabraček izdaja kar ma pride pod roke, a de to v taki obliki, da mora izzvati nezado- voljnost. Gospod Gabräcek bi moral ve- deti, da takozvano občinstvo ne kupuje rado knjig, Če je papir približno tak, ka- kor ga ima „Edinost", če je vez skrajno neokrjsna in če je prevod tak, da ga me- re umeti bralec le Če primerja original. Zato pa menda ne izdaja knjig, da bi se mi ob njih morali bavili z lingvističnimi šladijami. Marsikaj si mislimo, ko zremo gori imenovano knjigo pred seboj. Čema si splob prišla na svet ? Za literarne slad- kosnedeže nisi, ker so te spoznali že v lepäi obliki, k večjema za kakšnega lite- rarnega paleontologa, ki zbira petrefakte iz predpretekle literarne dobe. Zm narod nisi, ker si draga. A če zajdeä v narod, boš naredila škodo, ker si proračunjena za popolnoma drage duše, za druge In- stinkte, kakor jih najdeš med proatim Ijadstvom, ker si premalo umetniäko omerjena in umirjena. Končno še nekaj. Tistim optimistom, ki mislijo, da je ta knjiga prevedena iz francoskega, povemo, da ni. 0 gospoda, ki jo je prevedel in ki sploh mnogo prevaja iz „francoskega" in „ruskega", gre med Ijadmi, ki ga pozaejo, glaB, da si V8O stvar olajsa in prevaja iz nem- ščine. Doslej smo molöali, a enkrat ma bomo stopili tako občatno na kurja oče- sa, da bode pomnil, mogoče bo dobil po- tem druge pojme o literarni poštenosti. Gospodu Gabrščeku pa nasvetujemo, da naj začne najprej pri sebi, naj od- pravi vse to, kar smo ma očitali. Knjigovodski tečiij za člane „Tr- govskega oürtnega društva prične v sredo dne 19. t. m. ob 3. uri zvečer v „Šol- skem Domu". Drnžinski večer „Trgovakega obrt- nega društva" se bo vršil v nedeljo dne 23. t. m. v hotela „Pri zlatem jelena" Na programu je predavanje g. dr. Dere- anija „0 h'gijeni", petje i. dr. Zaöetek ob 8. uri. Vstop prost. Nova lekarua v Gorici. — V si- nočni seji mestnega sveta je naznanil župan, da je tržaško namestniätvo dovo- lilo, da se sme otvoriti v Gorici nQva lekarna in sicer v bližini starega poko- pališča. Akad. ferj. druStvo „Adrija" v Gorici priredi v petek, dne 21. t. m. ob 71/2 uri zvečer pri „Zlatem Jelenu" izredni občni zbor s sledečira dnevnim redom : 1. Čitanje zapisnika; 2. Razvoj narod nega radikalnega gibanja na S o- venskem; 3. Program akad. ferj. drnštva „Adrije"; 4. Poročilo odseka za potovalno knjižnico; 5 Samostalni predlogi; 6. Slu- čajnosti. Zborovanje bo velike važnosti! G^. 8tareäine in tt. člani blagovolite se udeležiti v polnem ätevilu ! Povozt'ii jebilvscb>to v Gosposki ulici neki 75!etni Stefan Muhli iz Ma- rijacelja. Pripeljali so ga v bolnico. Ustavljena sodna preiskava. — Kakor smo svoječasno poročali je nastal v t'poslopju, kjer se nahaja sodižče v AjdovŠčini, ogenj, ki je uni<^il äe prejänji del sodnega arhiva. Prejeli in zaprli so takrat posestnlka Avguata Schöna iz sv. Križa, ker je letel nanj sum, da je prov- vzročitelj požara. Te dni pa so Schöna izpustili iz preiskovalnega zapora zaradi pomanjkanja dokazov, da bi bil on pro- vzročitelj požara. i Simon Gregorčičev večer je pri- : redilo v nedeljo katoliško delavksko j druätvo pri Markotu na Savi. Vapored je obsegal : Predavanje o GregorčiČu, deklamacije in petje Gregoroičevih pesmi. Pri prosti zabavi pa je bilo tamburanje in petje. Polkovnik 17. pešpolka g. Wan Pregelj je umirovljen in odlikovan z vo- jaäkim zaslužnim križcem. Občiuske volitve v Buzctu. — Pri občinskih volitvah v Buzela so zaaa- gali in sicer sijajno v vseh trjh raz- redih Hrvatje. Ne8reda na železnici. — Praški O8ebni vlak, ki je dospel na postajo v Mostu v nedeljo zvečer četrt are pred časom, je zadel na prej dospeli praški brzovlak. 33 oseb je bilo lahko ranjenih. Premikač in kontrolni čuvaj, ki sta se zaplela v protislovje, sta bila aretirana. Društva. „Sloveuska Čitalnica" v Gorici vabi k občnemu zboru dne 20. decem- bra 1906 ob 6. uri zveöer. Dnevni red : 1. Nagovor predseduikov; 2. Poroöilo taj- nikovo; 3. Poročilo blagajnikovo; 4. Slu- čajnosti. 5. Volitev novega odbora. — Dražba časnikov za prihodnje druätveno leto bode na sv. Silvestra večer, 31. t. m. ob 6. uri zveöer. Vsled nedostajanja dvorane mora običaina Silvestrova vese- lica letos izostati. Časniki za prihodnje leto se naroče obče iati kot letos. Ako bi pa kateri p. n. draätvenik hotel kake izpremembe, naj blagovolnvoje ž^lje iz- raziti pri občnem zboru. V izdatno ko- rist draštvene blagajne je želeti, da se gg. draštveniki udeleže dražbe čamikov prav v obilem števila, česar aljadno prosi o d b o r. Proti »Svobodni šoli". — L na teden ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. kupite vedno najboljše pri domači tvrdki J. ME HE St. 10 S08ka st. 10 Anton Kustrin. trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporočn časliti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Mokošt. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrstriža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob 7» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina \z Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Dftjnlfil Spominjajte se o vsaki I lUJalVI. priiiki „šoiskega doma". Ne pozabite! Kje sevkupi gotove obleke in blago za niožke obleke? Nikjer drugje, kakor pri M. Poveraju, v Gorici na Travniku. Tedaj tje pojdi in nakupi si kar potrebuješ za BožiČe za-se ali pa za darila za Božične praznike. S tern se prepričaš, da je vse resnica, kar se naznanja slavnemu občinstvu o veliki zalogi vsakovrst- nega blaga. Te jako nizke cene veljajo sa- mo za blago, ki je razpostavljeno pred štacuno na Travniku st 5. „NÜRODNa TlSKflRNfl" ::: 9 Gorici, ulica Vetturini št. 9::: \u je preskrbljena z povsem novimi .j W%& ^kami, okraski in finim papirjem, ^j^ '^sM§fM ter more prevzeti vsa v ti- t0&$j^ WM&h- skarsko stroko sPa- ^ŠMŠŠ PZÄ>S% i>T^<-'A daioča dela jO^Ti? feyO^r TISKA: „Uorico oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo N Pobotnice o ^ Sprejemnice , Plakate ooo ^\/ itd. itd. *H ____A oo .Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač. sklepe , Jedilne liste . ooo Etikete ; itd. itd. A______ Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v modern! in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... „^." Igralci na citre ^^ dobe 6 iger za citre in katalog 190' stonj J. Neuklrclmer, Görkau (Češko). Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici na Kornju st. 11 Brockhaus Conversations-Lexikon še nov na prodaj za 60 K. — Kje,, pove naše upravništvo. Ivan Bednafik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. * ,CeutFaIixa posojilixiea6 rcgistrovana zadruga v Qoriei, uliea Yctturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menicB po 51 ,";M, na vhnjizbo po S°|o z ^s0^ upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera ^ za hranilne vloge je nespremenjena. V Kupujte eerkvene oblefcc edino od tvrdke Jos. Neskiadla, protokolirani zavod cerkvenih oprav v Olomueu, Posilja cerkvene oprave z 20 odsto ceneje kot dru- ge avstrijske tvrdke. Zalagatelj Njene c. in kr. Visokesti nadvojvodinje Izabele na Dnnaju in 16 avstro-ogerskih kapiteljskih cerkvä. .Vzaiemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatovi Mši v pritiičju — Dunajska cesta 19 Vsprejenia: ! 1. Zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premicnin * in pridelkov proti požarni škodi; ^ 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poskod- ^ bi in ^ 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- >! varovalnico na Dunaju za življenje in za ^ nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- , rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. /f Taedina slovenska aavarovalnica sprejema savarovanje Y pod tako ugodnitnipogoji, da se lahkotneria vsako drugo a zavarovalnico. r V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti /i provziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. * Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem /j popolno varnost. Mr Svoji k svojim! ^g Glavno zastopstvo za Trst Gorško n Istro pr g. Dragoinu STAREC, Trst, Via Yaldrvo 16. Rqjaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!