%jmo Victory BONDE in znamke Sfcrr,__ ^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^ AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 217 CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 18, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7III Sospodarskega | stališča j Nis v keijo ,. uradu za vojno ^icka J b°do ostali prav lobiij , vladne agencije, Tak0 •• v Privatni indu-1 Wg Jlm i* obljubil na-1 S'i' * * i '"'iorio bo na rokah 1 Prebil ,Par°v čevljev za1 !%; i Za*° bodo( lo ; * \oktobra že vzeli1 to ktnai fcvljev pa ne bo NkUj J vv trgovini, ker v ** za usnje in pa fr°Jarnah. . 1 Nk * * I fcj«*. zahtevajo, n»ija za poJ ^450 • vozovih, zal mUJ ali manj. Ker 'Ne?ineha restrikcija1, ^ boi ali' se železni-1 Je- da bodo ljudje S iietali. če ne bo Strikcija odprav-j Vaic% * * izH0?8avic bi radi> da No£,prdukcijo še i?4lk Produkcija 6 nylon nogavic Ji na j nadzorovala pri » d ne popolnoma u' 1 * * 1 stavk. • 1 ak'th S v avtni induV : nadaije-;] n0 j zdaj, potem I Savimalu odpravilaj iC °4V' ker Jih ne bo' * indu,stri- Hi ^ožai h avt°v, toda ^ bo V Detroitu, to1 a°seženo zaradi H* * * Sfer* trdij°'da delovno t siV ,n ponilad do > Hh^ Ker na J kNZ T' dajih ne1 ' I ^ obt^ot se je ra-»'l' r^u vojne. j ; S*nt' da vrši 7 bojne sile SiR hn k r čim "e bo dela tudi' alov in admi-l 9 v 4 •sS^Krrv j \ j Do d ]a" V <*ela?% in sicer * £vsak b0 < i > 1% ?daJ znaša )f '%>ta zgodi- " Hja, cut«o Oba, * j. s0ciai / V>1 > varnosti bo XS^Ske, profe- V C, Toda kon-S Nega ® bo še pe- \iSpo, ,dela d°voli ssfsj0 odškod- y: »J^ninske- S Sodnik Tru-* akci eto Pritisnil j k J° v tem ozi- Boj za Trst se je začel med diplomati ! Jugoslavija in Italija sta pričela boj za posest Trsta pred koncilom petih zunanjih ministrov. Usoda Trsta, starodavne lu-ke na severu Jadranskega morja, dohod v južnovzhodno in centralno Evropo, je na tehtnici. Zunanji ministri Zed. držav, Rusije, Anglije, Francije in Kitajske so se po enotedenskih pripravah odločili, da zaslišijo obe stranki, Italijo in Jugoslavijo, ki si lastita Trst s pristaniščem, zaledje z Istro in Beneško Julijo. Jugoslavija je predložila 9,000 besed obsegajoč memorandum pred zavezniški koncil. Zavrnila je predlog, da se Trst in-ternacionalizira ter zahteva poleg njega tudi Istro in Beneško Julijo. Jugoslovansko poslaništvo tukaj je objavilo v javnosti vse. bino memoranduma, ki je bil predložen koncilu v soboto. Jugoslavija imenuje zahtevano ozemlje Julijsko Krajino, označujoč jo kot teren, ki je geografsko, etnografsko in po želji prebivalstva ustavni del Jugoslavije. Edward Kardelj, podpredsednik jugoslovanske vlade, je predložil koncilu zahteve Jugoslavije. Italijanski zunanji minister Alcide de Gasperi z velikim štabom tehničnih svetovalcev je dospel v London, da prepriča koncil zavezniških ministrov, da mora ostati Trst pod oblastjo Italije, ker da je tam italijansko prebivalstvo v večini. Viri, ki so blizu koncila, mislijo, da so Italijani pripravljeni | odstopiti nekaj Beneške Julije in Istre Jugoslaviji, zunaj Trsta. Depeša angleškemu časopisju iz Trsta poroča, da vlada v zaledju Trsta pravcati teror in da so Jugoslovani za vso stvarjo. John Fisher, poročevalec za Daily Mail piše, da vztrajajo Jugoslovani na tem, da so to ozemlje, kjer so njih rojaki trpeli 20 let pod italijanskim jarmom, osvobodili in ne morejo razumeti, zakaj naj bi bilo to ozemlje dano zopet Italijanom. Jugoslovanski agenti v Trstu krožijo peticije, ki zahtevajo odcepitev Trsta in zaledja od Italije. Pri tem grozijo tistim, ki nočejo podpisati, da si jih bodo zapomnli, kadar pride čas in da bodo obračunali z njimi. ( Imena beguncev bomo priobčali v listu ( A Iz Evrope smo prejeli seznam slovenskih beguncev, ki / 7 se nahajajo v raznih taboriščih. Jih je več tisoč, pa seznam |) še ni popolen. Kadar dobimo še ostala imena jih bomo pri- ' A 'občili. Navedli bomo ime, priimek, rojstno leto in rojstni / / kraj begunca ali begunke. Gotovo boste našli med imeni I) kakega svojega sorodnika ali znanca. ' ' ) Med begunci, katerih imena bomo priobčili, so iz No- ( ( tranjske, Dolenjske, Gorenjske in iz štajerske. S priob- / / čevanjem teh slovenskih izgnancev začnemo ta četrtek. To-) rej ne prezrite tega! Priobčali jih bomo vsak dan po ne- ( kaj, ker imen je več tisoč. / MacArthur pravi, da ne bo freba več kot 200,000 mož za Japonsko Tokio. — Ameriška okupacija Japonske se je tako izvrstno posrečilo, da bo okupacijska armada v šestih mesecih lahko znižana na 200,000 mož, tako je rekel včeraj general Douglas MacArthur. Radi tega bodo ameriške čete poslane domov tako hitro, kakor hitro se bo moglo dobiti dovolj ladij za prevoz. MacArthur je rekel, da je bila invazija Japonske največja ha-zardna igra v zgodovini sveta, ker je nadkriljevala japonska oborožena armada ameriško 1,000 proti 1. Toda vse je šlo lepo po sreči. Dalje je MacArthur povedal, da je generalni štab prvotno računal, da bo treba za okupacijo Japonske najmanj 800,000 mož. Pozneje se je računalo, da jo bo zadostovalo 400,000 in zdaj je videti, da je ne bo treba več kot kakih 200,000. Kadar bo Japonska enkrat razorožena, bo zadostovala majhna ameriška armada za okupacijo, je rekel MacArthur. Zbiranje vojnih zločincev gre gladko od rok, ker japonska vlada izvršuje aretacije. Prijetih je že 29 vojnih zločincev, 15 jih je pa še na svobodi, dva sta izvršila samomor. Policijskega načelnika ne morejo vreči iz urada Cleveland, O. — župan Tom Burke je priznal včeraj, da je bil poražen v prizadevanju, da bi odstranil policijskega načelnika Geo. J. Matowitza. župan je bil za Matowitzem, ker da ni dovolj preganjal hazardnih igralcev. še v juliju mu je župan predložil listo prostorov, kjer se je igralo za visoke vsote, pa ni policija ničesar storila proti njim. Policijski načelnik pa trdi, da je ukazal preiskati vse tiste prostore in kjer je našla policija igranje, je prostor zaprla, župan pravi, da nima dokazov proti in da zaenkrat ne more napraviti nič proti načelniku. -o- Ta 15. otrok tehta kar 18 funtov Lawton, Pa. — Družini Mr. in Mrs. tFrancis Strohl so prinesle vile rojenice zadnjo sredo, deklico, ki je že 15. otrok v družini. Tehtala je ob rojstvu 18 funtov, dočim so bili vsi drugi rojeni z normalno težko. 7" NAMESTO UBITIH SINOV IŠČETA NAMESTNIKE Cattaraugus, N. Y. — Zakonca Mr. in Mrs. Arthur Milks bi rada dobila dva odpuščena vojna veterana, da bi živela pri njima na farmi ter da bi nadomestila njiju dva sinova, ki sta umrla v ujetništvu na Japonskem. Zakonca iščeta dva veterana potom časopisja in sicer bi najraje dobila taka, ki nimata svojcev,v ki sta pohabljena in ne moreta več skrbeti zase. Dobila bosta pri tej dvojici dober dom. -1-0- Dr. Ivan Subašič je zadet od paralize London. — Jugoslovanski minister za zunanje zadeve, dr. Ivan. Subašič, ni mogel z delegacijo v London, ker ga je na 10. sept. zadel delni kap. V Londonu ga bo zastopal Edvard Kardelj. -o- SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM BREZ NOG IN BREZ ROK, HOČE DELITI DENAR Z SVOJIM TOVARIŠEM Atlantic, City. — Pfc. Jimmy ■ Wison, ki je izgubil obe roki in 1 obe nogi v letalski nezgodi, bi' ■ zdaj raci, da bi bil deležen vsega njegovega premoženja njegov pohabljeni tovariš. j časopisje je dvignilo za Wil-sona kampanjo ter nabralo zanj vsoto $106,000. Zdaj je prišel pa na dan z izjavo, naj dobi polovico vsega tega Pvt. Eddie Sardo, ki je izgubil obe nogi in aesno roko na evropskih bOji-Lščih. Bila sta skupaj v bolnišni-jci in postala velika prijatelja. Vlada bo obrnila j1 vso pozornost na položaj v Defroifu Washington. — Delavski tajnik Schwellenbach je izjavil, da je takoj potreba nekoga v De-troitu, ki bo spravil obe stranki , skupaj, delavstvo in podjetja, | ako je to sploh še mogoče. Da se bo pa nekaj začelo je razvide- ; ti iz tega, ker bo predsednik Truman reorganiziral delavski -oddelek vlade, nakar bo ta takoj pogledal v Detroit, kjer je na tisoče delavcev na stavki in na-daljni tisoči grozijo pustiti delo radi. nesoglasja s tovarnami. Delavski tajnik Schwellenbach je vprašal predsednika za prosto roko, da bo lahko vzel položaj v svoje roke. To bo najbr-že dobil danes, ko bo predsednik preuredil ves delavski oddelek vlade. Unija avtnih delavcev (CIO), ki #tahteva 30% zvišanja pri mezdi, trdi, da je to obljubil predsednik Roosevelt tekom vojne, ako bodo delavci počakali s zahtevo do zdaj. Vladni uradniki so začudeni nad tem in pravijo, da niso nikdar slišali o kaki taki obljubi predsednika Roose-velta. Tudi William Green, predsednik A. F. of L. trdi, da je to nekaj novega zanj. V Detroitu je danes brez dela zaradi stavke do 82,000 delavcev, kakih 220,000 jih pa brez dela, ker so tovarnam potekla vojna naročila. Vlado je začel položaj skrbeti in predsednik Truman se je odločil, da bo pogledal v Detroit z sredstvi, ki so mu na razpolago. -o- Na razstavi cvetlic se bodo poganjali za trofejo, ki jo bo dal guverner V Masonic avditoriju na Euclid Ave. in 36. cesta bo na 22. in 23. septembra razstava dali j. Razstavo bo odprla Mrs. Jane Lausche, soproga guvernerja Lauscheta, ki bo oddala lastniku najlepše dalije tudi guvernerjevo zlato trofejo. Na tisoče najlepših dali j bo na tej razstavi, ki jo prirejaj Ohijska zveza za vzgojo dalij. Tajnik te zveze, Edward A. Pa-pesh trdi, da bo to ena največjih razstav dalij v Ohio. -o-- Stalin je vprašal U. S. za 6 bilijonov Moskva. — Stalin je sprejel pri sebi skupino ameriških kon-gresnikov ter pred njimi izrazil željo, da bi dobil v Zed. državah 'posojilo v vsoti 6 bilijonov dolarjev. 0 -o- Vsi Japonci bodo šli iz Kitajske šanghaj. — Vsak japonski civilist, moški, ženska in otrok, bodo deportirani na Japonsko, je izjavil general Kajšek. ČASTNIK OBSOJEN ZARADI BIGAMIJE V BERLINU Berlin. — Stotnik Carl Schultz, ki ima ženo v Chicagu, se je v Berlinu poročil s Kene-lo Koulouvaris, ki služi pri Wacs. Vojaška sodnija ga je radi tega vrgla iz armade. Poroka se je vršila še v juliju v Zehlendorfu pri Berlinu, žena je že dobila razporoko in je bila poslana nazaj v Zed. države. NOVIGROBOVI Frances Erjavec Kot je bilo že včeraj poroča-no, je umrla v pondeljek z ju- ; traj ob štirih v Charity bolnišnici Frances Erjavec roj. Ku-kec, stanujoča na 12012 Corlett : Ave. stara 58 let. Doma je bila iz fare Boštajn, vas Sonč-nik na Dolenjskem, odkoder je prišla sem pred 33 leti. Bila je članica društva Bled št. 20 SDZ. Poleg žalujočega soproga Antona zapušča hčeri: Mary Sčinkovec, Frances Vadnal ter sina Antona, v starem kraju pa zapušča tri sestre. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfoliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih in na Kal-varijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Louis Terhovnik V mestni bolnišnici je umrl| po dolgi bolezni Louis Tehov-nik, star 55 let. Doma je bil iz fare sv. Jakob pri Celju na Štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 33 leti. V domovini zapušča dve sestri in enega brata. Stanoval je na 6714 St. Clair Ave. Pogreb bo. v sredo ob eni uri popoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in na Whitehaven pokopališče. -o- Grčija zahteva odškodnino od Albanije, Bolgarije London. — Regent Grčije, nadškof Damaskinos je izjavil, da bo Grčija predložila zahteve ,po ozemlju in reparacijah od Albanije in Bolgarije. Hoover je proti !emisr da bi se kar zbrisalo vojne dolgove Chicago. — Bivši predsedniki Hoover je izjavil v tem mestu, | da so Zed. države dolžne pomagati ostalem svetu na noge, toda obenem je pa svaril, da Evropa, ne sme pozabiti dejstva, da smo mi sami bolj zadolženi kot smo bili po prvi vojni. Zatrjeval je, da. je posojevanje denarja slaba pot k mednarodnem prijateljstvu. Dalje je Hoover svetoval, naj vojnih dolgov ne izbrišemo, ampak naj se ustvari za ves svet nekak moratorij, kar bi pomenilo, da se začasno nikogar ne tir-ja. Po preteku petih let pa, ko si bo svet nekoliko opomogel, bo-niQ. pa. lahko govociU o dplgeta.,. Svaril je tudi, naj ne pogojujemo nobenega denarja drugim državam, doker nismo natančno preštudirali finančnega stanja dotične dežele. Glejmo na to, je rekel Hoover, da se z našim denarjem ne bo vzdrževalo kako propagando proti naši deželi in da se ž njim ne bo delalo kakih socialnih eksperimentov v tujini z namenom, da se tekmuje z nami na svetovnem trgu. -o- Titovo češčenje v šolah Poljska katoliška časopisna agencija prinaša sledeče: Rico-struzione, organ italijanskih demokratov, piše, da vpeljava jo v jugoslovanske šole namesto verouka predmet, ki mu pravijo: "Zvestoba do maršala Tita." članek v Riconstruzione se naslanja na poročilo jugoslovanskega radija v Belgradu. List primerja, ko govori o tem nadomestilu za verouk, to učenje "zvestobe do Tita" s poučevanjem, ki so ga vpeljali italijanski fašisti v italijanske šole pod Mussolinijem in so imenovali "pouk o duce-ju." List italijanskih demokratov dodaja, da nadomeščanje črnega fašizma z rdečo diktaturo neusmiljeno vodi do iste usode diktatorjev ko-|munizma kot je zadela diktatorje fašizma in nacizma. Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice j Vrnitev iz bolnišnice — Po prestani operaciji v Lakeside bolnišnici je bila pripeljana na svoj dom z Zakrajškovo ambulanco ' Miss Mary Kašič, 1075 E. 68. St., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Tem potom se želi zahvaliti za obiske, cvetlice in darila. Maša za 30 dnevnico — V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Antona Milavca v spomin 30 dnevnice njegove smrti. Banket bo prirejen v počast poštnemu mojstru — V soboto 22. septembra ob 6 :30 bo v SMBis (ivorani, 2710 Walton Ave. slavnostni banket v počast novemu poštnem- mojstru v Clevelandu, Guy R. Lu-casu. Navzoči bodo med drugimi tudi župan Tom Burke, kon-gresnika Bender in Crosser. Banket prirejajo poštni uslužbenci. Pozdravi iz Chicaga — Iz vetrovnega mesta Chicaga pošilja pozdrave svojim znancem in prijateljem v Clevelandu Mary Walter iz 18100 Waterloo Rd. Nahaja se tam na počitnicah. V bolnišnico— Mrs. Lawrence Bandi iz 6727 Edna Ave., se je po naročilu zdravnika podala v Cleveland Clinic bolnišnico, Euclid Ave. in 93. cesta. Nahaja se v sobi št. 405. Obiski :so dovoljeni. Dobri ženi želimo, da bi se kma. lu boljšega zdravja povrnila domov. Važna seja— Jutri večer ob osmih bo važna seja direktorija SDD na Re-cher Ave. Nov pralnih na trgu — John Sušnik, lastnik Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave., nazna-na, da ima na razstavi nov pral-jnik izdelka Thor. Lahko si ga ogledatt v njegovi prodajalni in j tudi naročila zanj Mr. Sušnik j že sprejema. | Prva obletnica— V sredo ob 7:15 bo darovana i v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Matija Valentič v spo. min prve obletnice njegove smrti. Sirotišnica sv. Jožefa je dobila lepo posestvo— Clevelandska škofija je prejela v dar 10 akrov ozemlja ob 185. cesti med jezerom in Lake " Shore Bvd. Posestvo je bilo last 1 Louis Beaumonta. Posestvo bodo priključili dekliški sirotišni-• ci sv. Jožefa, ki se že nahaja po-; leg tega zemljišča. --o- ' DAJ BRAT. DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNEV S KAKIM DOLABJEM Razne vesli od naiih borcev v službi Sirka Sama Lt. Richard Jaksic, sin Mr. in Mrs. Frank M. Jaksic, 6111 St. Clair Ave., ki je bil pilot pri bombnikih, je dobil časten odpust iz armade. Mrs. iSlopko iz 18504 Arrowhead Ave., je naročila Ameriško Domovino sinu na naslov: S-Sgt, R. J. Slopko, 35828794, Co. C. 115 Inf. APO 29, c/o Postmaster New York, N. Y. Bik no M Iz Evrope so dospeli v ameriška pristanišča -sledeči naši fantje: T/3 Max Kosec, 1466 E. 185 St., Pvt. Edward F. Marincic 14429 Aspinwall, S/Sgt. Frani Narobe, 15909 Pythias Ave. Pvt. Stanley Smrdel, 1228 E 167. St. I_ AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 18, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVDC, Mttor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally except Sundays and Holiday«_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto ««.50. Za Cleveland, do Co4tl, celo leto «1.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta «3.60. Za Cleveland, po pošti, pol leta «4.00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta «2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta «2.25. Za Cleveland in Buclid. po raznaialcih: Celo leto «.60. pol leta «3J50. Četrt leta «2.00 „ Potamema itevllka 3 cente___ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. »6.50 p« year. Cleveland, by mall. «7JM per year. C. S. and Canada. «M0 tor S manttw. Cleveland, bj mail. «4.00 lor 6 month«. U. S. and Canada. «2.00 for S month«. Cleveland, by mall, «3.25 lor I month«. Cleveland and Euclid by Carrier. «8.50 per year: «3.50 for « month«. «2.00 for > month*. Single cople« i cent«. _j Entered m seoond-claa« matter January 5th. 1»0», at the Post OHIm at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 187«. ____ No. 217 Tues., Sept. 18, 19.45 Tri dobe v razvoju komunistične revolucije na Slovenskem (Poročajo slovenski begunci.) TRETJA DOBA Tretja doba je nastopila spomladi leta 1943. To je doba, ko je Osvobodilna Fronta vrgla s sebe svojo zadnjo krinko in stopila pred javnost odkrito kot — komunistična stranka. Obenem se je prenehalo sleparenje z "narodno revolucijo" kakor tudi s "slovensko revolucijo." Začela se je odkrita agitacija za SOCIALNO REVOLUCIJO, kakor jo zahteva komunizem. Naj tu takoj pripomnimo dvoje: Prvič! Te tri dobe so bile izrazito vidne le v postopanju Osvobodilne Fronte v "Ljubljanski Pokrajini," torej na Notranjskem in Dlenjskem. Drugače je bilo na Primorskem, kjer se je "osvobodilno gibanje" pod vodstvom komunistov začelo šele kako leto pozneje. O tem bomo napisali, ako bo le mogoče, posebno poročilo in ga vam poslali. Drugače je bilo tudi na Gorenjskem in Štajerskem, kjer Osvobodilna Fronta ni imela rednih vplivov in je deloma tudi precej pozneje začela. Na kratko bi lahko dejali, da sta se v teh pokrajinah več ali manj prva in druga doba strnili v eno, ki je pa skušala toliko bolj pohiteti in privesti do tega, da bi tretja in zadnja doba tudi tam uspela. Drugič. — Zdaj, ko je komunistična stranka na terenu zmagala na celi črti in prišla na vlado v celi Jugoslaviji, bo treba novih taktičnih potez. Zato se ne smete čuditi, če slišite, da vladni mogotci pod Titom zdaj dajejo izjave, ki se slišijo včasih kakor one v prvi dobi domače revolucije, včasih kakor one v drugi dobi, potem pa spet naenkrat kakor v tretji dobi. To je vse zgolj taktika, cilj je pa vedno isti — socialna komunistična revolucija in za njo — totalitarni komunizem. V tej tretji dobi so torej partizani poudarjali potrebo socialne revolucije, z drugo besedo: vpeljavo komunizma. Da je stvar "dozorela" do te stopnje, vzroki za to so bili različni. Prvič. — Vojaške edinice, ki so jih vodili sami zanesljivi komunisti, so se povečale. Narasle so spričo dejstva, ker so naprej in naprej nasilno mobilizirali v domačem okrožju in ker so dobili dotoka od drugod, zlasti s Primorskega. Tam so skušali popraviti napake, ki so jih bili zagrešili na Dolenjskem, in so ljudi v precejšnji meri pridobili, namreč tekom druge dobe svojega razvoja. Toda, kot rečeno, o tem enkrat psebej napišemo. Drugič. — Tekom druge dobe so si partizani pridobili odlične stike z laško vojsko, ki jih je podpirala in ščitila. V njenem varstvu so se počutili precej varne in ko je Italija padla, so jih ostanki laške vojske nepričakovano ojačili z ljudmi in orožjem. Toda tudi o tem bo treba napisati posebno poglavje. Tretjič. — Tekom druge dobe svojega razvoja so naši partizani navezali stalne stike z enakimi gibanji na jugu. Po vsem Balkanu so imeli enakomisleče, najbližji so jim pa bili seveda hrvaški partizani. Hrvaške komunistične brigade so jim pošiljale razno blago, orožje in dejansko pomoč. To so bili torej vzroki, zakaj so se komunisti v Osvobodilni Fronti začutili že spomladi 1943 dovolj močne za tretji korak. Pa so ga takoj tudi napravili. Komunistični listi kakor "Delo," "Slovenski Poročevalec" in več drugih se je kakor na povelje oglasilo in poudarilo, da "je za rešitev slovenstva potrebna SOCIALNA revolucija." Temu dosledno je izšla "Izjava" Izvršilnega odbora, ki je povedala, da je zdaj prišel tisti čas, ko so razpuščene vse osnovne skupine v Osvob'. Fronti in vse politične frakcije. Čas je torej, da se prizna v OF kot. politična skupina samo Komunistična Partija Slovenije, ki bo odslej imela v njej edino besedo, ker je samo ona sposobna izvesti med Slovenci pravo SOCIALNO revolucijo, in sicer kot mednarodna organizacija, ki predstavlja avantgardo človeštva sploh." Tako je končno zmagal v Osvobodilni Fronti že od začetka delavni — trojanski konj! To "Izjavo" so podpisali s komunisti vred tudi vsi oni, ki do takrat niso hoteli oriznati, da imajo kaj opraviti s komunizmom. Voditelji "krščanskih komunistov," Kocbek, Fajfar in Brecelj, so potem izdali še posebno okrožnico, v kateri utemeljujejo potrebo po SOCIALNI revoluciji in odpravo vseh dosedanjih skupin ter se popolnoma odkrito postavljajo na stran marksizma (dialektičnega materializma.) Tako so si ti ljudje sami spodžagali zadnjo vejo kake samostojnosti. Da bi se zadal smrtni sunek zadnjemu sledu kake morebitne opozicije, je prišlo do zborovanja v Kočevskem Rogu, ki je trajalo kar štiri dni. Tam so vsi politični1 in vojaški zastopniki Osv. Fr. soglasno izjavljali, da mora priti do socialne revolucije in do izključnega vodstva Komunistične Partije. 'Kdor bi bil zoper to, tako so dali razumeti, ne bo ' dolgo tlačil trave . . . Prišel je še poseben odlok z naročilom, da mora vsak dober partizan prositi za sprejem v Komunistično Partijo. In se je zgodilo na shodu v Sušicah blizu Toplic, da je znani Tone Fajfar kot eden zadnjih izmed "krščanskih socialistov" zaprosil sprejem V Komunistično Partijo ... Tako je bilo vse pripravljeno za prevzem oblasti po od- hodu Nemcev in za izvedbo komunistične revolucije po vsej | Sloveniji. Ako bi se to ne obneslo prvi dan, nič ne de, komunisti znajo biti tudi potrpežljivi . . . Zgodilo se je, kar je napovedal Edvard Kocbek v pismu na nekega svojega somišljenika v Ljubljani že 10. avgusta 1943: "Ne gre več za zlom fašizma, ampak za tisto zadnjo resničnost sveta: posest in oblast." Zdaj imajo svojo "posest in oblast," za katero so delali od vsega začetka, pa toliko varali, da jim gre samo za osvoboditev. Imajo to "posest in oblast" ne po svoji zaslugi, tudi ne po volji slovenskega naroda, ampak le zaradi srečnega naključja, da jih je podprl zunanji svet in sicer skoraj od vseh strani. Kako je moglo priti do tega, je nam velika uganka. Kako pa komunistična stranka sedaj svojo "posest in oblast" izrablja v "korist slovenskega naroda," mislimo, da Amerikanci tudi veste. Upamo, da bo zvedel tudi ostali svet, če še ne ve. Ali smemo upati, da bo demokratično usmerjeni svet glede tega kaj ukrenil? BESEDA IZ NARODA Ob veselem svidenju Strabane, Pa. — Vojna je končana, hvala Bogu! Fantje in mladi možje vojaki so se začeli polagoma vračati domov. Tisti, ki imajo zadostno število točk, so častno odpuščeni in drugi pa prinajajo na 30 dnevni dopust. Tako je dobil tudi moj drugi sin Joseph 30 dni dopusta, katerega si je tudi pošteno za služil. Bil je 32 mesecev on stran morja; v armado je bil poklican 13. avgusta 1942 in prideljen k inženirskemu oddelku. Vojaško treningo je napravil v Fort Bel voir, Va., in 2. decembra 1942 je že stopil na angleška tla. Ravno v tistem času je bila najbolj nevarna pot v Evropo, kajti povsod so prežale nemške podmornice na svoj plen. V mestu Edinburgh, Anglija, je bil 18 mesecev, od tam pa v Francijo, Belgijo in končno v Nemčijo od reke Rene. Kakor sem pripoveduje, je bilo tam naj'h,ujše, najtežje in najbolj nevarno Čtfefb, kajti v dežju krogel je bilo treba graditi in popravljati mostove, ki so jih bežeči Nemci za seboj podirali in uničevali, ko so bežali pred zmagoslavno zavezniško armado. Prav prisrčno sem bil iznenaden v pondeljek zjutraj 6. avgusta, ko sem prišel z dela domov, me je že čakal na pragu in mi podal desnico v prav prisrčen pozdrav. Rekel je: "Vs<* je O.K., zdaj bom doma 30 dni." Kdo bi ne bil vesel tako srečnega in veselega snidenja! Srce se nam je trgalo žalosti, ko smo bili dobili od vojnega oddelka obvestilo, da je poslan onstran morja, ker smo pač vedeli, kaj se godi tam — da razsaja strašna svetovna vojna, strah in trpljenje. Hvala Bogii, vse je minilo, prišel je nazaj zdrav, čvrst in vesel in 5. septembra pa je zopet odšel in sicer v Indiantown Gap, Pa., in od tam pa v Lou-isiano. Upam, da bo tudi on kmalu častno odpuščen, kajti povedal mi je, da ima že 78 točk v svoj kredit. Bog daj, da bi se to kaj kmalu uresničilo. Končno pa pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine, Anton Tomšič, naročnik. -o- Kakšna je Baragova pra-tika za leto 1946? V par dneh bo na svetlem "BARAGOVA PRATIKA" za leto 1946. čitatelje gotovo zanima, kakšna je. Naj torej o njej povemo par besedi. Koledarji in Praltike so navadno letne knjige, ki navadno vsebujejo časovni koledar, to je dneve, mesece, praznike itd. Dalje navedbe letnih časov, lunine in druge spremembe. Za tem pa vse razne informacije, ki so potrebne ljudem, da jih vedo. Amerikanski koledarji so1 v tem oziru natrpani s samimi takimi informacijam, raznimi tabelami o gospodarskih zadevah, športnih in sploh z vsem, kar ameriško publiko zanima. Amerikanski koledarji niso posvečeni leposlovju. Med nami ameriškimi Slovenci sicer v obsežnejših koledarjih objavljamo tudi leposlovne spise, kar je tudi na mestu, ker knjig za to nam manjka in je edino, kar i-mamo za take namene prostora, v listih ali pa v letnih koledarjih. "Baragovo pratiko" smo letos v veliki meri posvetili raznim informacijam. Smatramo, da je to važno za naše ljudi. Take informacije naši ljudje čestokrat potrebujejo, bodisi ka. dar iščejo državljanstvo, ali kadar imajo opravka s kakimi zadevami, ki zahtevajo takih informacij. Za take slučaje bo letošnja pratika kakor nalašč, bo nekak vodič v vsaki hiši, v katerega bodo lahko vsak čas pogledali za to ali ono. Druge posebnosti so v letošnji pratiki. Meseci in dnevi so tiskani v bolj velikem tisku, kar bo dobrodošlo zlasti starejšim pri branju. Koledarski del je tiskan v dveh barvah in mnogo obsežnejši od prejšnjih. Potem imate seznam vseh premakljivih praznikov vseskozi do leta 1^60. Za tem sledi' cerkvena zgodovina. Seznani vseh dežel na svetu z navedbo števila prebivalstva in koliko je v vsaki deželi po svetuj katoličanov. To je vrlo zanimivo. Za tem sledijo informacije o vladi Zdr. držav, kako posluje itd. Seznam governer-jev vseh Zvezinih držav in teritorijev. Zbirka narodnih zastavic (ugank). Po tem sledi del raznih kratkih zgodovinskih spisov iz davne zgodovine, kar je zelo poučno in informativno o marsičem. O ponarejenem denarju. Potem sledi izvrsten svetovni pregled, ki ga je sestavil pisatelj č. g. J. M. Trunk. Zanimiva povest in mnogo drugega. Baragova pratika za leto 1946 je taka, da bo sužila vsakemu za rezne informacije še dolgo let. Zato je v interesu vsakega, da si jo preskrbi, dokler je na roki. Baragova pratika za leto 1946 je tudi zelo primerno darilce za božične praznike za vaše domače v starem kraju. Nič ne de, če nimate še zdaj njih naslovov. Gotovo se vam bodo javili prej ali slej. Kupite en ali dva izvoda Pratike v ta namen in jih shranite. Ko se bodo vaši domači iz starega kraja javili, in vam bodo poslali pravi naslov, pa jim boste poslali potem Pratiko. Vse, kar bo treba je, da boste Pratiko dobro zavili v papir, napisali naslov za stari kraj in dali na zavoj znamko za 6 centov, pa jo boste lahko poslani iz vašega kraja v stari kraj. To je le naš nasvet. V starem« kraju vam bodo hvaležni za to lepo knjižico. Zelo jim boste ustregli- Le poskusite! Baragove pratike za leto 1946 smo sicer tiskali nekaj več letos, a imamo že veliko naročil v naprej, zato svetujemo vsakemu, da se z naročilom požuri. ■ Pratika stiane s poštnino za A-meriko 40c. Za Jugoslavijo in Evropo pa 45c. Za inozemstvo Pismo o dogodkih v Ljubljani pred prihodom Tita Piše begunec Malo pozno prihaja sicer to pismo o dogodkih v Ljubljani : pred' prihodom Titovim, toda zdi se mi, da ne prepozno, ker marsikdo bo po njem drugače razumeval dogodke v Sloveniji, kajti o tem, kar bom pisal, se ni dozdaj moglo pisati ne doma, ker se sploh ni smelo, ne v A-meriki, ker o tem poučeni niso bili. O tem pa sploh zunanji svet malo ve, da se je 3. maja ustanovila v Ljubljani prva svobodna demokratična vlada, ki je prevzela oblast in poklicala zapadne zaveznike, naj zasedejo slovensko ozemlje. Zato se je umaknila za mejo k njim, za katerimi je ves čas vojne stala s čustvi in dejanji k Anglo-Saksoncem. Kako pa je prišlo do te "revolucije" in da bo razumljivo o-pisana, moram seči nekoliko nazaj v politične razmere zasedene Slovenije. Ko so aprila—na veliki petek 1941 — zasedli Ljubljano Italijani v imenu Osi, jim je oan Natlačen predal oblast. Po 3. maju 1941, ko so Italijani dali statut Ljubljanske pokrajine in ji zagotovili kulturno avtonomijo, je vstopil celo v kon-sulto z namenom, da zavaruje slovenske koristi vsaj v Ljubljanski pokrajini ter iz nje ustvari nekakšen Piemont, kamor se bodo lahko zatekali begunci pred nemškimi nacisti in odkoder bomo lahko vodili protioku. patorske akcije v od Nemcev zasedenih ozemljih. Izmed dvojnega zla ge je na videz podredil enemu, da bi lahko krepil narod za premago obeh. Tedaj so bili slovenski komunisti še veliki prijatelji nemške zased1-be ter so z letaki nastopali za zvezo z Nemčijo. Tedaj je padlo kakih dvajset kmetov. Ljubljana je bila tisti hip vesela, da jo je zadelo manjše zlo, kjer bo mogoče več storiti za naš odpor zlasti še, ker se je takoj nato začelo množično seljenje Slovencev iz Gorenjske in Štajerske v Srbijo. Mnogo teh izseljencev se je dalo spraviti iz Srbije v Ljubljansko pokrajino ter zaposliti tisoče beguncev. Kljub temu pa se je takoj v maju začela že podtalna akcija za okrepitev slovenskega odpornega duha in za zavest jugoslovanske tradicije. Pokojni Ivo Peršuh je bil prvi, ki je jačel z izdajo ilegalnega časopisa, v katerem je poudarjal slovenstvo in jugoslovanstvo in potrebo oboroženega odpora. In že meseca maja 1941 se je u-stanovila v Ljubljani podtalna organizacija SLS pod imenom "Slovenska legija," ki je imela namen, vojaško organizirati narod ter ga pripraviti za pomoč angloameriškim zaveznikom. "Slovenska legija" je bila prva slovenska podtalna organizacija, čeprav Osvobodilna Fronta praznuje 27. aprila 1941 za dan svojega postanka. Toda ta dan je iz političnih razlogov določila šele kasneje, nastala pa je šele po vstopu Sovjetije na stran zaveznikov. Vse dotlej so simpatizirali z nemško zasedbo. Šele potem so začeli OF z napadi — ne na okupatorje, temveč na domače ljudi, ter so z domorodnimi gesli samo krili svoj pravi obraz, z nasiljem pa množili svoje vrste. Da bi dobili čim več ljudi v gozdove, so z umori domačih veljakov izzivali okupatorja, da je požigaUkot represalije cele vasi, streljal talce in nedolžne prosimo pravilne naslove. Za morebitno izgubo knjige med potjo v teh razmerah ne moremo sprejemati odgovornosti. Zato pazite, da boste dali v takem slučaju pravilen in zanesljiv naslov, ali pa jo sami pošljite, kakor smo že zgoraj svetovali. Uredništvo "Baragove Pratike." - \ zapiral in interniral. Zato so ^ raje bežali v gozdove in tako g žalibog večali moč svojega lastnega preganjalca. Dr. Natla- ; čen, ki je bil velik pristaš Angležev in Amerikancev (saj je j vsak dan presedel ure in ure ob poslušanju angleškega radia in je svojega sina poslal v aliira-no vojsko), je podal takoj ostavko, ko je videl, da okupatorju ne gre za red v deželi, temveč nered, ki so ga komunisti začeli, še pospešuje in ve- j ča. Tako je.v Sloveniji nastala , Osvobodilna fronta, ki je zače- ' la z načrtnimi moritvami vseh ' trdnejših in vseh veljavnejših 1 Slovencev, vseh, ki so simpati- J zirali z Angloamerikanci, ter se opredelila takoj za komuni- • stično Sovjetijo. Z lažmi, ki jih je trosila med narod in še bolj v svet, da vodi borbo proti o-kupatorju, s katerim pa je bila v resnici ves čas v dobrih odnosa jih. Pa to je bilo že tolikokrat povedano, da ni potrebno ponavljati. Danes bi hotel poudariti drugo plat ilegalnega boja, ki je zunanjemu svetu manj znan in ki je vodil v gori o-menjeno majsko "revolucijo" 1945 v Ljubljani. Fantje, ki so se hoteli bojevati proti okupatorju, pa niso oili komunisti, so se takoj v začetku zbrali pod Srbom Va-siljevičem - Iztokom v "Štajerski bataljon" in šli v gozdove, kjer so hoteli živeti po partizansko, toda v mirnem sožitju z OF ter s skupnimi nastopi proti okupatorju. Toda OF ni iotela imeti tekmeca v boju za osvoboditev, zlasti ker si jo je bataljon predstavljal po za-padnih velesilah. Zato ga je iotela likvidirati. Ko je to 'Štajerski bataljon" pravočasno opazil, je prekinil vse zveze i OF ter postal njen velik nasprotnik, dasi je ostal ilegalen v gozdovih še dolgo časa, do ustanovitve Vaških straž. "Vaške straže" pa so nastale čisto na spontan način pri sv. Joštu nad Vrhniko, kjer so OF umorili že kakih 20 ljudi in požgali mnogo hiš. Ko so kmetje zvedeli, da bodo napadli še o-stalo vas in cerkev — so vzeli svoje lovske puške in se organizirali v samoobrambo. S tem so prišli v zadrego, kajti nositi orožje pod okupatorjem je bilo smrtno prepovedano. Tako jih je čakala smrt od vseh strani: od italijanskih okupatorjev in od domačih komunistov. Zato se je župan pomenil z domačim poveljnikom karabinjerjev, naj jih zaradi teh lovskih pušk ne preganja, saj hočejo samo braniti svojo vas in svoje družine pred obetajočimi se umori, še bolj gotovo pa bi se branili, če bi imeli orožje. On jim ga je obljubil, toda kmetje ga niso hoteli sprejeti iz njihovih rok. Ko so ga odlagali na nekem kraju v gozdu, so kmetje držali Zasedo, če bi se bilo treba sprijeti tudi ž njimi. Tako veliko je bilo nezaupanje. Tako so nastale vaške straže čisto kot vaška samoobramba prec nasilnostmi komunistov in v tej domači obrambi vasi je uspelo, da je do septembrskih dogodkov 1. 1943 imela v rokah vso pokrajino ter je bila OF docela premagana. Ilegalno vodstvo v Ljubljani pa je te sile že organiziralo v vojaške enote, da jih poveže v pravo vojsko, ki se bo dala takoj na razpolago zapadnim zaveznikom. Tako je prišlo do kapitulacije Italije. Na stran komunistov, ki so bili poprej v celoti poraženi, sta stopili dve težko oboroženi diviziji Italijanov, ki sta spremenili položaj. Vaške straže so imele nalog iti v gozdove, živeti v nenapad^nju s komunističnimi partizani, pač pa združeno j napadati novega okupatorja —j Nemca. Toda OF se je zvezala ; z italijanskimi vojaki ter skle-' lila še pred prihod0® ;ev odnosno novega j a uničiti angleško-^ zaveznika, ki ga j®*. Vaških stražah in prihodu zavezniških* gel kvariti račune « ?J (Nadaljevanje na "Kar dobro ste sejjjj| v Trstu," sem PreS #a, povedal to Herblan^, Copčo smreko, ki Jjči žiral in tudi verje1 Jjsti našega poljskega va iPt daj je šlo kakega P Jo* že tje za GabrovsK' tem času se je PreC* jf t jala vera v vse ^ 'J^ Herblan prisegal Jfor mrtve ter živo ist^^jN; piral s krepkimi Jti so bile nekatere ta11 1% ni za popisat. . (f k "Japček, ne PreJ bilo tako lepo »"Jip ri pripovedovalec* IN lepi spomini pose 'Jfy vzame prežvečen' Pt0 in ga trešči ob s^JA] razletel v tisoč ^ J Qel "Prigrizovala s. #Da la in paziti sem f o«: mi niso roke zm^i;t ^ jurišala med P'L-jft ei pa igrala P°sl'e%ft? med mojimi usti .iPo] Kot poje tista, K' jf Je tako rad zakrožilf: "Z levico bom o^'Ptf nico te objemal« ^f ta, ,'Kaj pa Mik^I^; nekaj reklo, da J .J k ti stvar do koi** i* , poti" si|\ "Veš, Podrast k že kar mislil, da pfKlj jglede in je sku'hiti(tJ« vile od rok porf rfJ, j pretipal iz kak^Jto pravi j en Mick1"^ 'bila kobilica ^ pff dre j ca ošlatala P^JHj,; ven prelepo zaZ^rii%a t "Ma ga pesti ® ,1» j .1 lo )» iPC" sem postirkaia , žev, ki ni bil se J H je mslil, da navado kot Prl ^m/ kadar fantje Jj^l proso. Saj si 1 J. <1; Japček?" "Videl sem ž*- . C Jo na pod. Tam ^ gledal in ^ >fC li, da bom tudi J 1, ste slad je "Kakopak, » jjj m^ za na pod, saj ^m,.. ■ jem še pohod>& ^ za drugega, t0..^«^ in dekliči, kot ^ Saj si videl, * |j0 J mečkal po e» jj^ kle sta se . ■ o^I \ roko za držaj ^jl* sta pa imelVjV čez ramo ali M^s "Menda J i mencala snop K M jaz rad vedel- |; vaje v tem. "Eno fig'0 M šne stvari me JgjH vem, kako bi drugega p m kot da je to fiWg bila odkar s° JI meli fantje ^ ^ ■ ostala, doki«?1jmm Kar lepo j« jM kočanem vsakega d16 \tlrm roko dlan Kajpak, dek\#®gi zah, fantova J. ji J izgleda, kot čat na hrbet- ^t jjl "Morda Pa .fMM kleta čez P3?..,,!!"® bi ji ne spo_d ■/ snopu?" \ "Bo res m^/ se zasmeje , l \. % 'kam si me (X i povedujem } i—, C V ; zai, ali » ' čal to poveš1. agERiSKA DQMGVINA, [SEPTEMBER 18, 1945 B Pisana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI se ve i" r Svetniki » Jfadat" ' ' sedi tam na tro-l)itlPa zlata, kakor v mamica jo gledajo L^ moja dragica!" JI ostrmela tja ne-»il?0- Zunaj je bilo oblaki so zasti- ■'iija njef Je pričara" Sie!.,Pred oči prizor, ^orj| včasih P« le-fiJ/J ob jasnih dnevih |atii0 Zahodu- Kadar barvah, si je » da vidi od-lt Prizor seje Mojendaj - ..Ado-WakSnesla to pot še feli *mia se Je in vse Hi ,0 živele . . . Pred jtj, popila vsa ona • h je kdaj len/1 so se bavile em ;0-misIi- Videla je %JU nebeške ange-"ldela zlat presto Je sedela Mati 'Med - kakor tam v ) Potopila h . Na ih žena, ta- Potrta, kakor bi ;•: ■ C,!losti ~ s *eWea nebes pa se i' ter • ' ste^nila roko ' W .nainignila, da i; ;nila po koncu in ' % , V Pa 'Jdek?" j ^ vedel, kako j se V]--- možga-:1 jt wSl pred njenimi , le; eSnil k sebi na- I lie ''i ^ Anica, in lepo ;( ni nič!" Mi- V S kaj v kakem $ h r!1 bl1 Je u ver je, h Cfvračal za- ^ lvn(laru .le imel svojo ^8li Je bil° fifro- f *•< Pa ! , klice, jo je J V'J .J« bil rekel: ) 'Videj kUca res ni ni-ifV, 0mahnila je ;.;«•! S i, 0 se je lotevala Jiaie > nePrijete misli ko je ležala ?< Vi?"a mrtvaškem •l Vn°dili ^ ljudje 1 topila k nji i' V«Ja: ■ >C?daj boš ime- si % /"ateri" K> lji je hotela re-Vfe .Teh besed fSi? m groza jo K Je qbrazek ' S?,?««*: ?'i i ie t , 'i i % ažil: L\kJ te bo strah? f ■ ^eba biti K^^dasi vedno v božjem varstvu in da je zvesti angelček varih poleg tebe!" "Ali mene je vseeno strah! Dedek, slišite, kaj pa^ je to: 'pisana mati'?" Starček se strese pri tem vprašanju - nevednega otroka. Sapa mu poide, da jo mora loviti nekaj časa, tako iznenaden in začuden je bil vsled tega vprašanja. Ganilo ga je v srce to vprašanje in milo se mu je storilo. "Ubogi otrok!" si je mislil, a na glas je rekel: "Kaj pa ti hodijo take misli na um? Kdo ti je pravil o pi-sai materi " "Polegova teta so rekli, da bom imela zdaj pisano mater, zato bi rada vedela, kaj je to!" "E pusti to, Anica, in ne meni se za take stvari!" ji prigovarja starček. "Upajva, da ne dobiš pisane matere. In če bi jo tudi dobila, se ti ni (treba prav nič bati. Jaz sem tudi še tukaj in jaz bom že gledat, da J nikdar nič hudega ne bo stori. }a!" . . . Cel dan sta bila skoro Anica in dedek skupaj. Če je šla deklica od časa do časa malo ven, le ni bilo dedku strpeti. A tudi ona se je kmalu naveličala zu-aaj in prihitela je zopet v sobo. Semtertja se je je lotila abot-aa misel, da je mamica morda ve udaril, ko jo je zagledal, gu-i melo mu je po ušesih in pri sr-' cu se mu je pojavila čudna bol. Spomnil se je tega, kar mu je govorilo malo prej dekletce o pisani materi in če bi bil mogel, vstal bi bil in odšel ven, tako neprijetna vročina mu je iz-preletavala život . . . (Dalje prihodnjič) -o- PISMO O DOGODKIH V LJUBLJANI PRED PRIHODOM TITA (Nadaljevanje z 2 strani) ko je prišlo do Turjaka in do tragedije tisočev najboljših fantov in mož. Lahko bi se bili fantje rešili, ko bi se opredelili za nemško pomoč, toda sklenili so, da gredo proti Trstu naproti anglo-ameriški zavezniški vojski, ki da zaseda Italijo. Tudi drugim edinicam — na j primer v Begunjah pri Cerknici — so Nemci ponudili pomoč, Pa so jo fantje odklonili in to svojo gesto plačali s smrtjo pri Kočevju. Partizani so priredili kočevski proces in ubili ( večino — na stotine — teh bor- 1 jev po metodah kakor so Ruši v Katynu pobili na tisoče poljskih častnikov. Ti pa so pred smrtjo v temnici v Ko-ievju na steno narisali velik ^ eriž in jugoslovanski grb in napisali: "Za domovino smo dali življenje" in podpisali vsak svoje ime. Ta zid bo še dolgo pričal, kakšni "izdajalci" so bi- i i i borci samoobrambnih vaških i no°Tne9a dela' ki bo s Vovravo tega mostu. :it'u je videti kolesc^ enega izmed ppnesre- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA NEPOZABLJENEGA SOPROGA Matija Valentic ld je tako nepričakovano nanagloma umrl 18. septembra 1944. Kako pozabili bi gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki mi brezmejno vdano bilo, ves 6as do zadnjega dne. Žalujoči ostali: MARY OPALEK VALENTIC. soproga, in PASTORKI. Cleveland. O. 18. sept. 1945, MALI OGLASI Dve peči naprodaj Naprodaj sta 2 peči na plin; ena za kuho, ena za gretje. Vprašajte na 8104 St. Clair Ave. __(218) Tri sobe iščejo Dvojica išče stanovanje 3 sob. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na 6930 Hecker Ave. _(219) Dve sobi v najem V najem se odda 2 opremljeni sobi, vsaka zase. Vprašajte na 7814 Myron Ave. (217. V najem 2 sobi V najem se odda dve opremljeni sobi za 2 osebi. Si lahko tudi kuhate. Vprašajte na 1127 E. 72. St. (218- Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. __(X) PIVO V ZABOJIH Leisy . . . Schlitz Dortmunder . . . Standard in dobro vino na galone EMERY'S 961 Addison Road ___(x) Ne čakajte, kadar sle bolni! Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni 'kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno. DR. PAUL W, WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru. Telefon: MAin 6016 (Tues.-x) Ako iščete dobrega popravljalca za vai« čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. CTuea. x) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 5 sob, odda se odrasli družini. Nahaja se na Diamond Ave. Vprašajte na 1128 E. 71. St. 1 (218) Kupujte Victory bonde! Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x) Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA ' KATOLIŠKI JEDNOTA J / Najstarejša slovenska podporna organizacija ) v Ameriki . . . Posluje že 52. leto Članstvo 39,889 Premoženje $6,000,000.00 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91% t! Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, lavaroj se pri najboljši, po- \ Steni in nadsolventni podporni organizaciji, ( KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL ( kjer se lahko zavaruje* za smrtnliie. razne poškodbe, operacije, proti J bolezni'in onemoglosti. ) K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ženske od 16. do 60. leta; ( otroke pa takoj po rojstvu in do leta pod svoje okrilje. ) K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje f dobe od <350.00 do S5.000.00. ( K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov ln sirot. Če še nisi član ) ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, po- ( trudi se in pristopi takoj. [/ Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti \ se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev / K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD i 351-353 No. Chicago St. Joliet, III. POPRAVLJAMO STREHE IN VRŠIMO VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA Prenavljanje je naša posebnost. Sedaj je mogoče j dobiti materijal za prenovljenje in popravljanje hiš. j STREHE POKRIVAMO OD $75.00 NAPREJ, j Vse delo je prvovrstno in v vaše zadovoljstvo. Ako i želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna odplačila. Se priporočamo za naklonjenost. KOVAČ BROS. GENERAL CONTRACTORS 956 E. 185. ST. IV 5888 j KE 5030 SKEBE & ULLE : PLUMBING and HEATING CO. 15601 Waterloo Rd. _KEnmore 7248 1925 1945 V BLAG SPOMIN DVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Matija Hrastar ki je v Bogu za vedno zaspal dne 18. septembra 1925. Dr|gi soprog in ljubljeni oče, dvajset let že počiva v grobu, pa leta mnoga nam spomina na Tebe dragi niso zbrisala. ■ »v Prenaglo Tvoje blage skrbne roke so bile za vedno sklenjene, zdaj-počivaš v blaženem pokoju, duša naj pa v raju uživa večno srečo. Žalujoči ostali: MARY HRASTAR, soproga; MARY, ANNA, JOSEPHINE in ELSIE, hčere. Cleveland, O., 18. sept. 1945. Jn. _ ________________________________/ DELO DOBIJO ................................................... " ..................1 n i MOŠKI ZA LIVARNO Jako lepa prilika pri The National Malleable Steel & Casting Co. Nič problema spremembe Civilna produkcija v polnem razmahu Služimo že 77 let prevozni industriji The National Malleable Steel & Casting Co. f 10590 QUINCY AVE. _ (222) Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 z j. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ženske za čiščenje Ponoči Plača od ure Poln ali delni čas Vprašajte Forelady Soba 360 Hanna Bldg. 14. St. in Euclid (218) --m ...g Sprejme se takoj na delo zidarje in težake Išče se zidarje in težake. Dobra plača. Kogar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185 St. (x) Moški na West Side Picture moulding Finishers and Sprayers Garantirana plača od ure. Plača od kosa Stalno delo 48 ur. The F. Zimmerman Co. 2040 W. 110. St. ______ (219) Za likanje se takoj potrebuje operatorice Odprto mesto za več izkušenih žensk, ki bi popravljale moško obleko. Zaposlitev poln čas in stalno delo s plačo. Halle Bros. Co. 1228 E. 12. St. (222) Službo dobi ~~ Zanesljiv prileten moški dobi službo oskrbnika v Twilight Gardens. Hrana in stanovanje ter plača po dogovoru. Zglasite se v trgovini na 6217 St. Clair Ave. (219) Samec išče sobe Samec želi dobiti stanovanje r 3 sob, zgorej. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči v brivnici | Geo. Kovačiča, 6312 St. Clair Ave. (219) AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 18, 1945 KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN In ko je govornik na prižnici t umolknil, so poslušalcem še vedno zvenele v ušesih njegove r besede, še vedno so napeto poslušali, niti zganili se niso, sko- t ro niso niti dihali, svojih po- j gledov niso obračali od prižni-ce niti otroci, katere so očetje č ali matere držali na rokah, da t bi boljše videli. Propovednikovo ime je bilo \ — Dobrogost. In ko je božja služba minila, i je pristopil k njemu bukovski j starosta, prijel ga za desnico, ; mu jo stresel in rekel: "Dana- < šnji dan mi ostane vedno v f spominu. Vsi hočemo biti častilci tega deteta, ki se je, ko je zraslo v moža, dalo križati, toda —." Bukovski starosta je za tre- : nutek umolknil. "Toda? Le dokončaj, sta- i rosta!" Starosta je zamahnil z levico proti poldanski strani. "Ce bi se vrnili oni tam, bi bi. lo pri nas morebiti zopet po vsem. . . Ali ostaneš, oče Do brogost?" "Ostanem, dobri ljudje. Kake bi mogel oditi?" "In še eno prošnjo imam." "Vse izpolnim, zelo rad, samo če je v moji moči." "Ali poročiš mojo hčer z Ni-klotovcem?" "Kako moreš dvomiti, starosta?" "In tebe, jasni knez, tudi vabim, da prideš drugič pod moj krov." Bukovski staros tase je; obrnil k možu v preprosti obleki, z mečem ob boku in sokolovim peresom na čepici. "In to pošilja tvoji hčerki Ji. truška v spomin na njeno ob ljubo." Starosta mu je podal lovorov venec z belordečimi trakovi. "Pridemo. Čakaj nas brez skrbi!" je odvrnil. Imel je še nekaj na jeziku, toda ni dokončal. Pred njim je obstala deklica, katere prikazni pero ne more popisati. Tudi slikarskemu čopiču bi bil v najumetnejši roki dekličin obraz nepremagljivi; težkoča. Pogoditi ta čudoviti iz raz v melordečih licih, vdihni ti jim nežni odsev nedolžne duše z nadihom razvijajočega s£ deviš-fcva in naOrtati na papi: ■ vso ono nežnost, ki se je zrcalila v vsaki osebi njenega obličja — to je nemogoče. "Tu je moja hči — sama! Draguška, Jitruška te vabi n; svatbo." "Ali pojdemo, ata " "Sem že obljubil . . ." Le gospa bledih lic je pove sila glav6, jo zopet dvignila in obstala na Premislil z oroselim. očmi. Zdelo se je, da je soprog ta pogled takoj razumel; toda rekel ni niti besedice. Samo obrnil se je v stiran. Svatovske obleke res niso imeli. Celo deček, ki je visok kakor hrastič in prekipevajoč zdravja, stal poleg gospe AdJe-te, je obstal z očmi na suknji, ki se je tesno prilegala njegovemu telesu, in na svežem obličju se mu je posvetilo nekaj, ki je bilo podobno sramoti. "Napravite nam veselje, katerega celo svoje življenje ne pozabimo!" ' j Bukovski starešina ni opazil zadrege, ki se je tako jasno pokazala na obrazih štirih — izgnancev, štirih članov junaškega rodu Premialovcev zaradi tega, ker povabljeni niso imeli svatovskega oblačila. "Bodi brez skrbi; moj gospod ni še nikdar preklical svoje besede!" je spregovoril oče Do- brogost. In za nekaj časa je zavladala 1 na Malhovu navadna tišina . Na vtrdbah so živeli danski . oprode z Bodrci v najboljšem prijateljstvu. Premisl se je pred nekolikim časom umaknil v tukajšnje zatišje — že zato, ker je oče Dobrogost potoval po okolici od vasi do vasi. Cesar niso mogli Nemci opraviti z mečem, okovi! in ognjem tekom dvesto let, sei je posrečilo temu možu zlasti izza poraza brunšviškega vojvode s prijazno, odkritosrčno besedo, kakor da bi se dotikal ljudskih src ne samo z besedo, ampak z zlato čarovniško palico ... In skoro nikjer ni naletel na odpor; če je kje kak starešina ugovarjal, je oče Dobrogost vse potrpežljivo poslušal in nato z mirno, prepričeval, no besedo razpršil njegove dvome v najdrobnejše megle. In neenkrat je obstala na njegovi strani, kakor da je priplavala z oblaki — deklica; tako popolnoma podobna ange-lju, o katerem je pripovedoval jče Dobrogost, da spremlja vsakega človeka, vsak njegov Korak, vsak njegov dihi jej . . . In kadar se je dotaknila njena bela ročica starih, belih bo-drekih glav, so se osemdesetlet-ne oči '.alivale s solzami, poble-dele in marsikje že tudi modrikaste ustnice pa so šepetale: blagoslovi nas — prosi za nas *ega svojega Boga . . . Ta vraskovita lica, s katerih ne zbriše sledov težkega trpljenja niti Morana, se deklici niso gnusila; sklanjala je glavico ni. žje i nižje k njim, otirala jim s čel mrzle kaplje pota in govorila: "Tako mirno boste spali, dobri ljudje, in nad vami bodo srečno živeli vaši sinovi, in če da ta edini Bog, tudi vaših vnukov vnuki . . . To je bila Draguška . . . Le njen oče je postajal na Malhovu bolj in bolj molčeč. Mogoče tudi zaradi megla, ki se že več tednov niso hotiele niti ganiti. Mnogo časa je prebil pri oknu, gledal na utrdbe, od •asa do časa poslušal bolj na peto in pozorno ... S Češkega ni bilo nikakega poročila, kakor da so tam nanj popolnoma pozabili. Tudi ti Čerini! Taka je človeška naklonjenost. Pred kratkim se je že sam pripravljal na pot . . . Toda soproga je padla pred njim na kolena in sklenila roke. "Ne zapusti naju . . . Potem bi šele čutili svojo bedo!" "Takole ne morem živeti . . ." Na Premislovem čelu je visel oblak, težji kakor megle nad Malhovem. "Sicer smo med ljudmi, kateri bi nam žrtvovali vse; toda kaj to pomaga . . . Cilj mojega življenja ni, da bi s prekrižani-mi rokami gledal v prasketajoče plamene na ognjišču ... V glavo mi prihaja čudna slutnja — moram — moram —." "Za Boga, moj soprog ... Za svoje dete—za Draguško, o kateri praviš, da zreš v njenih o-čeh bisere kraljevske krone .. ." "Atje — ti hočeš oditi?" Proseči materi se je pridružila hči. "■Saj storim — hočem storiti — tako le zaradi tebe, ti moj ljubček ... Da bi ne zapustil vdove po revežu, otrok po pro-sjaku . . . Imata očeta in vendar niti pedi lastne zemlje, niti toliko, da bi mogli položiti tja svojo glavo ... In kaj če bi mene ne bilo?" "In zato — zato ostani! Sam praviš: če bi mene ne bilo?" Gospa Adleta je gojila do Premisla ljubezen, kateri ni 'primere. Da mu je mogla s poslednjo kapljico svoje plemenite krvi privabiti na ustnice 'smehljaj, bi bila to storila. Ni bilo, ni in ne bode bitja nad dobro ženo, ki je v nesreči svoje-' mu možu, bodisi pod revnim krovom ali v sijajnem gradu— vse—tako popolnoma vse. — Premisl še je nato zopet obrnil k oknu in gledal v temne megle, ne da bi govoril le besedico. "Ce bodeva imeli tebe, ata, če naju ti ne zapustiš — imava vse, če bi se morali skrivati ne vem kje še!" Toda oče je zdaj komaj slišal, hčerin glas. Oblak na njegovem čelu jej postajal temnejši in temnejši,! roke so se mu stiskale v pesti in prsi so se mu burno dvigale. . . . To je divjalo, divjalo v njegovi hrabri glavi, to je besnelo, besnelo v njegovih prsih . . . Je-li čudno, da se je Premislov značaj polagoma strdil v mra-mor, ki je postal nagrobni kamen njegove zakonske sreče! Oče Dobrogost. se je trudil na vse mogoče načine, da bi prepodil in razgnal oblake, ki so se 1903 1945 NAZNANILO IN ZAHVALA S lugo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem briiko vest, da je nemila smrt iztrgala iz naše srede našega nadvse ljubljenega soproga, sina in brata Andrew Doles Blagopokojnik je po kratki bolezni zatisnil svoje mile oči dne 7. avgusta, v najlepši dobi svojega življenja, star šele 42 let. K večnemu počitku smo ga položili po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida, dne 11. avgusta na Calvary pokopališče. Doma je bil iz Št. Vida nad Cerknico, odkoder je prišel v Cleveland pred 24 leti. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki ste izkazali svoje spoštovanje napram pokojniku, in mu v zadnji pozdrav poklonili krasne vence in cvetje. Najlepša hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika. Dalje iskrena hvala vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, kot tudi vsem, ki ste prišli pokojnika polcropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor. Zahvalo izrekamo sosedom in prijateljem iz E. 76 St. za krasni skupni venec in dar v gotovini. Hvala po-grebcem, ki so nosili krsto, kot tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za vso poslugo in tako lepo urejen pogreb in vsestransko pomoč v času žalosti. Hvala Rev. Gabrovšku za opravljene cerkvene obrede ter podr. št. 5 SMZ za venec in spremstvo do groba. Posebna hvala bodi izrečena družini Glusič iz Pitts-burgha. Pa., ki je prišla tako daleč na pogreb. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč ter nam lajšali bolečine, ko nas je zadela bridka nesreča in smo izgubili ljubljenega soproga, sina in brata. Nepričakovano je neizprosna smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in Tebe, ljubi Andrej, odvedla s seboj v večnost. Nič več ne čujemo Tvojega milega glasu, in naše oči Te zaman iščejo. Naša srca so bolestna nad izgubo Tebe, toda tolažimo se, da enkrat tudi mi pridemo za Teboj, in tedaj se združimo za ve-dnol Tvoj blag spomin ohranimo na vekomaj l Žalujoči ostali: ROSE DOLES, soproga MARY, mati CAROLINE COLMAN, sestra PETER, svak RONALD, nečak ter več sorodnikov. Cleveland, Ohio, 18. septembra 1945. zbirali na čistem, blankitnem nebu življenja knežje rodbine. Doslej se mu je to še vedo posrečilo, in vselej je čital na obličju gospe Adlete: "neskončno — neskončo hvalo!" "Pomni moje besede, gospod moj . . . Sami te pokličejo, samo ko spoznajo, kam so prišli. . . . Popolnoma morajo začutiti svojo propalost, da se jim od-pro oči in da jasno spregledajo. ... H komu se moreš obrniti za pomoč? — Povsodi najdeš le tujca, in če bi ti tudi podal roko v pomoč, bo hotel imeti od tega največji dobiček sam . . . In med tem ljudstvom ti vsaj nihče ne očita krul>^ spoštujejo te, tvojo vajo angel j a ■ • j spod moj, ta odkrit"? in ne ruši pokoja v . . . . Prenesel si tolik® jo pomočjo preneses (Dalje prihodU| -- 1927 1945 JSaznanilo in 2!,ah*Oala Žalostni in globoko potrti naznanjamo vsem soro^' I nikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt nan* I gloma posegla po mladem življeju in nam tako nepri^' I kovano odvzela našega ljubljenega in nikdar pozabljen^ I ga brata in nečaka Albert K flrko ki je dne 9. avgusta 1945 pri kopanju utonil v Erie jezerU I in tako nesrečno v najlepši mladosti, star šele 18 let, že I gubil svoje mlado življenje in zaspal večno spanje. Rojen je bil v Cleveland, Ohio dne 26. januart* 1927. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. I je bil položen k preranem večnem počitku dne 13. sta 1945 na Calvary pokopališče. Prisrčno se želimo zahvaliti Rev. Francis BaragiI molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz A. dina in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokop*'1' I šče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne ob»"e' de. ^V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno I hvalimo vsem onim, ki so nam stali na strani in bili v P0' I moč in tolažbo v teh težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako prisrčna hvala vsem, ki so ga prišli I kropit in se udeležili svete maše in zadnjega sprevoda I 1 l.vv ' ° r pokopališče. Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti I ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasij^ I veci in našo zahvalo tudi izrekamo vsem, ki so darova" I svete maše, ki se bodo brale za pokoj duše pokoj I Ravno tako vsem za dar v gotovini in enako tudi iskre v I zahvala vsem, ki so dali brezplačno avtomobile na I lago za prevoz na pokopališče. Naša iskrena zahvala naj bo izrečena tudi fan^ I prijateljem, ki so nosili krsto ter ga častno spremili v CLy\ kev in do prezgodnjega groba in ga položili k večnem * K čitku. K Hvala Mr. George Tureku, tajniku društva Napre -1 ni Slovenci št. 5 S. D. Z. za tako lep in ganljiv govoi" grobu in članstvu za spremstvo do groba. t-0j I Nadalje naj sprejme našo iskreno zahvalo pogr*^ I zavod Anton Grdina in Sinovi za vso postrežljivo na njenost in za lepo urejen pogreb. | Predragi in nikdar pozabljeni brat in nečak, krfp I težko nam je pri srcu, ker si nas moral tako prezgI v najlepši mladeniški dobi že zapustiti. V solzah z? fi I ljeni premišlujemo Tvojo nesrečno in bridko izgubo i^j, I želimo, da počivaš sedaj mirno v preranem grobu ter I vaš večno veselje pri Bogu. Lahka naj Ti bo rodna a i riška zemlja! Žalujoči ostali: AUGUST tukaj pri stricu, in FRANK v | Fort Custer, Michigan, brata. MARTIN ARKO, stric 1265 E. 59. St. I Cleveland, O. 18. sept. 1945. A