Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. ®e*e5n* naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 90'—, Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo, Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.688. Mtaiu platana v gotovini. Posamezna številka Din 1.- ŠTE\. 186. V LJUBLJANI, m !-ota, 18. junija 1927. LETO I\. Očiščenje treba izvesti tudi v Sloveniji. ^čin, kako je prišlo do razpisa vo-1 ev, morda ni ravno razveselil resnična demokrata, pač pa je dejstvo sa- 0 Pozdravila vsa poštena javnost. Ne Vo^t?v^ušenja, da bomo zopel enkrat na ('V so v°livci volitev skoraj rav-siti, ko večnih poročil o še bolj enih krizah, pač pa vsled tega, ker razpjs volitev združen z nad vse avim obračunom. Tako si morejo že ,ean5s IZračunati gospodje Bingulac, Žu-v,c in drugi lastniki močnih organov, stL P° prih„odni'11 volitvah za nje me- Se bolj razveseljivo pa je to h k h obenem z njim Se samo ^ b°d° lepih dni v skupščini številni SS' Ki so ze davno izgubili vsako zvezo ž rdD°m in k‘ Su mislili> da ie P°d okri-okrir Vh varnejše kot pod okriljem narodnega zaupanja. Vsi ti oo- spodje ima,o zato tudi polno pravico, da nastopajo seda) v pozi braniteljev parlamentarizma, toda na široko javnost ta Poza ne učinkuje. Zakaj široka javnost pozdravlja sa-J^o odločnost, s katero je vendar enkrat “'1 storjen odločen korak. Vendar en-^ rat je bila »fortfuštlerija« presekana niem0^^1** znani recepl s kombinira-javn ln rl9*ranjem brez uspeha. Vsa •Osf pozdravlja, da ie storil Beograd yendar enkrat odločen korak in zalo je cas. da ga stori tudi Slovenija. Zakaj tudi v Sloveniji smo imeli svoje Pašieevce in ni še tako daleč doba, ko s° se ljudje ponašali samo s tem, kako dobro so zapisani pri g. Pašiču in ko je bilo to sklicevanje absolutno edin argument, ki so ga imeli za sebe. Danes seveda o fem marsikdo noče me vec slišali, predvsem pa bi hotela to utajiti gotova slovenska stranka in se bi T c/prcd.obračun°m- Ne mogla oi zadeli Slovenije večja nesreča, kakor če bi se ta spekulacija posrečila. -««aj čislo vseeno je, če je bila la stran-,'a formelno pašičevska ali ne, dejansko le igrala v našem političnem življenju Prav islo vlogo, ko pašičevci. Kakor oni, tako tudi ta stranka ni nikdar črpala svoje moči iz ljudskega zaganja, temveč le iz avtoritete in pojoči vlade, ki je bila skoraj vedno pod vPlivom Pašiča. In kakor so mali naredniki velikega moža skušali pridobiti Sl ljudsko zaupanje le s policijsko pomočjo, prav tako so naši pašičevci ukleti vladni aparai v svoj strankarski jarem Voliive 1. 1925 še niso pozabljene, mo’ da fe”kdar preie ~ 'n Upa' vela takega voltneg°Z"e)e ~ d°ŽI' In zato Ireba očistiti ^nsko , ticno življenje ravno tako, kakor bodG lesenske volitve očistile beograjsko in srbsko. Ne potrebujemo ljudi, ki žive od žandarske službe med Slovenci, ne po-re ujemo politikov, ki zaradi mandata 0 eptajo častno besedo, ne potrebujejo ljudi, Id tožijo Slovence v Beogradu *D. p.« ne prime tudi g. Fimmena, ki je njen človek? Ali ni bila njegova obsodba še hujša? Na druge neslanosti in otročarije »D. p.«, ko da nismo mi noben svetovni list, seveda ne moremo odgovarjati, ker je le presinešno, če se do takih očitkov povzpue »Del. politika«. Le eno bi še pripomnili vsem gospodom okoli »Del. politike«. Naš list je vedno zagovarjal vsako upravičeno težnjo delavcev in delavstvo je v njem imelo vedno svojega poštenega in brezplačnega zagovornika. Nismo pa nikdar bili za demagoško kričanje in ba-i li se nismo nikdar povedati resnice, pa če- prav je bila ta tudi trda. Vse to naši Čitatelji tudi uvažujejo in zato nas niti najmanje ne moti, če tega ne uvažuje »Del. politika«. Na vse zadnje pa damo gospodom okoli »D. p.« še en dober nasvet. Naj namreč ne kriče toliko o reakcionarnosti vlade, temveč naj včasih tudi sebi izprašajo malo vest. Zakaj ni tako nemogoče, da bi popolnoma prepričali vlado tisti, ki pravijo, da gotove socialne inštitucije ne služijo svojim namenom v lej meri, kakor pa nudijo dobro zavetje nekaterim strankarskim agitatorjem. Zato gospodje, prevdarite preje, predno napadate. Zanimiv pojav. Hrvaški listi so nedavno poročali, da so se Bosanci vodstvu hrvaške seljaške stranke uprli, ker zahtevajo, da odločujejo v Bosni oni sami. Nekaj podobnega so poročali listi te dni tudi iz Vojvodine, kjer so proglasili Vojvodinci geslo: Vojvodina Vojvo- dincem. S terni pojavi v Radičevi stranki so se obširno pečali vsi listi in nekateri so trdili, da pomenja ta upornost razpad Radičeve stranke. Tako daleč stvar menda še ni .prišla, vsekakor pa je ta akcija toliko zanimiva, da zasluži nekaj kritičnih pripomb. Kakor znano, je zborovala pretekli mesec v Zagrebu glavna skupščina hrvaške seljaške stranke. Na tej skupščini j.e bilo sklenjeno, naj se stranka imenuje »narodna se-•ljaška stranka«, samo na Hrvaškem naj obdrži še svoje staro ime »hrvaška seljaška stranka«, to pa po vsej verjetnosti zato, da ne bi mogla hrvaška inteligenca, ki snuje protiradičevski blok, Radiču očitati, da je hrvatsko ime prodal in zatajil. Sklep glavne radičevske skupščine meri torej na to, da se Radičeva stranka proširi na celo državo, torej da postane državna stranka, ki naj uveljavi za celo državo radičevski kmečko-socijalni program. Poskusov s takozvanimi ' »vsedržavnimi« ■strankami smo imeli v naši mladi zgodovini že precej. Svojo strankarsko organizacijo so poskusili razširiti na celo državo že radi-koli, ravno tako demokrati in samostojni demokrati in mogoče še, kdo drugi. Izkušnje pa nam kažejo, da se vsi ti poskusi niso nikomur posrečili. Sicer ima ]ta ali ona stranka svoje organizacije po vsej državi, toda tisti drobci, ki so od matice precej oddaljeni, nimajo navadno nobene življenske moči. Vsedržavne stranke v pravem pomenu besede do danes še nimamo. To je za naše notranje-politične razmere silno važna ugotovitev. Človek bi pričakoval, da se bo poskus z vsedržavno stranko, v smislu, kakor so ga razumele tudi druge stranke, še najlažje in najbolj posrečil Radiču z ozirom na njegov zelo široko zasnovan fctnečko-socialni program, kajti bolj sličnih interesov kakor 60 si interesi kmetov, si že ne moremo misliti. A kljub temu, kakor je razvid.no iz najnovejših poročil, ima tudi Radič s svojo vsedržavno organizacijo svoje težave, kakor so jih imeli tudi radikali in SDS. Ne more biti nobenega dvoma, da izvira odpor ljudi v posameznih pokrajinah proti vsedržavnim strankam iz bojazni pred preveliko centralizacijo take stranke. Radičevski Bosanci in radičevski Vojvodinci niso rekli, da zapuščajo Radičev kmečki program, ampak so rekli le, da hočejo oni odločevati o svojih razmerah brez vtikanja centralnega vodstva. To se pravi z drugimi besedami, da hočejo ljudje o svojih lokalnih potrebah in zahtevah odločati sami, centrali pa prepuščajo samo glavno vodstvo v stva-reJi, ki so res vsedržavne. To l>a je izrazita federalistična tendenca, ki ie toliko pomembnejša, ker se pojavlja v času, ko je boj za avtonomije in federacije skoro prenehal. Ta federalizem prihaja iz ljudstva čisto brez pritiska, nekako iz podzavesti, a ravno zato je zanimiv, kajti ta tendenca je najboljši dokaz, kako bi morala biti urejena tudi cela država vsaj upravno, da bi bile centripetalne sile okrepljene. Če zahtevajo Vojvodinci in Bosanci svojo avtonomijo že v strankarski organizaciji, ki je čislo privatna zadeva, koliko bolj morajo šele občutiti breme državnega upravnega centralizma! Dosedanji .poskusi z vsedržavnimi strankami kažejo, da se v naših razmerah taka organizacija na centralistični komandi ne da zgraditi, ampak samo na federativni — oz., da ne bo strahu zaradi besede: na resnični samoupravni — podlagi, oziroma na podlagi solidarnosti in medsebojne podpore. Bosanski kmetje so kmetje in vojvodinski kmetje so kmetje. Oba se gotovo dobro razumeta, tudi podpirala se bosta rada in si pomagala, a eno nista. Hribovski kmet v Bosni ima še svoje posebne interese, kakor ima ravninski Vojvodinec svoje. Te pa hoče zastopati za svoj okoliš vsak sam, kar pa seveda nikakor ne izključuje medsebojne podpore. To dejstvo so doslej vsi ustvar-jaši vsedržavnih strank vedno prezirali, zato pa tudi do nobene vsedržavne stranke še ni prišlo. S centralizacijo pri nas ne gre in menda nikdar ne pojde. Politične vesti. = l)r. Korošce je odpotoval v Sofijo- Vo vesteh iz Caribroda je dr. Korošec neua o odpotoval v Sofijo. V beograjskih k vzbudila vest o potu dr. KoroSca veliko zacijo in celo> vrsto ay četrtek je ime- 3 ludi Slj.p«n K«a* si*^’ t0 stvlu' Vašega okusa. »Druhal *udi gospode Homzije, ki so se izkazali ,la balCu3' U aJ° si je dr. Karba privoščil parno žago, mecki hranilni dom, škofa, Cererja ter vse, i so mu posebno pri srcu. iBodite oče župan J,ez skrbi, parna žaga Vas ni dosedaj ničesar prosila in tudi bodočega župana ne bo. z? mesto, da ko prošnjo za naiuip skal in hribčka ob' kor smoPIftote^Albi Cererju.’«£ 3r smo se informirali te V.erelMu- ,Ka‘ ■ošnjo za nakup skal T vl5“*1 posestvu na Zalah. Koliko je lk L ? fT™ se razvidi iz tega, da donaša letno 6 Din hm’ jemnme. Poleg tega izda občina velik™£ vsako leto za obvezno popravo škarp G Op rer je ponudil za ta svet 10.000 Din in obvezo, da prevzame vse vzdrževanje škarp kar je po cenitvi dvakrat toliko, ko gorenj? sveta. Seveda dem večina občinskega odbora je prošnjo odbila, ne da bi navedla, ako zahteva morda večji znesek. Cerer pač ni pri teh gospodih dobro zapisan. Bolj gladko je slo s prodajo mestne hiše g. Skali. Kako se je ta stvar izvršila je g. župan zamolčal. G. župan je zagrozil tudi z gerentstvom, ne zmagajo demokrati. Gotovo se nadeja na povratek g. Baltiča, s katerim je zagrozil tudi nekemu uradniku. Vaših groženj se ne AJi se še sedaj ne zavedate, da je nikii T^r^atske strahovlade tako v Kam e n Ir,.’. T Ljubljani in tudi v Beogradu «n.kjat za vselej fconec? Glede mestne hranilnice ste -omenili, da se ie Ustanovil Kmetski hranilni dom Je s tem namenom, da oškoduje domač zavod ter da Uvleče iz njega čini več vlog. Poizvedeli smo, da je bilo v celem naloženega iz mestne hranilnice 103.000 Din. Ali more to škodovati denarnemu zavodu, ki ima 12 milijonov vlog? Oškodovala je .mestno hranilnico le Vaša neokretnost, da niste že prvi dan izplačevali zahtevani denar. Če je kdo prišel po 1COO dinarjev, pa sle mu ponudili 50 .Din; seveda so ljudje potem začeli skrbeti za svoj denar To je resnica in me to, kar ste Vi trdili. Zgražali ste se, da še nimamo meščanske sole v Kamniku in koliko, da stanejo š,tudi-je naših otrok v Ljubljani. Kdo pa je vendar kriv, da nimamo te prepotrebne šole? Saj ste bili 6 let župan. Kdo pa je Vas oviral, da bi dobili kje vsaj 3 sobe za začetek. Temu o gotovo krivi »d-olgi jeziki«. Jadikovali ste, da še ni ceste v Luče, da nimamo lastne elektrarne. Ali ste se šele sedaj spomiili, kar ste že pred leti obljubljali. Sicer ste pozabili še navesti mestni vodovod, kateri potrpežljivo čaka popravila. Pozabili ste tudi na to, da ste pred letom obljubili, da bodete postavili na trgu kurnik ter nakupili kokoši, da bodo nesla uradnikom jajca. Vidite, veliko ste o kljubovali, pa ne .izpolnili; radi tega pa postaja ljudstvo nezaupljivo. Stanovanjske krize sploh niste omenili. Ati .morda smatrate, da je rešena že s lem, kakor je odločil g. Pogačnik, da kdor nima hiše, naj gre »pod hruško«? Kaj pa, če kdo nima hruške? Kje pa ibo ta stanoval? Iz vsega tega se vidi, da g. doktor na svoj govor .ravno ne sme biti ponosen. Neresnica pa je, ko je dr. Karba trdil, da se je na predvečer sklenilo pri g. Kendi, da se Vas bode obmetavalo z jajci. Povemo Vam, da je bilo ravno nasprotno res. Sklenilo se je, da se naj upliva na vse, da bo nasiop dostojen in discipliniran. Da je to res, je bilo dokazano drugi dan. Ako .bi se sklenilo, da se Vam podari nekaj rumenjakov, bi se to tudi točno zgodilo, brez ozira na orožnike ali stenografske beležke ministranta ob desni. Omeniti smo pozabili, da je shod počastit z osebno navzočnostjo tudi cesar iz Sel, ki se je osobito zanimal za neke milijone. Ako omenimo še to, da se je aktivni davčni upravitelj Tomc vmešaval v prerekanje, ko je zahteval g. Stare po zakonu volitev predsednika ter zaklical zelo naobražene besede: »Ti goflo drž!« Presenetilo je tudi to, da so naši klerikalci mirno poslušali. Gotovo jim je bilo tesno pri srcu, ko so spoznali, da so v veliki meri sokrivi, da se je samopašnost in pre-zvetnost tako razpasla. Bili so vedno pohlev-,ne ovčice in se niso brigali, kaj so godi pri občini. Zato je pač treba energičnejših ljudi, katerim visoki doktorski naslovi ne imponirajo. Lepo uspel shod Združene liste. Ko so se pristaši »Združene liste« demonstrativno odstranili iz demokratskega pogorišča, so se zbrali na vrtu in salonu restavracije Kende, kjer so imeli lepo uspelo zborovanje. Z zavestjo, da v nedeljo temeljito ■obračunajo z doktorji in njihovimi oprodami, so se zborovalci mirno razšli. Tako se je končal praznik na Tetovo dokaj drugače, kot si je to predstavljal g. župan. -Navajeni ste bili, da se Vain je moralo vse slepo pokoriti. iKdor pa se Vam ni klonil, je moral biti pripravljen celo -na klofute. Toda vsake svari je enkrat konec — in tudi Vaše komande. Vsa rekla-ma in samohvalisanje ne more Kamničanov več prepričati, da -bi ne smel biti župan samo doktor. V včerajšnjem »Jutru« trdi dopisnik, da ga ni bilo in da ga ne bo tako velikega in dobrega župana, kakor je bil dr. Karba. Ponosno .kliče: Kdo mu je kos? Gospodje, le počasi, da se ne osmešite preveč. Sicer pa, ali je še pod ka-drugim županom zadela mestno hranilnih r;‘ ‘nesreča? Ako ste tako velika gospodarska kanaolteta <■„ hnfi)p lahko udejstvovali t-udi kot Zborniki Pa če bi zboleli, ali ne mogli biti žufJain? AJimi. slite, da se bo potem Kamnik podrl? Zelo pametno je zato, da si še pri Vašem zdravju postavimo župana, kateremu boste v svoji gorečnosti in ljubezni do mesta sigurno šli na roko in ga spretno uvedli v vse umetnosti, nadvse težkega županskega poslovanja. iG-otovo boste pa tudi Vi z Vašimi svetovalci zelo hvaležni dobrim Kamničanom, da Vas v nedeljo razbremene in Vam pr.is.krbe prepotreben oddih od prenapornega dela. Na ta način se ,bo v Kamnik povrnil zope.t mir, zavladala bo zadovoljnost in zopet bodo v jeseni lepo peli v gozdu lovski rogovi. m t dnevnem redu prošnja nemške tvrdke Pelle v Celju radi koncesije za kontisijo-iiarsko obrt (postreščki). Takrat pa je obstojalo i.e v Colju narodno podjetje »društvo jugoslovanskih postreščkov«, kojega člani so bili revni Slovenci, Občinski odbor je imel ’ izreči, ako je podana krajevna potreba tudi /.a koncesijo tvrdke Pelle in se je ravno Dr. Kalan prav toplo zavzemal za nemško firmo, koje pravni zastopnik je takrat bil. Le odločnemu nastopu takratnega občinskega odbornika dr. Doboviška se je posrečilo, da je občinski odbor z enim glasom večine sklenil, da ni podana krajevna potreba za novo nemško koncesijo. Za dr. Daboviškov predlog so glasovali narodni socijalisti, radikali in trije nem. demokratje, medtem ko je večina nem. demokratov skupno z Nemci »stranmi« gla-> sovala v prid nemški tvrdki. ! Gospod Rebevscliegg bi lahko povedal gg. demokratom, kako so vabili tudi oni svoje-: časno Nemce, da naj gredo z njimi. Če bi šli Nemci skupno z demokrati, bi bili idealen državotvoren element (državotvornost in Samostojna dem. stranka je seveda eno) -in bi !:"iiliii di nebeških višav nj'iovo patriotič-uost. Ker pa gremo z drugimi in sicer slovenskimi strankami, je pa seveda ogrožen naroden značaj mesta Celja in označujejo pristaše drugih slovenskih strank, ki gredo v volilni boj proti sam. demokratskemu gospodarstvu in njihovi komandi na magistratu, kot narodne izdajalce, čeprav te stranke niso dale Nemcem nikakih koncesij v narodnem oziru. Tudi je treba še omeniti, da se sam. demokratje niso prav nič ženirali sedeti skupno v upravnem svetu Slavenske banke z gospodom Westenom, nemškim industrialcem iz Celja. Quod licet Jovi, non licet bovi!!! Pri nedeljski občinskih volitvah ne gre več za narodni značaj mesta Celja, ker je mesto po ogromni množini slovensko, ampak treba je zrušiti sam. demokratsko komando in gospodarstvo na celjskem magistrati in v Mestni hranilnici. Zato je dolžnost vsakega celjskega volilca, da se sigurno udeleži volitev in vrže krogljico v drugo skrinjico ter pomaga s tem, da bo itak sigurna zmaga zdrave gospodarske misli tem večja ter ,da bodo ; stare fraze tem sigurnejše vržene v ropotarnico. gimi členi angleške države. Svobodna država Irska je zahtevala registriranje pogodbe iz leta 1921. Mac Donaldova vlada ni proti temu protestirala, pač pa je to storil konservativni kabinet, da prepreči, »da ne iz-roče notranje državne zadeve nadzorstvu Društva narodov«. Toda protest je bil slab, Irska je odklonila, da izpolni želje londonskega kabineta. Položaj dominijev in Indije v Društvu narodov je sploh posebnega značaja. Kakor vse države imajo tudi oni dolžnosti in so obvezani, da v slučaju kršitve Pakta skupno nastopijo proti onemu, ki je kršil mir. V tem zmislu je 'teorteično Jpopolnoma dopustno predstaviti si slučaj, da krši član angleške države mir in bodo dominiji dolžni, udeležiti se vseh odredb zoper dotičnika, pa tudi prisilnih s pomočjo oborožene sile. — Tu doseza diferencijacija angleškega kraljestva nekako svoj višek. (Konec prihodnjič.) Celjske občinske volitve in SDS. Ker celjski sam. demokratje v sedanjem volilnem boju zopet vpijejo v svojem časopisu, češ da je ogrožen narodni značaj mesta Celja in da so oni edini narodni zaščitniki ter neizprosni sovražniki Nemcev, ne' bo neumestno opozoriti cenjene volilce na sledeča dejstva. Ko so bile dne 38. septembra 1924 končane občinske volitve v Celju in je razglašal takratni predsednik bivšega narodnega bloka dr. Kalan z balkona mestnega magistrata volilni izid, je dejal med drugim tudi to, da bo od sedaj naprej zapihal nov veter v celjskem magistratu in da se bo ščitilo pred vsem slovenski živelj v Celjskem mestu. Pri prvi plenarni seji 1» konstituiranju odsekov, je bila Nova politična uredba angleškega kraljestva. III. Resnični zgodovinski razvoj niti oddaleč ne odgovarja temu idealnemu načrtu, ki ga je prvi podal lord -Durham in ga Courtis pozneje apliciral na celo angleško državo. V zgodovinskem razvoju ni bilo nikdar harmonije med državo in dominiji. Svobodne kolonije so zahtevale odločujočih pravic v vodstvu zunanje politike, doč-irn so se branile vseli težjih odgovornosti. Ko je v Angliji vladala liberalna stranka 1. 1911, se je torej pojavilo vprašanje, če bi ne kazalo ustva-rti državni organizaciji popolnoma nove temelje. Premier Nove Zelandije je izdelal načrt nove državne ustave, ki pa je naletel na nemo opozicijo Kanade in Južne Afrike in pa metropole same. Ministrski predsednik Asquith je označil enakopravnost dominijev kot smrt politične avtoritete angleške države. V tem času Anglija še ni verjela v možnost, da bi s kolonijami delila svoje pravice v zunanji politiki. V drugih ozirih so -bili dominiji skoro popolnoma svobodni. . Razmerje med državo in kolonijami pa se temeljito prične spreminjati po svetovni vojni. Že leta 1907 so prejšuje kolouijalne konference zamenjale državne, toda njihove vloge so bile le posvetovalne. Svetovna vojna pa je prisilila domini je, da se tesneje oklenejo Združeuega kraljestva in prej ali slej je moral bili rešen problem bodočega vodstva državne zunanje politike. Državna konferenca 1. J917 ni dala na to vprašanje nobenega pozitivnega odgovora. Toda leta 1919 v času prve pariške mirovne konference so premierji dominijev izrekli željo, da se udeleže mirovnih pogajanj. Zavezniki so ugodili tej želji. Mirovna konferenca je priznala dominije kot subjekte mednarodnega prava na ta način, da so smeli zastopniki dominijev podpisati mirovne pogodbe in bili na ta način priznani v mednarodnopravnem zmislu. To je navidez gola formalnost, pa je povzročila gotovo trenje med Anglijo in dru- K0L0SALN0 SAMOSPOZNANJE. V včerajšnjem zabavnem uvodniku »Jutra; čitamo tudi to-le klasično cvetko: »Tudi za SLS velja, da je zapisana smrti, kakor morajo propasti vse politične organizacije s protivojno mentaliteto. Nova doba, nova konstelacija političnega življenja (voliv-na vlada proti pašičevcem in SDS, op. urd.) prihaja s tako silo, da se ji noben reakciona-rec ne bo mogel več upirati.« Bravo! Izvrstno! . Menda tudi »Jutro« ve, da so stranke, ki žive le od predvojnega boja med liberalci in klerikalci, stranke z absolutno samo predvojno mentaliteto. Pa menda ne misli »Jutro«, da SDS ne spada med reakcionarce, zato ker je s policijsko pomočjo hotela zmagati pri volitvah 1925, ker pač demokrati take pomoči ne potrebujejo. Samo sebi je zapisalo »Jutro« mrtvaško oznanilo in pri tem je najbolj kolosalna pikantnost v tem, da ponavlja »Jutro« besede »Narodnega Dnevnika«. Toda »Anschluss« je vseeno zamujen. In to je bridko. i POSREČENO. V poročilu »Razstava grške in rimske plastike«, »Slovenec«, 9. junija t. 1. -£1101110 sledeči dvakrat zanimivi konec (ako popravimo neštete tiskovne napake, se razume): »Imenujemo med drugim Praksitelovega satira, Samotraško kolosaluo Nike, Milonovo Venero; naj jo gotovo poseti vsak izobražen Slovenec« (se mora razumeti: razstavo, ne: Venero, kar sicer iz teksta nujno sledi). Izobraženi Slovenec bo to brez dvoma z veseljem storil, ue vemo pa, če mu, je znano, da mu je -g. S. V. zadnjeimenovano damo napačno predstavil. Ona je prišla v Louvre z otoka Melosa, ki ga Italijani n. pr. pišejo Milo (Afrodite di Milo); tudi nemški prevod znane francoske novele ima »Venus von Milo«. -Z Milinom nima nič opraviti, pač pa nemara nekaj s kiparjem Aleksandrom iz Antijohije. iMilon 1. ni bil noben grški umetnik in 2. to ni tiskovna napaka. „ Ro. KRATKE VESTI. Francoski zunanji minister Briand je obolel od vnetja levega očesa in je moral opustit vsako delo. V Svetu Zveze narodov ga zastopata B 0.1100 ur in Loucher. Atentator Koverda je bil -obsojen pred izjemnim sodiščem na dosmrtno ječo, ki pa bo najbrže izpremenjema v -15-letno jedo. Oičcrn je imel z nemškim kancelarjem dr. Marxom daljšo konferenco. Italijanska vlada ne bo več imenovala svojega poslanika v Bruslju in sicer kot protest proti zunanjemu -ministru Vande,rveldu, ki je kot socialist že opetovano nastopil proti fašistom. Vstaja je izbruhnila po angleških vesteh v severni Albaniji. V višjh razredih na praških ljudskih šolah je bila nemščina zopet uvedena kot uČn-i predmet. Socialistični poslanec Renandel je izstopil iz vodstva socialistične stranke ker je to izdalo za nadomestne volitve v departmanu Aube naročilo, da -naj vsi volivci glasujejo za komuniste. Nungessen in Coli nista bila najdena. Vse je ibila grda mistifikacija mladega gozdarskega uradnika, kateremu je -bilo dolgčas. Francija in Italija od premirja do Locarnske pogodbe. (Napisa) francoski diplomat.) iln 1!>;L,^IuaaoUjiiieva zunanja Slednjič se politika usmerila v tem prave«," da je izboljšala italijanske odnošaje z državami, ki s« živele v tesnem in dobrem sporazumu s Francijo. Najprvo je bila gledala Italija države Male antante in Poljske z nezaupanjem, k°t varovanke Francije, kot umetne tvorbe francoske politike, slednjič pa je, in la sprememba se je že začela pod grofom Sfor/.o, priznala, da obstoja tukaj sila, s kal ero je treba računati, kajti v nasprotnem slučaju ,|R bi se morda la sila obrnila zopet- italijau.sk interese v Srednji Evropi, sila, katera j. skrbno pazila na mirovne pogodbe, ki jih 'j,, bila sama podpisala. Raditega se je Italija približala Poljski, radi tega je sklenila prijateljski pakt s Češkoslovaško in predvsem radi lega jo sklenila enak pakt in dogovor glede Reke z Jugoslavijo. Da sta se spremenila v zaveznika dve de j želi, med katerima je Reka igrala že pet let ‘ ulogo jabolka prepira, je bil mojstrski čin | diplomacije gg. Mussolinija in Contarinija. Potoni potrpežljivih pogajanj je Jugoslavija, i ki je pokazala občudovanja vredno hladnost, 1 sprejela, da se Rapallska pogodba, ki jo Italija nikoli ni izvršila, definitivno pokoplje iu da se Keka anektira italijanskemu ozem- lju. Da je bil ta pakt manj neprijeten, so ga razširili s splošnimi določbami, ki so se likale političnih in gospodarskih zadev in ki ko bile od tedaj urejbne s tem paktom medsebojnega prijateljstva, obljub medsebojne nevtralnosti v slučaju neizzvanega napada, in s trgovsko pogodbo. Mi Francozi nismo imeli ničesar izgubiti pri tem paktu, kateremu bi se bili čisto lahko pridružili, če bi nam bilo to v zadnjem trenutku na srcu, saj je očistil diplomatsko ozračje ostrega in kroničnega nesporazuma med dvema deželama, od katerih nismo mogli nikoli eni storili uslugo, ne da bi žalili druge. Takšna so bila politična dejstva francosko-laškega zbližanja. Pod teni vtisom se je pomirilo laško časopisje, ki nas je včasih tako kruto preganjalo,- in javno mnenje nam je postalo bolj naklonjeno. Dokaz temu smo dobiti o priliki katastrofe zeppelin® Dixmu-de, ko so našli telo komandanta dtl Plessisa in Sicilijanski obali in so se ginljive liiani-histacije dogodile med narodom, v mornarici, v armadi, v civilni upravi in v vladi; .prijaznost se je še povečala o priliki nedavnega obiska francoske eskadre v Napolju, kjer jo bila prisrčno pozdravljena. Naravno so stala dejstvom zbližanja neprestano nasproti druga dejstva, ki so delovala v nasprotnem smislu in katerih dve glavni sta bili sledeči: obžalovanje Italije, da je niso nikoli poklicali na konferenco, ki je izdelovala Tangerski statut, drugič pa -.'rali, da bodo Lahi v Tuniziji izgubili svojo narodnost na podlagi nove francoske zakonodaje. Prva točka, v kateri se laške zahteve pravno ne dajo podpreti, je bila za vlado g. Mussolinija samo vprašanje prestiža. To je moglo oiti za tri zainteresirane sile, za Francijo, Anglijo in Španijo vzrok, da se točno držijo nekdanje konvencije, ki je določala, da se Italija izključuje od konference. Italijanska vlada se je čutila užaljeno, toda je to užaljenost zmanjšala v sorazmerju z zadevo, k' je />ila zanjo še manj kot drugovrstna, j ,'!.l.Ll8a zadeva pa, postavitev Lahov v Tu- i niziji pod zakon, ki urejuje narodnost ino-j zeincev, je vprašanje, ki je odprto že več j let: in že sama la konstatacija zadostuje, da ; nas oprosti krivičnega očitka, da se ne ozi- j ■ rniuo na odmev, ki ga vzbujamo v Italiji, j Td je vprašanje, ki se da urediti le v jasni ] atmosferi, ali edino pod dvema pogojema: | prvič, da nekateri Italijani v to ne pripu-j stijo zahrbtnih političnih idej, katerim tu ni j mesta, drugič pa, da je ne povečajo brez- j ; mejno preko skromne realnosti in tako nje- j nih poslendic nenaravno ne spremenijo. Če j se bodo enkrat duhovi pomirili, bo mogoče ' zadevo urediti, za enkrat pa ta spor ni ovira gibanja, ki stopnjema približuje francosko in italijansko politiko. Locarnski dogovori. — Povečana vainost italijansko-francoskih odnošajev. Udeležba Italije na locarnskih dogovorih je posledica treh vzrokov: prviiNsbliževanja s Francijo, drugič privlačnosti, ki jo vzbuja Anglija, tretjič pa povečanje zunanjega prestiža, ki ga je bila dosegla Italija v zadnjih treh letih. Italijanska vlada je imela malo veselja z ženevskim protokolom, tem prvim poskusom novega zavezniškega sistema, ki so ga hoteli najti v takorekoč splošnem paktu. Med tem ko se je razpravljalo, se Italija ni nič zoperstavljala, toda, ko je bila listina sestavljena, so si zastopniki Italije v Ženevi -rezervirali akcijsko svobodo, kar so pozneje .porabili, ko je Italija odklonila ratifikaoijo protokola. Ta odklonitev se je pa tikala le načina sprejetih obveznosti, ne pa principa samega obveznosti. Italija je smatrala ta.sistem tako-rokoč za mrtvorojenčka, a se v principu ni zoperstavljala načelu, da bi z drugimi vred garantiranala mir v Evropi in predvsem varnost v .Orientu. Razvoj francosko-italijanskih odnošajev v smeri bolj natančnega razumevanja medsebojnih interesov, je moral vsekakor Italijo privesti do tega, da prevzame z nami vred svoj del odgovornosti v manj širokem sistemu dogovorov, ki bi skušal stabilizirati teritorialni »status quo*. Pa ne samo z nami, temveč tudi r. Anglijo, kajti privlačna sila Anglije na Italijo je zgodivinska in naravna. To je privlačna sila čisto pomorske velevlasti na manjšo obalno vele.vlast. (Konec prih.) PROTESTIRAMO. Ljubljanska policija je dostavila Francu Vidmarju, rudarju iz Idrije, ki so ga fašisti pregnali z ženo in družino vred, odlok o izgonu iz Jugoslavije. Izgon je odredilo notranje ministrstvo. Kdo pa je povzročil ta odlok ministrstva, nam ni znano. Pač pa vemo, da bije ta odlok v obraz pravici in da je skrajno žaljiv za naš ugled med Primorci. Vidmar j« bil namreč eden od tistih redkih delavcev v Idriji, ki se je najenergičnejše boril proti temu, da vstopi idrijska rudarska organizacija v fascio in da idrijsko Konsumno Društvo odpre vrata idrijskim fašistom. Zaradi tega je moral Vidmar čez mejo. Vidmar je poleg toga rudarski invalid, za težko delo nesposoben, ima tu ženo in dva otročiča ter živi v največji mizeriji. Za plačilo za svoj možati odpor proti Mussolinijevemu terorju dobi v Jugoslaviji — izgon! Ne vemo zakaj, ker Vidmar ni bdi v Jugoslaviji nikoli politično aktiven, niti je »edaj. Zato j« korak notranjega ministrstva tem bolj vreden vsake obsodba in mi proti njemu odločno protestiramo. Obenem pa pričakujemo od naših politikov, da sa za Vidmarja energično zavzamejo in dosežejo preklic izgona. Če že nič drugega, vsaj azilno pravico bi pač smeli dati od fašistov izgnanim Primorcem. — Popravilo vagonov. Železniška direkcija v Beogradu je odredila, da se pošlje l‘25d vagonov v popravilo. Vagoni imajo biti popravljeni najdalje do 1. septembra t. 1. — Železniška proga Beograd — Sarajevo. Prometni minister je odredil, da se imajo predložiti čim preje podatki glede novo projektirane proge Beograd — Sarajevo — Split. Z gradnjo proge »e prične v najkrajšem času. — Motorni čolni ta. carinske uslužbence. Finančni minister je odobril kredit za nabavo 10 motornih ladij v svrho intenzivnejšega pobijanja tihotapstva ob obali Jadranskega morja. — Ko*gres ruskih vojnih invalidov. Te dni se je vršil v Beogradu redni letni kongres ruskih vojnih invalidov. — Razstava risarskih in ročnih del na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Običajna šolska razstava bo odprta od nedelje 19. do nedelje 26. t. m. vsak dan od 8. do 12. iu od 15. do l#. Razstavljene bodo strokovne in prostoročne risbe Gradbene srednje šole (v telovadnici), risbe in ročna dela Kiparske in Keramiške Sole (v učilnici poleg risalnice), risbe in ročna dela Ženske obrtne Sole (v risalmci). Ravnateljstvo uljudno vabi na raz-•tavo »tarie in sorodnike učencev (učenk), vse bivše učence in učenke zavolda in vse občinstvo, ki se zanima za strokovno Šolstvo. — Na driavnem osrednjem zavodu za ien-ski domači obrt r Ljubljani, Turjaški trg 4/1., se vrši vpisovanje gojenk in hospitantk od 30. junija do 2. julija 1927, vselej od 9. do 12. ui e dopoldne. Na zavodu se poučujejo sledeče tehnike: klekljane čipke, šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, file, biserna dela in konfekcioniranje. Redne gojenke se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Podrobna informacije na zavodu. — Borzno razsodišče v Ljubljani. Z ozirom na sodne počitnice se v času od 15. julija do 25. avgusta 1927 pri borznem razsodišču ne bodo vršile ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe. — 40-letnica Sokolskega društva v Novem mestu. Starešinstvo novomeške »okolske žu-pe je razposlalo (bratskim društvom lepo okrožnico o svojem letošnjem župnem zletu v proslavo 40-letnice obstoja Sokolskega društva v •Novem mestu. Da s svojo udeležbo po- , vzdignejo slovesnost župnega praznika, naj ! se odzovejo vabilu v kar aajlepšem številu! Začetkom 20. stoletja je postalo Sokolsko društvo v Novem mestu srediSče sokolskega gibanja na Dolenjskem; zato ee je 1. osnovala tukaj dolenjska (novomeška l «*<>»-ška) župa Baš novomeško Sokolsko društvo je eno tistih, ki si je v zgodovini jugosloven-skega aokolatva pridobilo častno ime iu poneslo »lavo sokolske ideje tudi preko meja .nafie domovine! Zato pričakujemo, da bo ta itiridesetletmi jubilej ob skupni slavi bratskih društev eden najznamenitejših dni našega mesta in bo ostal nam vsem v trajnem spominu 1 Zdravo! — Promocija. V soboto, dne 18. t. m. bo na Sorbonni v Parizu promoviral g. Arnautovič, bivši ravnatetj jugoslovenskega Šolskega urada in docent srbsko-hrvatskega jezika na visoki šoli za orientalske jezike. Naslov njegove doktorske teze je: »Henri Becque, de-vant ses contemporains et devant la postorite.* G. Arnautovič, ki je bil med in po vojni urednik revije »Revue Yougoslave«, si je pridobil največjih simpatij ne samo v francoskih krogih, temveč posebno tudi med našimi dijaki v Parizu. Noveipu doktorju fes leltree iskreno čestitamo. — to politične tluibe. (Bogoljub Predič, komisar železniške obmejne policija v Koto-ribi v Prekmurju je premeščen v Subotico. Nii njegovo mesto le imenovan Dušan S. Simič. — Pogreša se ie od 4. maja 1927 Karol Gregorič, dijak IV. realke v Ljubljani. Ako so komu znani kaki podatki o njem, naj jih javi najbližji žandarmerijski postaji. Potoval /e proti Ložu in so ga zadnjikrat videli v i)anah pri Zgornjem Jezeru. — Zaščita najemnikov v Italiji. Italijanski ministrski svet je sprejel te dni zakonsko odredbo, ki določa med drugim, da najemnina v mestih ne sme presegati štirikratnega predvojnega zneska in sicer tudi ne v slučaju posebne pogodbe, niti v slučaju, če bo v stanovanju podnajemniki. Ministrskemu svetu je predsedoval Mussolini. — Akademična svoboda na dunajski univerzi ogrošena. Radi pobalinskih pretepov, ki jih je povzročil te dni na dunajski univerzi strankarsko politični fanatizem je izdal dunajski župan kot deželni glavar policijskemu predsedniku nalog, da ima policija intervenirati v univerzitetnih prostorih ne le v slučajih, da jo zaprosi za to akademična oblast, temveč tudi brez zahteve akademične oblasti, že v slučaju, da »je neposredno pričakovati, da pride v univerzitetnem poslopju do kaznivih del.< Pri tem mora policija akademsko oblast, če mogoče, o nameravani intervenciji obvestiti; v slučaju periculi in mora pa sme udreti policija na doslej sveta akademična tla tudi ne da bi obvestila popreje akademsko oblast, ki naj jo obvesti v tem slučaju naknadno. V praksi pomeni to toliko, kot da ima policija sedaj takorekoč popolnoma svobodne roke. Dunajski listi apelirajo na akademske oblasti, da naj nastopijo za ohranitev zadnjega ostanka avtonomije univerze z vso energijo. Na vsak način pa je sto lin stoletja akademična svoboda na univerzi ogrožena in to je zasluga današnjih akademikov. — 900.000 obiskovalcev kina na dan v Nemčiji. Glasom uradne statistike je v Nemčiji 3600 kinogledališč z 1,600.000 sedeži Dnevni obisk kinematografov znaša 900.000 oseb. Pri filmskih podjetjih je zaposlenih v Nemčiji 45.000 oseb. V primeri s Ameriko so te številke prav majhne. V Ameriki je namreč 1470 kinematografov s 7,600.000 sedeži. — Zopet »atentat* na Štefana Radiča. Štefan Radič je prejel pismo, v katerem ga obvešča neka misteriozna Rezika, da se pripravlja nanj atentat. Atentatorji bodo prišli iz Beograda in Sarajeva ter se bodo sestali v pisarni neke strojepiske pri zagrebškem velikem županu. Umorili bodo Radiča z noži, ker so noži bolj sigurni kot strelno orožje. Po atentatu bodo pobegnili v avtomobilu v inozemstvo. Radič je izročil pismo pristojni oblasti, ki je ugotovila, da v pismu imenovana strojepiska o stvari ni imela niti pojma, da pa je napisal s strojem pisano pismo naj-brže neki oficijant pri velikem županu, v namenu, da povzroči strejepiski, s katero živi v sovraštvu, neprilike. Oficijant je bil aretiran. —• Zakaj Chamherlin še ni poletel na Dunaj. Šele sedaj se je izvedelo, zakaj je Chamber-lin svoj polet na Dunaj preložil. V soboto zvečer se je namreč pojavil na berlinskem aerodromu eksekutor, ki je hotel Chamber-linovo letalo zarubiti. Izvršilno dovolilo je bilo pravomočno in eksekutor je prineselj seboj tudi koleke, da bi jih prilepil na letalo. Šlo je namreč za malenkost 46.000 mark ki jih je dolgoval Levine od leta 1924 zdravniku dr. Puppeju v DUsseldorfu. Takrat je bil Levin v DUsseldorfu, kjer je zbolel. Dr. Puppe ga je zdravil. Levine mu ie pa ostal 48.000 mark honorarja dolžan. V »Lufthansi, je vzvblulila nameravana rubeten vellkaoRko razburjenje. K sreči je bil eksekutor tako uvideven, da se je dal pregovoriti, da bi pritisnil pečate v depoju »Lufthanse«. Med tem so avizirali državno prometno ministrstvo, kateremu se je posrečilo izvršitev zaenkrat ustaviti. Levin trdi, da je svoj dolg že davno poravnal, čes, da je nakazal v to svrho svoje-časno svojemu dunajskemu advokatu dr. Ko-roletzu 5000 dolarjev, ki je poslal znesek dr. Puppeju. Dr. Koroletz je odpotoval v svrho, da se stvar pojasni in uredi, v Berlin. Če je že višina honorarja precej misteriozna, iz-gleda vsa stvar tem bolj čudna spričo dejstva, da je dr. Puppe dne 7. t. m. Levinu k posrečenemu prekooceanskemu poletu prav prisrčno čestital, ne da bi črhnil o svoji terjatvi besedico. — Govorice, da bi bili našli Nunge»H«rja in Colija — neosnovane. Drvar Blais v Riverbendu ob reki Saguney si je ker mu je bilo dolgčas, da je videl na neki gori ognjene signale, v kraju, kjer navadno belokožoev ni videti. Lansiral je v svet vest, da bi utegnila biti na gori pogrešana letalca Nungesser in Coli. S tem je vzbudil po svetu veliko senzacijo. Senzaciji željni listi so pisali s debelimi črkami, da utegneta biti Nungesser in Coli najdena. Quebeška vlada je poslala ekspedicijo, ki naj bi letalca eruira-la. Vse skupaj se je izkazalo kot ameriški bluff. Fant je lansiral vest v svet iz dolgega časa ter naivneže, ki letalcev še vedno ne morejo pozabiti, prav pošteno potegnil. — Umor v hipnozi? Proces zoper Kathe Hagedorn je končal. Pni zadnji obravnavi je predlagal drž. pravdnik, da naj se dokazno postopanje kljub vsemu nadaljuje, predno oddajo izvedenci svoje mnenje. Na njegov predlog je bil zaslišan kriminalni uradnik Pfetfer. Piefferjeva izpovedba je bila senzacionalna ter je povzročila v procesu velik preokret. Pfeifer je izpovedal, da se zdi, da so govorice, da je izvršila obtoženka zločin pod vplivom hipnoze, utemeljen. Izpovedal je, da je prišel prača Van de Sand, ki je našel trupli umorjenih otrok v gozdu na dan njegovega zaslišanja k njemu, ter mu povedal, da je videl na kraju umora nekega možakarja, ki je hodil po gozdu on tolkel s palico po travi. Ko se je Van de Sand nato skril, je pristopil možakar k mrtvim truplom ter jih skušal zakriti. Van de Sand je moža pozval, da naj ostane na mestu, dokler ne pride ]>o-lioija. Toda mož se je takoj odstranil. Van de Sand je možakarja dan pred njegovim zaslišanjem v avditoriju spoznal. To je neki Sehil-kowski. Van de Sand je mnenja da obtoženka ni izvršila iz lastne inioijative, temveč, da je avtor zločina Schilkowski, ki je deklico hipnotiziral. 'Predsednik senata je nato ugotovil, da je na podlagi aktov dokazano, j da se je pač res nahajala ob kritičnem času j na kraju dejanja še neka drug« oseba, ki pa 1 je sedaj v Ameriki in je vsled tega namogo-j če zaslišati. Državni pravdnik je predlagal nato, da naj se obtoženka o tem zasliši. Kii-i the Hagedorn je izjavila: »Ne, gospod sod-'nik, dejanje sem zagrešila sama. Scliilkow- 1 skega ni bilo poleg.« S tem je postala zadeva še bolj komplicirana in sodišče je sklenilo, da naj se zasliši pričo Van de Sanda in Schil-kovvskega posamezno. Omenjeni priči sta bili zaslišani. Končni rezultat procesa je bil, da je .bila Kathe Hagedorn obsojena radi umora in naravstvenih zločinov na 8 let ječe. — Nesreča pri procesiji v Splitu. Ob priliki proc. Sv. rešj. telesa se je pripetila v Splitu nesreča. Konji nelcega kmeta so se splašili ter zdirjali med vojaške godbenike. Trije godbeniki in policijski stražnik, ki je hotel konje zadržati, so bili ranjeni. Končno se je posrečilo občinstvu splašene konje ustavili, nakar se je procesija nadaljevala. — Dva mrtva in petdeset težko poškodovanih pri Lindberghovem sprejemu v Ne\v yorku. Po policijskih poročilih znaša število žrtev Linbergliovega sprejema v Ne\vyorku 2 mrtva, 50 težko, okoli 300 lahko poškodovanih. Večina ljudi je dobila poškodbe v gneči, nekateri pa so žrtve solnčarice. Da so očistili Broadway konfetija, cvetic itd., je bilo treba vporabiti 3000 cestnih pometačev. Delo so končali šele po polnoči. Za transport so morali vporabiti velike tovorne avtomobile. — Velika avtomobilska nesreča pri Berlinu. Te dni se je pripetila pri Schonebergu velika avtomobilska nesreča. Po cesti je vozil v zmernem tempu nabito poln avtobus. Avtomobil je dohitel nekega kolesarja. Kolesar, hoteč so izogniti, je zavozil nepričakovano na drugo stran ceste. Avto se mu je hotel izogniti, Pri naglem okretu se je prevrnil. Iz nabito polnega avtomobila so zleteli ljudja na cesto, kjer so obležali nezavestni v mlakah krvi. Ko je prispel takoj na to rešilni voz, je naložil 14 težko poškodovanih Vseh pasažirjev je bilo šestindvajset. — Žrtev svojega poklica. Na varšavskem kolodvoru je hotel te dni neki policijski agent aretirati nekega železniškega tatu, ki je bil zasačen in flagranti. Tat je oddal na detektiva strel iz revolverja. Ko je videl, da se je detektiv zgrudil, je pognal še samemu sebi dve kroglji v prsi. Stanje enega kot drugega je brezupno. — Samo za ženske in otroke. Iz Londona poročajo: V Hitchinu je bilo otvorjeno te dni igrišče, na katero je dovoljen pristop samo ženskam in otrokom. Prostor je podarila neka stara devica, ki zatrjuje, da je pi |-šla na to idejo, videč ženske pred vrati šivati, dočim so se otroci na cesti igrali. Da bi jo bilo zavedlo k ustanovi sovraštvo do moških, starka odločno taji. — Ljubavna tragedija zdravnice. Asisten-tinja neke dunajske bolnice, gospa dr. Jania Kalisch - Lindner se je zastrupila te dni v svojem laboratoriju s ciankalijem. Samomor dame je izzval na Dunaju precejšnjo senzacijo. Podrobnosti so sledeče: Gospa dr. Kalisch - Lindner, rojena Poljakinja, je bila v tridesetem letu svoje dobe. Bila je resna in ambiciozna zdravnica,' ki se je prav posebno zanimala za rentgenologijo. Kritičnega dne je telefonirala svojemu sef - zdravniku, da naj pride v laboratorij, češ, da mu inva ne-kaj zelo važnega sporofiiti. Ko se je pripeljal zdravnik na flice mesta, je našel vrata laboratorija zaprta. Poslal je po ključavničarja, ki je odprl vrata. Gospa dr. Kalisch-Lindner je ležala mrtva poleg telefona. Zastrupila se je bila pred telefonskim pogovorom s ciankalijem. Motiv dejanja? Gospa doktorica je bila nesrečno zaljubljena. — Atentat dijakinje na profesorja. V Aix en Provence so našli te dni univerzitetnega profesorja Jouve-a nezavestnega s strelom v glavi. Ko se je zavedel, je izpovedal, da je streljala nanj neka dijakinja, ki je bila v njega zaljubljena in ki ga je neprestano zalezovala. — Preprečen množestveni beg kaznencev iz bolgarske centralne jetnišniee. Sofijski policiji se je posrečilo priti na sled dobro organiziranim pripravam za mnoieatven Pot*^ kaznencev iz centralne kaznilnice. V sporazumu z nekaterimi uslužbenci in z njihovo pomočjo so izkopali kaznjenci 36 m dolg podzemski rov, skozi katerega so nameravali priti na prosto. Več uslužbencev je aretiranih. — Anton Kristan: 0 delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve jugoslovanske socialno - demokratične stranke. Zadružna založba v Ljubljani je izdala zanimivo knjigo, ki je prva te vrste. Razpravlja o delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve jugoslovanske socialno demokratične stranke od 1848 do 1896 zelo pregledno in dokumenta-rično. Posebno zanimiva so poglavja o preganjanju socialistov, o obravnavah, o Fran- S ce Železnikarju, prvem maju. Cela knjiga obsega 200 strani in je pisana zelo poljudno in zanimivo. Pridelan je seznam slov. socialističnemu delavstvu namenjenih knjig, , brošur, revij in časopisov, ki ga je sestavil Cvetko Kristan. Stane 30 Din in se dobiva v Zadružni založbi in v vseh knjigarnah. I Knjigo priporočamo. Ljubljana. 1— Naknadna zaprisega vojnih obvezancev rojstnih letnikov 1877 do 1906 se vrši za mestno občino ljubljansko v nedeljo, dne 7. avgusta 1927 ob 9. uri dopoldne v Mišičevi vojašnici. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu. 1— Redni nabor za mesto Ljubljano se vrši letos od 26. do 30. julija 1927 v Mestneni domu. Rekrutovanje se -prične vsak 7. uri zjutraj. Vse podrobnosti so razvim iz razglasa ki je MbUpo^8 obrtne šole v . .L ..?sI®VvrSi danes popoldne v restavracijskih prostorih Zvezde. Ravnateljstvo Tehniške srednje šole ponovno vabi na proslavo vse občinstvo, ki ceni razvoj strokovno-obrtnega šolstva. Ustanovitev Višje obrtne šole v Ljubljani pomeni važen dogodek v naši kulturni zgodovini, zlasti v zgodovini I slovenskega obrtnega in industrijskega šol-! siva. Ustanovitev višje obrtne šole je bila ! po več kot 30-letnem prizadevanju pridoblje- • iia v najviharnejših časih leta 1917. Pričetek • proslave ob pol 16. GLAVA M m • C CZ- DrOETKER JEVIM backinom najboljšo recepte pošilja na željo breipl*^" iu poštnine prosto DR. OETKER, d. i o. *., MARIBOR 1— Za dr. Peričev spomenik so daroval*; 49 iStrank v gotovini 505 Din; poklicni gasilci v Ljubljani 245 Din; po 100 Din: Vardjan S®-rič Mihael; po 50 Din: Ogriž Bernad, Lepha-mer Štefan; 'Koprivnik Janez, Šuštar Lovro; po 33 Din: delavci mestne elektrarne; po 30 Din: Maružič (D.; po 25 Din: Arzenšek Štefan, iR°Si-r Josip; po 2i2 Din: IPonikvar Jakob; po 20 Din: Fister Franc, Zorc Franc, Melihar Franc, dr. Aleš Stanovnik, Jerala Jakob, Pardupski M.; po 15 Din: Deschmann Fr., Logar Ivan, Kovačič Martin, Vi nit o vid Martin; po 10 Din: Režek Juraj, BapuSi Fran , Jerman Anton, Mravlje Teodor, Kusi Mflhae , Kaučič Anton, ttitemc 'Mihael, faajinc >, Klačnik Ignacij, Močilar M., Detela l©nin: Dežman Anton. ... v 1— Predavanje o »Zedinjeni Sloveniji«- v nedeljo ob 10. uri dopoldne se vrši na univerzi v balkonski dvolrani predavanje o temi »Zedinjena Slovenija«. Predavali bodo akademiki Dolenc, Jeršič in Ude. Z ozirom na aktualen tema se poživljajo akademiki, aa se tega predavanja v največjem številu udeleže, vabljena pa je tudi vsa ostala javnos • 1— »Grofica Marica« se igra v nedeljo t. m v prid »Bolniškemu fondu Udruzenja glodali škili igralcev v Ljubljani. Vabimo ce-iijiitio občinstvo, ki se mu je ^Grofica Man-ca«, tako priljubila, da je dosegla pri nas rekordno 'Število ponovitev, da tudi tokrat )b-isče predstavo in s tem izkaže simpatij* našir.i igralcem. Za to predstavo so zniža»e cene. v. . 1— Samomor. V sredo je izvršil v bližini umobolnice agent Josip Gern, rodom iz Trsta, samomor. Ovil si je okrog roke železu0 žico, na drugi konec je privezal kamen t®r ga vrgel z žico vred nea elektrjčni daljnovod-Močni električni udarec ga je hipno usii|r|‘' Gern je izvršil samomor, ker je zapravil “ " nar, ki ga je inkasiral za zaupano mu blag0' 1— Avtomobilska nesreča. Včeraj zvečer okoli 19. ure se je pripetila v Spodnji Šiški avtomobilska nesreča. Avtomobil Leopolda Lenartiža iz Kranja je povozil 171etnega Aleksandra Zalaznika, sina gostilničarja pri »Šestici« na Dunajski cesti. Nesrečo je zakrivila mladenčeva neprevidnost. Zalaznik ima zlomljeno levo nogo nad kolenom in težke poškodbe na glavi in prsih. OBSTOJ TRAFIKANTOV OGROŽEN.!! Monopolska uprava je iz bogzna kakšnega razloga zavrgla staro stališče glede trafiki ko je 'bil uveden in sploh v veljavi »nuni«* rus clausus« (omejeno število) ter se oprijela načela: »Cim več trafik, tem bolje!« Vsaka novina pa ni dobrina! Enako tudi o tej novotariji lahko trdimo, da je slaba, tako za monopolsko upravo, kakor tudi za trafikante. Bržkone se je odločila monopolska uprava za ta korak z željo in v nadi, da bo na ta način mogoče razpečati tem več tobačnih izdelkov. To stališče je absolutno zgrešeno. iNe množina prodajalen, ampak kvaliteta blaga in višina cen ima ta odločilen vpliv na konsuni. Dobro blago, nizke cene, pa bo konsum naraščal, s povišanim številom tr«' fik pa prav nič. O resničnosti naše trdijo ni mogoče dvomiti, in jo bo potrdil iudi v8“ -praktičen trgovec. in<) število tra- Ce smo videli, da P°v»^ uoristi, poglej-fik monopolski Škoduje! mo še, koliko in ab0g presilnega narašea-NeposredjM>af-k trafikantje sami, stari in vi šaji’ “zaslužek, s kakršnim je eden za "no živel, izgubi svojo vrednost, ako je razdeljen med dva, tri, štiri in več. Mesto da bi eden živel, jih pet, šest berači! To je torej efekt takega razmnoževanja trafiki Posredno pa ima tudi monopolska uprava sama škodo! Ker trafikanti ne bodo zmog i najemnin, bodo trafike stlačene v nepriklad-ne prostore, kar gotovo ue bo v prid tobačnim izdelkom. Končni odij odjemalcev pa bo naperjen proti monopolski upravi, tu to čisto gotovo ne bo njej v prid. In še to! Ker trafikant od dohodkov i* trafike ne bo mogel živeti, bo prisiljen iskati drugega zaslužka, ki ga bo tudi našel naj-I lažje in najhitreje v raznih temnih, na v j rižništvo spominjajočih postih. ■Daši krivec, trafikant ne bo kriv, ampak beda in pa tisti, ki je to bedo povzročil. Prepričani smo, da mooiopolska uprava ne želi nositi odgovornosti za dalekosežne in trpke posledice, ki jih vtegne roditi njen čudni korak. Zato apeliramo na uvidevnost merodajnih činiteljev in kličemo: Nobene nove trafike več! Ne delajte umetno beračev, ko jih je itak dovolj! Kar je namenjeno invalidom in vojnim vdovam, naj ostane njim in pa v taki obliki, da jim bo res v pomoč, ne pa v zasmeh! Pričakujemo, da bo monopolska uprava naše odkrite in iskreno mišljene besede upoštevala in takoj prenehala z ustanavljanjem novih trafik. — Tajništvo Udruženja tobačnih trafikantov, Sv. Petra cesta št. 62. BELI SOKOLSKI LJUBLJANI. V letošnjih Vidovih dneh se bo vršil v Ljubljani V. pokrajinski zlet Jugoslovenske-ga Sokolskega Saveza, ki bo z njim združena svečana otvoritev novega sokolskega doma na Taboru. Pričakujemo innogobrojnega obiska sokol-, “ žup; Celje, Kranj, Ljubljana, Novo me-”?> Maribor, Sušak-Reka in Zagreb, katerih “deležba na tem zletu je obvezna. Prijavlje-so odposlanstva ostalih žup, ki prihite v °nin dneh v Ljubljano — v zibelko Sokolova na slovanskem jugu. Obiščejo nas bratje ^“Oplovaki, Poljaki in Rusi, ki bodo v brat-?. 'jubezni do nas Jugoslovenov pripomog-“i da se naša bela sokolska Ljubljana v onih izpremeni v veličasten sokolski tabor. Vse brate in sestre iz slovanskega sveta omo sprejeli in pozdravili z radostnimi sr-zivl la radost tudi vidnega izraza, po- ‘Jamo prebivalstvo Ljubljane in okolice, aJ okrasi hiše in stanovanja, ulice, ceste in *ge z državnimi in narodnimi zastavami, s vetjem in zelenjem. Pohod slovanskega So-K°Jstva po naši zemlji naj v dneh 26. do 29. junija pozdravlja okrašeno lice bele sokolske ^jubljane in naj ga spremljajo pozdravni klici slovenske gostoljubnosti in iskrenega sokolskega bratstva! vsakemu^deležencu v “naS’ dl* ostanej° Zdravo'jih ^ PreŽi^e“ Sn^mif °mmU ' Ljubljani, dne 18. junija 1927 ^ Siavj.o,tni i„ zietni odbor TUBISTOM! Z ozirom na zadnje slabo vreme, ki je vladajo le po nekaterih kraiih J ramo pojasniti našim turistom ,™°" prirode, da s tem, da dežuje v Ljublfa^aM v Kranju, Lescah, na Bledu. Žirovnici, ali Pa v Kamniku ali mogoče kje na Dolenskem in Štajerskem še ni rečeno, da dežuje tudi po naših planinah. Vsi nedeljski turisti nam javljajo, da je zadnjo nedeljo bilo zelo lepo vreme tako v Kamniški Bistrici, kakor na Krvavcu, Kamniškem sedlu, Kokrškem sed-*u> na Ratitovcu, na Čnni prsti. Le jxmoči 12‘ ur0 le padl° neka'j kaPeli njena !, mkrajih. Črna prst je bila zagr-J na v niegie d<) ure dopoldne, nakar se J pa zjasnilo |jn turisti, ki se n? vstrafiijo Vsakega slabega vremena, so imeli čist in prašen razgled prav notri do Gorice in izliva Soče. Ta razgled je trajal do 5. ure popoldne ■Ul šele potem so prišle zopet megle na vrh. Istotako je bilo na Golioi, v Vratih, na Staničevi koči in po Bohinju sploh. Vsled tega priporočamo turistom in planincem, da ravno tedaj, ko se pripravlja eventuelno po ljubljanskem polju -in po nižavah na slabo vreme naj pohite v planine, da se izognejo vsem nepnhk«m slabega vremena po dolinah. /a slučaj pa, da nastopi tudi v planinah »Iabo vreme, skrbi Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva, da so vse koče za sedaj že dostopne ture otvorjene in dobro oskrbovane. Na naši skrajni meji je oskrbovana Erjavčeva koča na Vršiču, v romantični dolini Vrat, te vzame pod gostoljubno streho Aljažev dom s prvovrstno postrežbo, na Golici je čez 60 ležišč v obeh kočah, na Črni prsti je čez 30 ležišč v obeh kočah. V Malner-jevi koči, ki je na novo adaptirana, imaš tudi novo sobo z dvema posteljema in udobna skupna ležišča z žimnicami, tako da je vsakemu turistu, ki poseti Črno prst za siigura-no udobno prenočišče. Postrežba je dobra, razglednice, zemljevidi so na razpolago. Istotako sta hotela Sv. Janez in Zlatorog v popolnem obratu. 16. t. m. se je otvorila pošta v Sv. Janezu, ki ima telefon in brzojav. Krekova koča na Ratitovcu ima letos že lepo število posetnikov, kar kaže, da 'je ta lepa točka vredna, da jo poseti vsak turist. Kdor se boji dežja, odnosno slabega vremena, naj gre med tednom, iko je sigurno lepo vreme na lepe dvodnevne ture v Kamniške planine zlasti, ker je Cojzova koča na Kokrškem sedlu, Dom na Krvavcu, Kamniško sedlo in Velika planina že izborno oskrbovana. Onim turistom pa, bi se bojijo slabega vremena, pa priporočamo prijeten izlet v Kamniško Bistrico. IZ »JUTRA«. »Jutro« z dne 15. 6.: Vlada je v agoniji. Že davno je bila obsojfena na smrt. Drugi dan pa je moralo »Jutro« poročati, da ima ta vlada volivni mandat in da torej ni niti v agoniji, še manje pa obsojena na smrt. Včeraj pa že piše »Jutro«: Namera g. Vu-kičevica se bo nedvomno v zelo veiiki meri posrečila... Vse to bodi pripomnjeno le za slučaj, da bd gospodje druge hoteli učiti doslednosti. Šport. Kje sc dobe sejinske legitimacije? Legitimacije po Din 30.— prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, prosvetna društva, tujsko - prometne ustanove. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Načrte za opremo razstavnih prostorov izdeluje na zahtevo in opremlja koje na sejmišču gospod arh. Hus, Ljubljana, Simon Gregorčičeva cesta. V 4 urah okolu Helgoianda. Nemška vztrajnostna plavača Oto Kammerich in gdč. Jen-senova sta prošlo nedeljo poskusila pri valovitem morju obplavati Ilelgoland. Dočim pa je moral Kammerich malo pred ciljem odnehati radi krča v mečah, je prišla Jense-nova na cilj v 3 urah 47 min. — 17. letni plavač Georg Kojac, slušatelj newyorške univerze, je postavil v Philadelfiji nov svetovni rekord v hrbtnem plavanju ter je preplaval 400 m v 5:59 in tri petinke sekunde in s tem zboljšal prejšnji rekord Roberta Husseya in Brooklyna za 11 in tri petine sek. — Kakor poroča londonski »Star«, nameravati amerikanski 13 letni sestri-dvojčki, Be-renica in Phyllis Ziethenfield, preplavati Kanal. Prispeli bodeta meseca julija v Dover, kjr bodeta trenirali. sl Pse m-e™Pkratk?m ^tkinson in Kineman, ga mitinga v DurbWgrJS!^“‘jf.t8ke-je skočil 7.32 m v daljavo, Kineman M^ie pretekel 100 y v 10 in šest desetink sek 220 y pa v 23 sek. Evropski prvak v welter-teži. Italijan Bo-sizio je svoj naslov uspešno branil v Milanu proti Nizozemcem van Flictu. Porazil ga je v 15 rundah po točkah. Kot vestni kronisti beležimo, da bo Jack Dempsey nastopil v juliju proti Johnny Riško. Bomo videli. Tenisigralka Helen AVills zopet v dobri iormi. V tekmi za prvenstvo Kenta je premagala \Villsova nad Malloryjevo 6:0„ 6:1. Mrs Godfree pa je premagala mis Ryanovo 2:6, 6:3, 6:2. Velikansko zanimanje je vladalo za finale med \Villsovo in Godfreejevo. Willsova je zmagala gladko 6:2, 6:4 in velja kot močna favoritinja za Wimbledon. Angleški derby. Dne 1. junija se je vršil v Epsomu angleški derby. 23 konj se je vd.?le-žilo dirke. Prvi je bil F. Curzonov Call Boy, drugi sir Willama Sassoonsa Hotnight, tretji major Courtauldsov Sheean Moore. Call Boy je startal kot visok favorit, je vodil do cilja in zmagal z dvema dolžinama. Ob enem je prekosil za eno petinko sekunde rekordni čas captaina Cuttlo iz 1. 1922, ki je tekel poldrugo miljo v 2:34.4 Zmagovalca je jahal Elliot, eden, eden najboljših jokeyev mlajše šole. Angleški listi pišejo, da je od 45 milijonov prebivalcev Anglije ta dan 40 milijonov govorilo samo o tem velezanimivem športnem dogodku. Ironično pripominjajo, da ostalih 5 milijonov tvorijo otroci, ki še ne znajo govoriti. Ta športni dogodek, ki se je odigral na dirkališču v Epsomu, je skoraj gotovo največji, ki se vrši vsako leto v Evropi in mogoče na celem svetu. Računajo, da je tekmi prisostvovalo 1 milijon gledalcev. Že prejšnji dan se je zbralo več tisoč ljudi na športnem prostoru, kjer so prebili noč. Zažgali so ognje in zleknjeni po tleh uživali jedila, ki so jih prinesli seboj za dva dni. Drugi dan dopoldne pa se je pričelo pravcato preseljevanje narodov na dirkališče. Kralj Georg se je tudi letos kakor vsako leto udeležil dirke Med gledalci je bil tudi letalec Charles Lind-berg, ki ga je publika živahno aklamirala. Na dan tekme je bila otvorjena novozgrajena tribuna za 80.000 gledalcev, ki je bila do zadnjega kotička zasedena. Naval ljudi je bil tak, da so našteli na minuto povprečno 400 prihajajočih avtomobilov. Nastopilo je 2200 stražnikov, da se je mogel promet nemoteno vršiti. Vendar se ni dogodila nobena nesreča. Letos so tudi vpeljali nov davek na stave. BORZE dne 17. junija 1927. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe.) Vrednote: investiejsko 84.5 — 0, Vojna škoda 343 — 344, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna banka 150 — 0, Merkantilna banka 98 — 100, Kreditni zavod za trgovino, obr in industrijo 160 — 170, Praštediona 850 — 0, Trbovlje 460, Vevče 135 — 0, Stavbna zadruga 55 — 60, šešir 104 — O. — Blago: Tendenca za les in deželne pridelke čvrsta. Zaključenih 10 vagonov lesa . Zagreb. Devize: Ne\vyork 56.7—56.9, Pariz 222.5-224.5, Curih 1093.5—1096.5, Dunaj 800—803, Berlin 1348—1351, Praga 56.7 do 56.9, London' 276.1—276.9, Italija 314.71 do 316.71. Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.21, New-vork 520, Dunaj 73.165, Varšava 58.10, Sofija 3.75, Bukarešta 3.075, Budimpešta 90.65, Praga 15.40, Milan 28.93. To im oao. PRVOBORITELJICA SUFRAGETK UMRLA Prvoboriteljica ženske emancipacije, gospa Viktorija Wood-Hull je te dni v svoji vili v londonskem cottage-u umrla. Gospa Wood-Hull je bila v 89. letu svoje starosti ter je bila protagonistka za žensko emancipacijo še v času, ko je imela ta beseda popolnoma revolucionaren in prekucušk pomen. Pač težko bi se utegnila najti ženska kariera, ki •se je, tako hrupna in burna v začetku, pozneje tako meščansko mirno končala, kot kariera gospe Wood-Hull. Viktorija Wood-Hull se je pričela, podpirana od svoje sestre, že z dvajsetimi leti boriti za žensko enakopravnost. Tedaj so smatrali vsako borilko za žensko emancipacijo za anarhistinjo, celo ženske same so feministinje, ki so se borile za »tako dvomljive in pustolovske ideale«, večinoma zaničevale. Kljub vsemu pa se je posrečilo gospe Wood-Hull zbrati okoli sebe krdelo zestih pristašinj, s katerimi je jela prirejati v Newyorku poulične demonstracije. Ob priliki prve demonstracije so mlado žensko voditeljico policaji strahovito pretepli in ves efekt te demonstracije je bil v tem, da so se ljudje feministkam krohotali ne samo v Ameriki, temveč tudi v Evropi. Toda ime voditeljice ženske emancipacije je postalo vendarle splošno znano. Kmalu nato je ustanovila gospa Wood-Hull tednik, v katerem je nastopala z ognjevito vnemo za žensko enakopravnost z moškim tako na političnem kakor na seksualnem polju. Klaverni fiasko prve demonstracije pa Viktorije in njene sestre ni preplašil. Nedolgo nato je vzbudila Viktorija veliko pozornost s tem, da je prikorakala na čelu krdela sufragetk v borzo ter skušala pridobiti gospode in Wal-street-e za svoje ideje. Vsled tega je dobila policija nalog, da naj take demonstracije odslej z vso strogostjo zatira ter skrbno pazi na to, da sufragetke ne pridejo na javnih zborovanjih do besede. Toda iznajdljiva Viktorija se je poslužila zvijače. V moža preoblečena se je utihotapljala na javna zborovanja in dostikrat se ji je posrečilo, da je prišla do besede. Potem ko je bila ponovno zaprta, jo je postavila leta 1877 stranka za žensko enakopravnost za kandidatinjo za mesto predsednika. Nekega lepega dne pa je strastna feministka Viktorija iz ameriškega javnega življenja nenadoma izginila: Poročila se je z londonskm bankirjem Rihardom Martinom in s tem je bilo konec politike. Živela je skoraj »špisburgarsko« življenje ter poslala idealna soproga. ŽALITEV. Mlada, lepa in zelo moderna dama v Parizu je vložila zoper nekega gospoda tožbo, ker jo je nazivljal vselej, kadar sta se srečala, »gospod doktor«. Dama je dr. juriš, ima torej pravico do akademičnega naslova iu se tudi ni čutila žaljena radi naziva »doktor«, pač pa radi naziva »gospod«, ki ga je izgovarjal toženec vedno s posebnim poudarkom. Je-ii dama preveč občutljiva? — Stvar ni iako enostavna; kajti dama skuša, kot dandanes toliko drugih Evinih hčerka, .moškost v svojem eksterjerju močno poudarjati. Noši kratko ostrižene lase, moško frizuro, mono-kelj, moški suknjič, moško kravato in moški ovratnik. Razven tega je dama perverzna. Ravno zato je nazivljal odvetnik svojo ko-leginjo ostentativno »gospod doktor«. To je storil zadnjič celo v nekem plaidoyer-u. Plai-doyer je bil tako zloben, da so se pojavile za moškim monokljem pristno ženske solze. Nato je sledila tožba, o kateri se bo vršila te dni obravnava. Neuljudni advokat trdi, da dama, ki kaže s svojo obleko, svojim nastopanjem in s svojimi nagnjenji, da bi bila rada moški, ne sme biti razžaljena, če jo kdo javno naziva »gospod«. Ta naziv ji more pomeniti samo časten naslov, ne pa razžaljenje. Kaj bo gospodična dr. na to odgovorila, še ni znano. Vsekako pa pričakuje javnost nadaljni razvoj afere z velikim zanimanjem. Sodba, ki jo bo izreklo sodišče, ne bo zanimiva samo za jurista, temveč tudi za kulturnega zgodovinarja. Modno p smo. Družabno življenje v velikih zdraviliščih, v luksurijoznih morskih kopališčih ne zaostaja za zimskim družabnim življenjem v velemestih prav nič. Zato pa je treba, da rešimo, predno zložimo stvari v kovčeke in rečemo »zbogom za par tednov«, vprašanje po- letue večerne obleke. Zimske večerne toalete so bile krasne. Vse se je svetilo, tako da temeljnega blaga skoraj 111 bito videti. Vezenine iz biserov so ostale modeme tudi za poletne večerne obleke, če- I prav naj bodo nekoliko temnejše. Kot material se posebno pogosto uporab- 1 Ija crSpe georgette, ki je ves obšit z biseri ali pa z apartnimi bordurami in motivi. Pa tudi rožnata in rumenkasta barva sta priljubljeni. čipke se nosijo le na popoldanskih oblekah. Kot ogrinjalo se nosi iz lahkega bro-kata s kozuhovinastim ovratnikom, ali pa kar je najnovejše, majhen jopič, ki je prav-tako ves obšit z vezeninami. 1 Zvečer se nosijo tudi stole iz lahkih po- i letnih krzen — predvsem iz hermelina. Vi-; deti jili J>o tudi na promenadah v zdravili-| ščih. Kožuhovina učinkuje v resnici zelo de-'. korativno. To je dejstvo, preko katerega moda pač ne bo prešla več. Celo najskromnejši j poletni plašček ima vsaj majhen kožuhovi-nast ovratnik^ iz zajčje kože. Marcel Pršvoat: 45 Dori- juanke. — Ali jih ne bi hoteli vi spraviti? Večkrat s6 mi zgodi, da kakšen papir zamešam, razen tega gospa Lelievre vedno brska po mojih predalih. Mnogo bolj mirna bi bila, če bi hoteli vi vzeti te čeke. Toda v tej zadevi se Ramon ni dal pregovoriti. Ni hotel obdržati tako velike vsote, ki ni bila njegova last. Kneginja je morala odjenjati. — Rekla bom gospej Lelievre, naj jih prišije v vrečico na svoj pas. Nosi namreč noč in dan gumijast pas, ker hoče ostati vitka. Na ta način čekov ne bo mogla izgubiti. Konec tega zadnjega dneva v Parizu je bil ves v solncu od upanja in ljubezni. Zmenili so se, da bo Genaz odpotoval še isti večer v Le Havre in pripravil v hotelu Plaisance stanovanje, kjer se bo sestal z obema potnicama štiriindvajset ur pozneje. >Gospod in gospa Guernier bi ostala v tem stanovanju eno noč in en dan do odhoda prekooceanskega parnika. Kljub svojemu svobodnemu življenju si Hilda kaj takega še ni bila dovolila z Ramonom. Čutila je, da se je Ramon le nerad vdal v to in občudovala je njegov takt, kako zelo skrbi za njeno dobro knežje ime. Pričakovanje te poročne noči, tega intimnega veselja, ki ga bo in-kognito uživala, je zaljubljeno kneginjo vso zmedlo. Sicer je vedela, da bo življenje na parniku ravnotako intimno, toda spomnila se je, da je že enkrat poprej podvzela ljubezensko potovanje po morju, a se je ves čas bolna premetavala v postelji. Skratka hotel Plaisance se ji je zdel kot raj in nežne ljubezenske besede Ramonove pred njegovim odhodom so jo še bolj raz-palile. Ko jo je po tisoč prisegah zapustil, ji je šepnil v uho: — Na svidenje torej jutri... Da ne zbudimo pozornosti na kolodvoru, vas ne bom prišel iskat k vlaku, temveč vas bom čakal v hotelu. Oj, kraljica moja, to bo najina resnična poročna noč! Naslednji večer okoli sedme ure sta sedli kneginja in njena dvorna dama v isti brzovlak, s katerim se je bil prejšnji večer odpeljal Ramon. Bil je še dan; pomladanski dan, svež in prepojen z duhom pomlajene zemlje, ravno pravi dan, da popolnoma upijani zaljubljeno štiridesetletno žensko in jo omami v trenutku, ko skoči v cvetoče brezdno. Obe dami sta se tako oči-gledno našemili in zastrli, da ju je vse zijalo. Toda Ramon jima je bil dal rezervirati poseben oddelek. Tu sta se zaprli in potegnili zastor dol. Šele ko je vlak sopihal s polno paro, sta ga nekoliko dvignili. Če se je vlak ustavil na kaki postaji, sta takoj zagrnili okno in vrata. Hilda je naenkrat postala lačna. Gospa Lelievre je izvlekla iz svoje torbe sand\viche z gnjatjo, ki jih je Knežja Visokost požirala z velikanskim tekom in pridno zalivala s španskim vinom. — Kaj ste jih samo osem vzeli s seboj? Osem sandwichov za naju obe? To je komaj dovolj za eno! — Mislila sem, da bo to zadostovalo do desetili. Ali se nismo zmenili, da bo gospod Genaz naročil večerjo v hotelu? — Gospod Guernier, je popravila Hilda strogo. Kje pa imate zopet svoj razum, Lelievre. Radi vaše neprevidnosti naju bodo še aretirali. Gotovo, večerjali bomo v hotelu in prepričana sem, da je Ramon... gospod Guernier, naročil naravnost imenitno večerjo. Toda sedli bomo za mizo šele okoli enajstih in do tedaj s temi osmimi sandvvichi... Ostala sta samo še dva in gospa Lelievre jih niti še pokusila ni. — Jejte vendar, Lelievre, je dejala Hilda. Jejte... Jaz bom stradala, toda kaj zato. — Verjemite mi, Visokost, da nimam teka, in prosim, da pojeste vse. Na potovanju meni nikoli ni dobro in jesti ne morem. — Ta je druga, je dejala Hilda in ugriznila v sedmi sandvvich. Če gre za želodec, je prav, da se nekoliko postite, kajti res slab želodec imate. Jaz nasprotno dobim na potovanju želodčni krč, če nič ne jem. Tu imate, deliva zadnji sandwich, to vam ne more škoditi. Gospa Lelievre je komaj pogoltnila mali grižljaj, ko je njena Visokost preplašeno kriknila: — Lelievre, kje pa imate čeke? — Na varnem, Visokost, prišite na pas, kot sem dejala. — Potipajte, če so še tu! Gospa Lelievre je zardela od sramu, se obrnila ter se prepričala, da so dragoceni papirji še v svojem skrivališču. MBESJEBISrj' J Najboljši in najtrpeinejii šivalni stroji za čevljarje, sedlarje, obrt In Industrijo so edino tč Adler", Gritzner M Večletna garancija! cilinder levoročni „Phonix" „Flahštep“ stroji. Od dobrega najboljše je Švicar« ski pletilni stroj DUBIEO** ** JOSIP PETELINC, LJUBLJANA Najniije cene! blizu Prešernovega spomenika za vodo. Tudi na obroke! mm S©^«si*n3 vinskega kšsss s. L’e? Viitdi naifSm na|6kusnej3i namizni (tis h vanskega kasa. ZabtsvajSe p-osustSiis. :«•*: Telefon štev. 2333. TeSmi«?© esa hSgiienično realstioežerneje urejena 5< i s a r a a u JagosSaviiš. Pisarita: Ounslska cesta &£• la, Si« itasžslr. Cariniho poirsciniiki in ipedtcijik* bureau »(3ROM « LJUBLJANA, kolodvorska utica 41 Naslov br*o|avkam: „GROM“. Telefon 2454. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to sti-oko spadajoče posle najhitreje in pod kulantnimi pogoji. Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne pošiljke. MALI OGLASI. Za vsako besedo se plat* 50 par. Za debelo tis Kan o pa Din 1.—. Zahvainica. Gosp. lekarnar Blum, 8« botica. — Čast mi je ob' vestiti Vas, da so mi V a še Larucia kapsule jako dobro pomagale pri spoin, bolezni ,in da je kapauje povsem prenehalo. — ~ spoštovanjem K. M., Ma ribor. — Larucin kapsiile se dobivajo po Din 20.— po vseh lekarnah. Glavni skladi&če: Apoleka Bluiu Subotica. Prodajalka dobra moč v mešanem blagu, želi premeniti mesto. Cenj. dopise na upravo tega lista pod šifro »Zanesljiva«. Razpis. Pokojninski zavod za Slovenijo razpisujejo oddajo zidarskih in težaških del za stanovanjski hiši ob Miklošičevi cesti in Pražakovi ulici v Ljubljani. Vsi razpisani podatki se dobe med uradnimi urami v Pokojninskem zavodu, Gledališka ulica štev. 8 v Ljubljani, za Din 100'—, od dneva objave v časopisih. Splošni pogoji v pogled tam. Pravilno kolkovane ponudbe je vložili najkasneje do 4. julija 1927 do 12. ure opoldne pri podpisanemu uradu. Pokojninski zavod za v Ljubljani. nameščence Oblačilno blago j ■■■■■ po globoko inižanih ee- >m[Ptumog - Čebin najska cesta 36, iraven Wolfova l/II. - Tele!. 58 Jugo-auto. Uradnica samostojna moč z večletni prakso, vešča knjigo vod Gospodična i išče posojilo do 3000 Din stva, strojepisja m tesno- j M (Jnb0 enega leta> ka. pisja, išče službo za takoj! terega bi odplačevala me- ali pozneje. Cenj. ponud- J se5no 250 Din z obrestmi. be prosi na upravo lista ; Ponudbe na upravo lista pod značko »Agilna 1000< j pod »Dobre obresti«. Oglašujte v »Narodnem toniku"! TISKARNA .MERKUR" * SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 2852. TELEFON ŠTEV. 2852. Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela za popravilo vseh sistemov pisalnih, računskih, razmnoževalnih, kopirnih strojev ter blagajen. Popravila se izvršujejo najvestne|e in po konkurenčni ceni. I) “TEtEFOrT 2880. C LJUBLJANSKA KREDITNA BAN^ LJUBLJANA, mfrnia stn.iii.isr- Slrnii rmirt ul li 11.UI.IU Podružnice: •««», Celje, Črnomelj, Kranj, kort«, Noti Sad, Ptuj, Saral Trat. XOBNCQX: ^ _ Met- Apllt, Oortca, inini saslti: Ha liiiaia. 61. ill O. 513 ia 58i. priporoča bančne posle. Izdajatelj: Aleksander 2ele*nikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.