52 Didakta junij∑julij 2013 Komunikacija v šoli Ekskurzija  večerna predstava za devetoŠolce. si upamo? / Bernarda Mal in Matej Žist / OŠ Jurija Vege Moravče  Na šoli smo se odločili učencem v okviru kulturnih dni v vsakem razredu ponuditi drugačne vsebine. Tako jih na koncu druge in v tretji triadi na šoli obišče izvajalec etno glasbe, spoznavajo kulturno in stavbno dediščino kraja v obliki delavnic na terenu in na gradu Tuštanj, v devetem razredu pa jih povabimo na ogled večerne kulturne prireditve. Celovit pristop k obisku kulturne prireditve V članku bova predstavila naše ideje, spozna- nja in predloge za organiziranje kulturnega dneva z ogledom kulturne prireditve in vam s tem ponudila koncept izvedbe takšne dejav- nosti. Doba, v kateri se nahajamo, od nas na- mreč terja celovit pristop k takšni dejavnosti. Koncerta ali gledališke predstave si torej ne bomo ogledali tako, da bi učence odpeljali, posedli, pobrali in pripeljali. Celovit pristop terja, da pred prireditvijo ustvarimo ustrezno obzorje pričakovanj ter učence vzgojimo in oborožimo s poznavanjem zvrsti predstave in pravil primernega obnašanja. Po prireditvi se vrnemo k zbranim vtisom in smiselno na to vežemo vzgojno-izobraževalno delo pri pouku. Tak celovit pristop je smiseln, ker:  daje praktične rezultate: obvaruje nas neprimernega obnašanja učencev na prireditvi ter s tem očitajočih pogledov, sramu in sankcij; prav tako je že na na- čelni ravni šolske vsebine smiselno vezati na take dogodke;  želimo kulturni prireditvi in kulturi nasploh dati ustrezno težo: prisotni si zaslužijo užitek doživetja dogodka, omo- gočeno jim je učenje na izkušnji;  moramo skrbeti za primeren odnos do kulture že skladno z učnimi načrti in cilji slovenske šole: takšno delo otroka vzgaja v kulturnega odraslega. Primer izvedbe Bistven za izvedbo je pristop v treh stopnjah. Dejavnosti pred obiskom, obisk in dejavnosti po obisku. Katerokoli izmed stopenj izpusti- mo, s tem okrnemo tudi doživetje učencev. Poudarek se iz samega obiska premakne na predhodno fazo načrtovanja. Želimo biti prepričani, da smo učencem ponudili vsa potrebna spoznanja v zvezi s takšnim udejstvovanjem, zato bomo učence teme- ljito pripravili. Dodano vrednost za učence predstavljajo nekatera izhodišča pred izbiro kulturnega dogodka:  napotimo se iz neposredne okolice doma- čega kraja; čeprav je res, da je vstopnica za npr. vaško gledališče navadno cenejša, logistika pa lažja, prav odhod na novo pri- zorišče prida k slavnostnemu občutku;  izberemo večerne predstave; takšne pred- stave odtehtajo naš dodatni organizacijski in prepričevalni napor s čarom večera, slavnostjo;  predstave so odprte za javnost; torej niso umetno ustvarjeno vzdušje samo za šole rezerviranih dvoran – to bi pomenilo samo podaljšek učilnice, v kateri je skrb za red naložena učitelju, v tem primeru pa je vsakdo odgovoren zase;  izberemo kvalitetne predstave; kar pome- ni sicer nekaj višje stroške, a izhajamo iz prepričanja, da je za mnoge to prvi tak dogodek, za koga pa bo morda ostal edini tovrstni v življenju. Učenci naj o dogodku izvedo že kmalu. Več- krat ga omenimo, kot nekaj, kar sami že težko pričakujemo. Začnemo lahko že nekaj tednov prej in jim prireditev v grobem predstavimo: vprašamo jih, kakšne izkušnje s tovrstnimi prireditvami že imajo, česa se najbolj vese- lijo, kaj jih moti ali skrbi, kaj pričakujejo, seznanimo jih z vsebino, avtorji, izvajalci in zvrstjo (opera, glasbena komedija, koncert, drama). Predhodno se posvetimo še izbra- nemu oblačenju za slovesnost – čeprav so pravila oblačenja manj stroga in toga kot nekoč, je prav, da se za večerno priložnost uredimo skrbneje in ji tudi s tem pridamo posebno vrednost. Približajmo učencem bonton Pred odhodom na večerno kulturno priredi- tev se v popoldanskih urah zberemo na šoli in organiziramo delo po učnih skupinah. Kratek kviz na temo bontona ozavesti, kaj bonton je, in prinese spoznanje, da so nam mnoga pravila slabo poznana. Ponudimo jim različne odgovore na vprašanja, kako se pravilno je špagete, kivi, obnaša v hotelu, gledališču, ob smrti, v bolnišnici ipd. Motiviramo jih za pogovor o posameznih pravilih obnašanja v kulturni ustanovi, kamor se podajamo (npr. obnašanje v gledališču, operi, na baletu). Učenci po kvizu in pogovoru izdelajo svoj »opomnik« o obnašanju. Na prepognjen A6 format, (lahko) okrašen s podobo gledališča, si zapišejo, narišejo, skicirajo, pobarvajo ... kar se jim je iz pogovora vtisnilo v spomin. Tak izdelek potisnejo v žep in odidejo z njim na prireditev, kjer jih že zavedanje, da je »plonkec« v žepu, spodbudi k upoštevanju bontona. Pogovor začinimo še s pregledom nekaterih splošnih pravil obnašanja z raz- ličnih koncev sveta. Medtem ko se npr. v Argentini spodobi zamuditi na dogovorjeno srečanje, tega Nemci ne prenašajo; v Sloveniji srebanje iz krožnikov razglasimo za nekul- turno, na Japonskem pa ni nič neobičajnega, če moški glasno posreba rezance iz skledice. Izvedba vseh treh dejavnosti (kviz, izdelava svojih opomb, pregled zanimivih navad) je dejavnost za eno šolsko uro. Pred odhodom iz šole učencem razdelimo še vstopnice, da prevzamejo skrb za hranjenje le-teh in da lahko nemoteno vstopajo v dvorano. Med in po obisku kulturne prireditve Če je bila predhodna stopnja izvedena ustre- zno, na samem prizorišču ne bomo imeli težav. Učenci bodo spoštljivo vstopali v kul- turne prostore, se znali v njih vesti, pristopili bodo z zanimanjem in pričakovanji, se znali odzivati in zapuščati prostore. Naša vloga je minimalna. Z zgledom učencem pokažemo, da sta strah in negotovost (v za mnoge po- polnoma novi situaciji) odveč. Umirjeno in neformalno se z njimi pogovarjamo. Obisk kulturne prireditve postane – čisti užitek. Po obisku je bistveno, da (praviloma) dobre vtise čim bolje »trajno vtisnemo« v spomin. Učence vprašamo po občutkih, se z njimi pogovarjamo o prikazanem, o drugih obi- skovalcih prireditve, igralcih in pevcih, s tem povezanih poklicih, pa tudi o napakah v vedenju odraslih, lastnih pogledih ter pre- dlogih za izboljšanje predstave in izvedbe kulturnega dne. Prenovljeni Učni načrt za slovenščino predvideva tvorjenje pripovedo- valnega besedila o svojih doživetjih, spreje- manje in tvorjenje umetnostne kritike, zato učenci prebirajo primere ocen, vezanih na Didakta junij∑julij 2013 Komunikacija v šoli 53 Ekskurzija prireditev, se do njih opredeljujejo, tvorijo svoja besedila. Za ponavljanje in utrjeva- nje zmožnosti tvorjenja besedila jim lahko ponudimo še opis poti, oznako (književne) osebe, poročilo o zanimivih dogodkih ter predstavitev svojega doživljanja aktualnih dogodkov in svojega mnenja o njih. Tolikšen nabor možnosti nam omogoča pestrost in di- ferenciacijo znotraj učne skupine. Poskrbimo, da doživetja ne pozabijo prehitro in da se do njega polstrokovno opredeljujejo. Refleksija, spoznanja Odziv učencev do tako zamišljenega dneva je sprva praviloma zadržan, pozneje pa izre- dno pozitiven. S predhodnim omenjanjem prireditve poskrbimo, da jih dogodek (sicer zadržano) zanima, ustvarijo si svoje obzorje pričakovanj. S premikom na večerne ure mu pridamo posebno težo in občutek izjemnosti. S predpripravo spoznajo, da zapuščajo prostor šolske učilnice in vstopajo v nove prostore z drugimi ljudmi, kjer veljajo drugačna pra- vila in drugačno sankcioniranje za njihovo neupoštevanje (npr. sovražni pogledi okolice, glasno negodovanje). Kreativno delo in od- prt učni pogovor z izmenjajočimi se mnenji omogoči njihovo občutljivost na ta vprašanja. Zadržanost učiteljev pri usmerjanju učencev na samem prizorišču utrdi občutek odgovor- nosti in samostojnosti, pa tudi občutek, da jim učitelji zaupajo. Predvsem fazi predpriprave in nakna - dnega dela omogočata nešteto možnosti praktičnega vključevanja dogodka. Učenci bi lahko z napisi opremljali sličice, ki bi govorile o bontonu, risali bi svoje stripe, kreativno sestavljali pravila z nebesednimi znaki, pregledovali in povzemali publici- stične članke o neprimernem obnašanju. Za kreativne in uspešne celovite pristope k organizaciji ogledov kulturnih prireditev smo pozorni tudi na pravilno odmerjanje in občutek. Pred leti smo se npr. ob obisku gledališča v Ljubljani do njega sprehodili po ulicah. Popestrili smo ga z ugankami, ki so potovale po skupini učencev, in občasnim komentiranjem. Očitno je bila šolska pred- priprava dovolj, vmesno »pametovanje« pa je nestrpne učence prej motilo kot motivi- ralo. Učenci so bili v pričakovanju dogodka. Poseben vtis pa je, nasprotno, nanje naredil večerni sprehod po predstavi do avtobusa, saj so lahko zaznali nočno življenje mesta, še zlasti septembra, decembra ali maja in junija, ko so mesta praznična ali turistično obiskana. Izjave učencev: »Nisem vedel, da je v gledališču tako fajn«, »Igralci pa res obvladajo mimiko, gibanje, govor« in »Kdaj gremo spet« vedno znova potrjujejo, da je dejavnost uspela. Literatura - Bonton v gledališču (uporabljeno 13. 2. 2012). Dostopno na naslovu: http://bontonv- gledaliu.blogspot.com/2009/02/bonton-v-gle- daliscu.html - Kunaver, Dušica (1996): Z lepim vedenjem v lepše čase. Ljubljana: Društvo Vilko Mazi. - Kneževič, Ana Nuša (2001) Oljka: o sporazu- mevanju in obnašanju; tudi tako govorimo. Radovljica: Didakta. - Opis predstave GodArt, iluzionistično-glas- bena komedija (uporabljeno 29. 2. 2012). Dostopno na naslovu: http://www.sititeater. si/sl/predstave/godart/ - Ružić, Silvio, Ružić, Emilija (1975) Bonton: 1000 pravil o lepem vedenju. Ljubljana: Orbital. - Schneider-Flaig, Silke (2010) Veliki novi bon- ton: primerno vedenje za vsako priložnost. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Učni načrt za slovenščino (uporabljeno 27. 2. 2012). Dostopno na e-naslovu: http:// www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/ pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/ UN_slovenscina_OS.pdf