Slovenskemu ljudstvu v poduk iu zabavo. Uhaja neStr viaIt prvi in tretji Mrtek meseca. Ako je ta dan potnik, Uide „DOMOLJUB« dan poprej. Cena m« ji 80 kr. " Lrt^nl&TA-T^' LjnNjma, v semeniikih ulicah it. 2. karoinina P* opraommm ,DOMOLJUBA" Po*Mfcm uJure it. g. — Natnanila u viprejevtajo in plačujejo po dogovoru. ms Afer. IO. V Ljubljani, 18. maja 1898. L«telkXI. :!ov Narodna samoobramba. >4 Liberalnim in narodnim Nemcem je greben zrastel, ker se jim je obstrukcija obnesla ia so « njo *ifH Badealja ta njegove jezikovne naredbe. Zdaj »i* da namorejo t obstrufcejo vse poeflM, ta sanjajo oeto te o nemlketi druvnem jezik«, da bi slovan-eUm jezikom U to mrvtco veljave in prarioe vzeli, kar ao ai je tiati do tedaj priborih. Ni se sicer bati, da bi tako dale« priilo, ker so Čehi prave« odločni ta v narednik borbah utrjeni, vendar pa ae bojimo za premehke Slovese«, da bi utegnili pri takih centralističnih poskusih mnogo tal izgubiti, posebno na Štajerskem in Koroikem. Zato je vredno premiiljevsti, kaj nam je storiti, da se temu navalu nemstva ubranimo. Mnogi pričakujejo vse od posianaev, če«, da ti naj vlado prisilijo, da bo nale pravice branila. Nam se pa sdf, da nas ta pot n« pripelje do stalne image. Poslanci naj le Bto-rijo, kar je v njihovi moči, ta naj narod v njegovi borbi podpirajo, glavno delo pa mora vendar-le narod sam storiti. Na dunajske vlade se ni zanašati, kar jedna ukaže, druga naslednica sopet prekliče; in če prav osrednja vlada zaukaže, naj se naše narodne pravice spoštujejo, nam to vendar ne koristi veliko, ako se, kakor navadno, vladni organi ne smenfjo dosti sa mi-oisterske naredbe. Tako so n. pr. Pražakove naredbe saetran ravnopravnosti slovenščine veljavne tudi za Koroško, pa kateri urad na Koroškem se sanje zmeni? Slovenska narodnost bo Oeigurana in se ne bo mogla več iztrebiti, kadar bo slovenščina na vsej slovenski semlji splošni občevalni, prometni in uradni jezik, v družini, v cerkvi, na ulici, v uličnih in prodajalnih napisih, v gostilni, v kavarni, pri sodnijah in davkarijah, na pošti in želesnici, sploh pri vseh prometnih savodih. Da ae pa to zgodi, mora narod sam skrbeti. Zdaj Slovenci sami pospešujejo prometni in uradni jesik. Kdor le količkaj nemško sna, bo na pošti ali železnici aeta-Sko govoril, ti uradi toraj vidijo, da zamorejo uradniki tudi bres slovenščine izhajati in nam pošiljajo nemške mMtaikei Tako se slovenščini grob koplje ta Slovenci sami pri tem pomagajo! Od Beljaka do Maribora in dalje' naprej do ogerske meje vosi južna želesnioa skozi same slovenske kraje, popotniki v vozovih so večidel Slovenci, in vendar ne vidiš na nobeni postaji slovenskega napisa, vozni listki so nemški in uradniki bodo z malimi izjemami sami trdi Nemci 1 Ke bi v teh krajih Lahi prebivali, bi moral vsak uradnik italijansko znati, kajti Lah ne zna in tudi noče snati in govoriti drugega jezika ko svojo laščino. Ko je bila Lombardija in Benečija Se pod Avstrijo, je po drugih avstrijskih deželah cvetela nemškutarija in centralizem, na LaSkem pa je bilo tudi pod avstrijsko vlado vse laSko, v urad-nijah in v javnem prometu, ker Lahi drugače govoriti deloma niso snali, dsloma niso hoteli. Uradniki so se morali laSčine naučiti in nihče tam ni mislil na ponem-čevanje. Ko bi bili Slovenci svojemu jeziku tako zvesti, potem se jim ni bati za obstanek. Tudi Cehi nam dajejo v tem lep izgled, kakor poročajo vsi, ki so med Cehi bivali. Čth, naj bo kmet ali gospod, govori povsod češko, doma in na ulici, v kavarni in na poŠti, v gostilni in na želesnici, pri sodiščih in drugih uradih. Vsled te snačajnosti Cehi ob mejah ne nazadujejo kakor Slovenci, ampak napredqjejo, ker so bolj rodovitni mimo Nemcev in se ponemčiti ne pustijo. Ako Slovenci ne bomo posnemali teh izgledov, se bodo naše meje vedno bo|j krčile, dokler popolnoma ne izginemo I Kaj nam je toraj storiti? Da se Slovenec nemščine nauči, je prav, omikanemu Slovencu je skoro neobhodno potrebna; pa Slovenec naj nemško govori le, kadar je prisiljen. Grda razvada je, da Slovenci celo med s c boj, * družini, aa dici, t gcstilni in kavarni nemško kratijo. Po ur »dih j« treba povsod do-vensko govoriti, sicer te uradniki nikoli ne bodo aa-vadili natega Jesika. Na polti, nt železnici itd. govorite povsod ia dosledno zmerom slovensko; «e uradniki se ne znajo, bodo vsaj potrebo Čutili, učiti se nalaga jesika. Pri odvetnikih in notarjih pustite vsa pisma delati po slovensko, da se uradi navadijo slovenskih ulogl Slovenske občine naj aloveaako uradajejo, In katara tega ne stori, naj ae javno po Batih sme«, dokler ae ne po- bofyhu Vse to naj sa godi in vrti br ez »arov* sile, pa vendar odločno Ia dosledno. Tako bo *>vea*i jezik v javno veljavo stopil in nobena moč jjsjpjem ne nore več ponemčiti. Ravno0wvnoet elo**ieMf bo v praktični veljavi tudi b»« utaov d«naj«ke vlade in Ce treba tudi proti njeni volji: kajti v velja*stoja« obče-valni jezik je natomasila, kakor tekoSa voda, kateri nasproti je saatonj jezove staviti. Kakor hitro odrinemo nemški občevalni jezik, smo narodnostno reieni. t Razgled po s^etu. O -a Dne 9. tega meseca sta se seMi delegaciji v Budimpešti. Zasedanje bode trajalo brikone celi mesec in morebiti le nekaj daij meseca junija. Isti dan so pritli tudi presvitli cesar v Budimpešto. V sredo ti. t m. so bili vsprejeti skupno od cesarja Člani delegacije tako avstrijske kakor ogrske. Pri tsj priliki so povedali cesar, da so namere nase države do vseh drugih, slasti do' sosednih najboljše. Glede na Bpanjsko-ameriško vojsko so imtili bkreao obžalovanje, da ee ni mogla preprečil vkljub Umu, da so podpirsle vsa evropske velevlasti sv. Odeta, ko ee posredovali sa odvrnitev vejsk«. Predsednikom avstrijske delegacije je bil izvoljen Poljak vites Javorski prejšnji poadeUek; Ukrat so isto lili tudi Claae v posamezne odseka. Proračunski odsek avstrijske delegacije se je sbml k posvetovanju o proračunu za zunanje aainisterstro, ki anaia 4,274 000 gld. pretočeni Četrtek. V Italiji se dogajajo se vas mesec veliki nemiri. Glavni vzrok je grozna beda in lakota, ki vladate med prebivalstvom vsled nesnaaske draginje, katera se je pa sedaj M povečala vsled Spanjsko-ameriike vojske. Vlada je odpravila sicer carino na tito in tako nekoliko, seveda prav neznatno, znižala ceno najpotrebnejšim živilom. V nepreglednih trumah ae sbira sestradano ljudstvo in rassaja povrh ie nshujskano po socijalistiCnih zape-ljivcih v vseh mestih, napada s kamenjem rasne urade, ropa prodajalnice in »kladilča. Tako je razdražena množica v kraju Minerviao-Murge ubila več bogatašev, potisnila bliso 30 vojakov v neko hišo, katero je posneje sežgala. Vojaki ao si komaj s vso silo rešili življenje. V Milanu, kjer se nahsja sedaj nad 40 000 zbranih vojakov, ne preteče dan, da ne bi bilo ubitih nad 50 in po več vojakov. Število mrtvih snala že okoli 1000, ranjenih nad 2000. V Monsi so nspidii uporniki kraljevo letovišče. Vojaltvo je množico i največjim naporom zamoglo razpršiti. Ječe so skoraj vse polne; zakaj U: /i ; ooKciJi i* "i »■■ r.«.,, ..r . J •i'Nhq . 7«f, nad 1000 ustalev npro vsaki dan. Vlada je okticela za val pokrajin obsedno stanje, Ce bo le k4 poaaagefc! Prestol kralja Humberta se trese in maj« precej. Na Francoskem so bile 9 maje volitve za poslansko zbornico. Socijaliati in židovako-francoska sodrga je napela vsa sile, df bi prodrli kolikor mogoče s svojimi kandidati. 'A tudi katoličani niso mirovali in rasna društva kakor posamesne osebe so storili vse kar je sp!oh dovoljeno v eedenjih razmerah aa Francoskem. Nt čada, daje bilo postavljenih 2037 kandidatov aa 581 poslanskih mest Od teb je pe bilo iavoUen-k 193 republikancev, 104 smernik radikalcev, 41 socialistov, 47 monarbistov; v neb dragih okrajih je potreba oljih volitev, ki se bodo vrtile prihodnjo nedeljo to je 22. t m. Volitve eo ee stekle le precej mirno; le socijalni demokratje eo rogovolili, ker eo pogorek večinoma, mej njimi tadi glavni voditelj Zor (Jaures), ki pa hoče le enkrat pjskuSati svojo srečo v Parizu, kjer je aploh najhujli boj sa mandata. Iivojjeni pa so vsi sedanji ia bivli min etri, kateri eo kandidovali; izvoljenih je pn tadi precej odločno katoliških mol. Ce izpadejo »e*otje volitve v takem razmerju kakor so prvotne, eme računati Meiinejeva vlada na kakih 300 (lasov, ki {o bodo podpirali in stali na njeni strani v novi sbornioi. Vojska med Španjci in Amerikanci se le nadaljuje. Znano je le, da so Amerikanci premagali popolnoma pri Manili Spaajce, uničili njihovo brodovje in da je nastala velika raaburjenoet ia močno gibanje soper vlado na Spanjskem. Poleg tega pa gospodinji neizprosno le velika revičina. Carino na lilo so odpravili za nekaj časa. Vsled nemirov se je proglasilo po deželi obsedao stenje. Ker ne nzpolaga Španija s denarnimi sredstvi in je nezadostno oborožena, ji svetujejo nekatere države da naj sklene mir in prepusti Kubo Amerikancem. — Bojna sreča je sedaj bolj na Ipanjski strani. i«z*i ni ■■ i'a ; • i>6l Ji ,;.fi Itn?«;. i'a j Dopisi. Iz itaptč, dne 4. maja t 1. [Zlata poroka.] Obhajali ao Jo: Janez Brkopec iz Gor. Telkevode h. M. 8., Matija Kobč ia Pusa b. št. 2. ia goap. Florijsn Kalinger (Kalliger, Kaligar) umirovljeni učitelj na Drski pri Šini-hehi, rojen pak v Stopičah št. 2. Vai trije so biU poročeni na dan sv. Apolonije dne 9. februvarija 1848; takrat so ženini imeli (20, 23, 28) skupaj 71 let, prav toliko, kolikor je sedaj nsjmlajSemu »mlademu ženinu«, ki, v družbi s svojima zlatima tovarišema (73, 78) pridejo do 222 let. — Neveste so bile mlade po 17, 17, 19, torej 53 let, sedsj so stare po 68, 68, 70, torej 206 let. Skupna starost znata 428 let. Ker tudi nsjsta-rejši ljudje ne pomnijo, da bi se katerikrat javno obhajala zlata poroka, bilo je zanimanje tem večje. Prav prazničen je bil slavnostni dan. Napis pred cerkvijo in pokanje možnaijev sta pozdravljala »zlate« svate. Zlasti slovesen je bil pa dovoz gostov Kaligarjevih, ki so se pripeljali na 12 vozovih z godbo na čelu. Cerkveno opravilo se je pričelo ob '/,10. uri s pflmernim nagovorom dom. župnika, končalo pa s sv. mašo, mej katero so krasno peli Kaligarji sami; pozna se jim izvrstna fiola. če tudi je dež nekoliko nagajal, ni mogel vender motiti občnega veselja in reči smemo, da bode slovesnost vsem navzočim ostala v prijetnem spominu. Dodamo le nekaj . črtic o nafiih zlatoporočeneih. Kobetovih svatov je bilo 10; ta bila po domače Drabova ima najlepie, dasi ne največje posestvo v Čari. — Jubilant Brkopec ima jako dober spomin — tudi plemenito dobro srce. Prislovica njegova je: »Največja sreča je ljubiti Jezusa, bati se pa greha in dolga.« — Z imenom Kaligar je pa sklenjen preoejlen kos stopiske zgodovine. Rodbina ta je prišla semkaj menda is Št! Ruperta v prejšnjem stoletju in bivala do 1. 1862. Jubilantov brat, oče in stari oče so opravljali tu službo organista, oziroma učitelja čez 100 let nepretrgoma. Spomin na njihovo petje je žiro ohranjen; osobito slovi oče zaradi svojega lepega glasu in pa zato, ker jo pridige sproti v pesmi zlagal in primerne (?) napeve dodal. Običajne Itiri cerkvene shode — Marija Tolaž. ZaL — obiskovali so posebno močno Belokranjci in Hrvatje, pa največ zaradi petja; »le par vrstic jo zapel, ljudstvo pa — v jok«. Kaligar-je>e rodbine jo bil tudi f Silvester KeSe — In 2 njegova brata duhovna — bivSi dekan v Begunjah, tudi poznat pevec; in sa Kaliga se je pisala mati Antona UmOk (Unnek, popijačev iz Cerovoa It. 14) rojen 16. jan. 1827, Umri 8. avg. 1882, kot lupnik ni Bledu. UittOk je napravil 8 Štipendiji po 180 gld. za dijake is stopilke Kopnijo. Sošolci hvalijo njegovo nadarjenost, mi ga pa poutono kot najtežjega moža na Kranjskem. — »Zlata« nevesta jo doma pri Tičkovih na DoL Težkivodi It. 2 in je rojena Pekec; njen stric je bil znani Anton Pokeo, rojen U, jan. 1803, umri 29. okt. 1833 v Ljubljani pri sv. Jakobu. V lepi slovenščini je spisal »Kri* stusovo trpljenje v 8 pridigah«, in oblirno »razlaganje dopoludanjo očitne sluibe božje ali krSč. nauki od sv. male ia pridig«. Iz »zlate« dobe jubiL pa omenim, da je bilo med svati lest le živih otrok, 16 vnukov (mej temi jeden že oženjen ter drugi učitelj v Letah na Gorenjskem) brat-nadučiteU pri sv. Križu, trije nečaki (mej temi jeden umirovljen c. kr. stotnik), jedna svakinja, umirovljena soproga pokojnega brata-učitelja v dmarjeti in sedem nečakinj. — G. jubilant je služil na raznih krajih: v Soteski, v Toplic*h, v CermoSnjicah, v Bo-Stanju, na Zdolih na Štajerskem, v Mirni Peči, v Vavti Vasi i na Radovici; skupaj 41 let L. 1894 je stopil v pokoj ter se mu je odločilo pokojnine 600 gld. Povsod je bil mirnega značaja; je pa tudi Btrogo veren in očitno priznava, da se ima vse zahvaliti Materi Božji. Zivio tak krščanski mož t Mengeš 5. maja. Prorok Falb je primeroma dobro zadel, ko je v svojem poročilu napovedal sa 6. maj »kritičen dan«. V MeogSu bil je pa dva dni popred, pa le za naSega starega župana, kateri je moral rad ali nerad dati iz rok županske vajeti in bič. Še predno se je dan nagnil, zdrobljena je bila njegova jeklena moč. Cul je klenkati ves božji dan mrtvaški zvon, oznanjajoč mu, da bo kmalo županska čast z vso njegovo duhm-gardo pokopana, za katero ne bo nikdar — vstajenja. Bil je nemiren, smrtno bled, pot lil mu je curkoma. Ni dolgo užival to čast, skadila se je ko dim, sa katero toči sedaj krokodilove solzo. Pričakovali smo nad dva meseca, dobro vedoč, kakoSen bo konec. Sova je vsaki večer hodila skovikat, tako dolgo, da ga je izpela; hu-domuSni so si tako razlagali. N.č mu ni pomagal zviti in mpjSteno najeti brzojav brez podpisa iz Kamnika taisti dan, kateri se glasi: »Govori s komisarjem, volitev je vstavljena, dokler ni relen »rekurs« najvišje instance«. Sedaj je izvoljen županom jednoglasno posestnik in hranilnični predsednik g. Fran Oi-el iz Mengta, vrl mot in poštenjak. Naj le povem, da nata hranilnica in posojilnica kaj hvalevredno deluje, dokaz temu, da imamo ravno v jednem letu prometa sa 81.472 gld. 39 kr. Hranilnih knjižic je 190, Udov 138. Bomo videli, tako ja rekel slepec, kedo bo prvi »faliral«, hranilnica in posojilnica v Menglu ali stari župan, kateri ji je takoj pri rojstvu napovedoval pOgin. Iz Cerkljan na Gorenjskem, 24. aprila. Žalostno je stopala 20. aprila na naSe pokopališče dolga vrsta po-grebcev. Marsikako solzo si videl v njihovih očeh. Po mnogoštevilnem spremstvu in sares krasnem sprevodu si sklepal, da nesejo v hladni grob moža, katerega je vsa občina ljubila in spoštovala. Bil je nal dolgoletni ljubeznivi, bivši nadučitelj, župan And. Vavken. Zibelka ma je tekla v Planini pri Postojni, kjer je sagle-dal luč sveta 29. novembra 1838. Kot 18 letni mladenič je prišel 18. aprila 1851 sa učitelja v Cerklje. V teku 35 let, sedem mesecev in osem dnij, v katerih je cepil v nežna otroška sroa zlate nauke — potem je stopil v suluieni pokoj — j« nato iolo nekako prerodi!, in vcepil startom in otrokom veselje do nje. Bil je vsoree in mil učitelj, in je vedno vspeino izvrieval svoj poklic. — Ker se je »p'oSno priljubil, so ga posadili na župan-ski stol. To častno mesto je s veseljem opravljal nekaj mesecev manj kakor 80 let, prav do smrti — Kot slove« orgsnist in peveo je pospeševal petje v lupni cerkvi. Ljudstvo je takoj »poznalo, kedaj je bil pokojni Vavken na orgijah, in je ga je bolezen kedaj zadrževala doma, so rekli ljudje gredoč is cerkve: »Tudi v cerkvi se pozna, kedaj ni našega navadnega organista aa orgijah.* Njegove »cerkvene pasmi«, katere je izdal v sedmih zreških, so splofino znane. Tudi nekaj posvetnih pesmij je zakroiil in jih isdal v »Gorenjskih Glasih«. L. 1883. ga je presvetli oesar odlikoval s zlatim zaslužnim krilcem. — Umri je 18. aprila — torej ravno 41 let je deloval blagi pokojnik za svojo občino, ia rad pomagal, komur je mogel V zadnjih sedmih ali osmih letih j« bil izvoljen načelnikom naie požarne hrambe — xnt. menje, da je ulival občno zaupanje. Pokoja* je ves čas svojega živ|j«aja kani, da j« bil mot krščanskega duha. Ia da asa j« sroe gorko bilo sa dijake, naj povedo asnogi revni sinovi, kater« j« rajni dobrotnik spravil izpod bonih kasečkih streh r učene mestne lote, in jias pomagal do dobrih služb. Gotovo se U sedaj s veseljem spominjalo svojega dobrotnika. Tebi ps, nepozabni učitelj in dobrotnik, bodi žemljica lahka. Počivaj v mira, ulivaj plačilo za obilni trud, in pomsgsj nam tudi gori pri aebelkem prestola Iv. P. Lis Brezverčevo življenje. (Resnična povest. — Pripoveduj« katoliški duhovnik ii Londona.) (Konec.) Nekaj trenotkov sam bil ves osnpajen, nezaveden. Hitro m« j« ostavik; sreča, da me ni spoznala. Toda nesramna* j« moral biti blizu; morda je zanj beračila po ulioah? Tihih korakov grem za njo, kakor tigar sa svojo irtv|jo, preden stori poslednji skok. Slabotno stopi v bližnjo goetilnico, ia gledal sem jo pri na pol odprtih vratih. Za denar kopi nekaj vina in kruha, skrije pod svoje krik) in hiti da|je. Tudi jas sem hitel sa njo, dokler ni potrkala aa duri ubožns hiie in vstopila. Niti vrat ni zaprla. Blužal sem hojo po stopajicah in globoko njeno dihanje. Odprla je neka vrata in ila v sobioo. V hipu skočim sa njo ia obstanem pred vrati. Zopet za-čuj«ss tisti prijetni, otožni glas, ki ja malo poprej kot smrtni glas udaril aa moja nžesa. Potem pa zaslilim osorni, mrmrajoči gias svojega utelešenega sovražnika, prq najboljšega prijatelja. Nisem msgal ie dalje so zdržati, naglo odprem vrata, in v sobi sam bili Sedaj naj se nasiti moje maSčevaaje! Gospod, on je bili MaMevaaje moje je bilo uteieno, toda neka druga roka je je ii-vržila. Na postelji zapazim usmiljenja vredno, umazano postavo nesramneža; smrt je ie stsla na njegovem grozno spaCenetn obrazu. Njegova obleka je bila zamazana, strgana, same cunje. Ona pa je klečala pri postelji ter mu podajala košček kruha, pomočenega v vino, katerega je, čeprav slaboten, vendar željno pogoltnil. Oba sta ostrmela, ko sem vstopil. Njegove oči so se širile, za hip grozno sažarele, potem so se pa zaprle, kakor bi hotel odgnati strašno prikazen. Obraz se mu je na-gubančil, telo se mu je jelo tresti, in padel je vznak, — mrlič. tek. Ona se je nezavestno zgrudila v hipa, ko so se srečale njene oči z mojimi. ZakUcal sem na pomoč. Nisem je mogel vsdramlti; nekaj asi je dejalo, da mi ljubezen do nje ai le popolao ugasnila. Tedaj je prihitela hižoa gospodinja gori. Hitro sem ji povedal, da je ta človek ravno o mojem prihodu umri, in da je tudi ženska nezavedna, dal sem ji denarja, da naj vse vravna, potem pa sem hitel domov, kot bi me Furije preganjale.« Tu vzame nekoliko vina, ter si obriše pot a čela, potem pa nadaljuje: »Preteklo noč in danes zjutraj sem Imel hud boj sam s seboj. Toda srečno sam zmagaL Na mažčevasjs več ne mislim in si ga tudi več ae želim. Oni revež j« mrtev. Toda ona ae sme umreti pomanjkanja. Veliko hvalo bi vam bO dolžan, če bi hoteli poskrbeti vi sa njene potrebščino. Vzemite to-le listnico; sa sedanjo potrebo bode le dovolj; tudi bodem velel svojemu oskrbniku, da ji daje vsakoletno plaio. To pa morate vedeti, — da ne morem biti, ne bodem nič ved to — kar sem ji biL* To je bila povest prostomisloea. Bil sem resnično ganjen. Izročil asi je le naslov svoje, — nd, — tiste tuje leaske. Potem pa sem sa takoj odplavil na dsio usmiljenja in poiskal lensko. Bila je na postelji* Gospodinja jo ja vzela v lastno sobo in ji skrbno stregla. Poznala se ji je š« nekdanja lepota, pa bila je bleda ia prepade®*, le malo fesa ji je bilo odločeno le živeti. Kolikor mogoče nežno in kratko sem ji povedal, kaj me je k nji napotilo, da bi se njenega že tako potrtega srea i$ večje bolečin« ne polastile. »In to je moj soprog, maj Friderik«, je govorila, »ki vse to stori za ubogo, grelno lenimi 0 gospod' hudo sem grešila, morda bo|j, kakor se morem spoko- riti« pa vendar m toliko, kakor morebiti on o meni mML Povejte mu, častiti, da aem bile preverjena; da ntaem premlUjeno pretila, vee drago je bil obup. Povejte, mu, da aem *e tisto noč, ko aem zbežala, zapu-atiln tovarila avojc krivde, kakor sem mislila sa vedno; da aem bita od tedaj v ubožnem stanovanju in si s rokami služila vsakdanji kruh, ter se bridko kesala in od Boga prosila odpuMaoja.- Povejte mu, da tega človeka od tiste ure, ko sem se sa njim odpeljala is Londona v Oovrer, da bi usla, nisem videla več, do včerajšnjega večera, ko me je strelen slučaj * njim vnovič združil. — Ko sem namreč sinoči bres vinarja, in ne da bi dobila kakega dela, fila domu, sem dobila povzročitelja svoje nesreče na cesti, — že blizu smrti. Takoj me je spoical ter prosi', naj mu dam jedi in ga pod kako streho spravim. Nisem mu mogla odreči prolnje, naj mi je storil le toliko krivico, — ker on je bil blisu smrti. Vzela ■em ga v svoje stanovanje in tla, da bi dobila živeža. — Gospod, celih soden, let, odkar sem zapustila svojega soproga, sem se morala silno veliko boriti; toda za svojo nesrečno usodo se imam v prvi vrsti sah valiti zanemarjanju verskih dolžno«tij. Pa Bog je bil selo zelo usmiljen a menoj; dal mi je le miloet, da sem sposnala prvi dan svoj greh in se celih sedem let sanj pokorila. Nobene večje želje nimam, kakor da mi soprog odpusti, in potem — če je volja bolj a — umreti. Večkrat aem ila v najmrslejlih nočeh pred h'So, kjer je živel moj soprog, kjer sem jas, oh l toliko nedolžnih dn|j preživela, — in tam sem kamenje rosila s svojimi solzami. Večkrat sem klečala o polnoči na kamenitih stopojicah pred njegovimi vrati in molila do nebes, da mi odpustč in njega blagoslovi. Povejte mu vse, in da je tudi moja pokora velika, kakor velik je bil greh.« Prepričan sem, da ima vsak bralec sočutje s ubogo iensko. Se tisti dan so jo prenesli v boljie stanovanje, kjer je imela veliko boljlo postrežbo, ker njena bolezen je postajala vedno bo|j opazna. Na njeno prolnjo sem poklical spovednika, katerega je imela vseh sedem let sem. Tudi jas sem pogosto prihajal, ker vidno se je smrti bližala. Čez itirinajst daij dobim sporočilo od njene gospoduje, da ji je posebno slabo, in da želi s menoj govoriti. Precej hitim tjekaj. Zjutraj so jo bili prevideU s poslednjimi tolažili svete cerkve, katere je prejela ne« izrečeno pobožno in udano. »Poslala sem po vas, gospod«, mi reče s sladkim ia žalostnim nasmehljanjem, »da vam izrečem poslednjo zahvalo sa vse prevelike dobrote. Recite mojemu soprogu, da ga blagoslavljam in molim sanj.« »Ali M ga hoteli le jedenkrat videti ?« jo vpralam •O gospodi« odgovori in rudečioa spreleti njena bleda ustna, »to bi bila prevelika sreča; nisem tega vredna —i in vendar bi tako srečno umrla, če bi ga Se enkrat videla in is njegovih lastnih ust slilala, da mi odpuMa.« Skočim takoj v vos, in se odpeljem. Gospoda Ko- bala dobim doma. •Moj dragi prijatelji soproga umiral« »Dobro, gospodi« odgovori resno; »in kaj potem?« •Dragi gospod, poslednje njene prolnje ae bo dete zavrgli; žeU vas videti, predno umrje, in doseči vale odpuičanje.« Sede na stol in se samisll »Pojdiva«, mi rede odločno ia me prime u roke. »Boj je minuL Uboga Emilija I Od srca ti odpuščam in jas sam te moram prositi odpuSčonja!« Ob jednem stopiva v sobo. Tisti trenutek, ko- sta se objela zadolženi mož in spokorjena žena, so se gotovo sami angeli v nebesih veselili. »Friderik«, ga prosi, »ali mi more! odpustiti?« »Krivda je na moji strani, ljuba moja«, odgovori. »Kakor sva ae prvič srečala, tako se tudi ločiva. Vse naj bode odpulčeno.« Zrla je vanj osupneta od ljubezni in hvaležnosti, in v ti sreči je tudi umrla. — Priprosto in skromno je bila pokopana. Njen soprog in jaa sva bila jedina žalujoča. Drugo jutro po pogrebu pride njegov služabnik k meni in me prosi, naj pridem takoj k njemu. GoBpod je namreč po noči lel včn, in zjutraj so ga pripeljali vsega premočenega in nezavednega domu. Ležal je na postelji. Lotila se ga je huda mrzlica. »Dragi prijatelj«, mi reče, »nespametno sem sicer ravnal, pa nisem mogel drugače. Tako hudo mi je bilo vsled uboge Emilije, da bi se v sobi kmalu sadeliL Hitel sem pod milo nebo in naravnost k groba Emili-jinemu. Vrgel sem se nanj m premišljeval dolgo njene vrline, njeno ljubesen in pa njeno nadaljno revMino. Mislili bodete, da je to le slabost, pa jaz mislim, da je po smrti vsejedno ie nekaj, in da gleda duh njen doli na-me. Jokal sem bridko in molil, — prvič po mnozih letih k ravno tistemu bosemu, večnemu duhu, da naj mi pomaga in pokate, kaj naj storim. Menim, da sem potem saspal, ker me je zjutraj grobokop aalel nezavednega In premočenega do kote, ker det j« po noči baje hudo HI. Prepričan sem, — da mi bodete vi pomagali.« Odgovorim mu, kako rad to storim, in da se bode gotovo prejinja žalost njegova spremenila v mir in srečo. »Teda gospodi« odvrne, »mene pa skrbi, da ne bode to kar tako Ho. Čutim, da sem vsak hip slabil in kmalu bede po meni.« »Gospod, ne zanesite se samo na lastno moč, ampak molite goreče k Bogu, katerega ate zopet nafili, da vam pomaga s svojo neskončno dobroto in milostjo.« »Zdravslvujte ta sdaj«, reče in mi stisne desnico. .Priznati vam moram, čeprav Je to ponitevalno spoznanje, da me je nevera resnično nesrečnega storila, da ml je vsako veselje mojega življenja zagrenila ter milo žalost in skrb pustila. Molite za me, gospodi in obiičite me sopet kmalu.« Molil sem sanj, in marsikateri ubožec, katerega je gospod Kobal podpiral, je z mano molil. - Tri tedne ga je napadala huda mrslica. Bolečine njegove so bile stralne. Vsako noč je videl sapeljivca svoje lene, mu očital njegovo krivico, da je on tisti, kateri je prelomil zvestobo do Boga, zastrupil mir njegov in mu uničil srečo. Potom jo obupno vil roko, vpil, da note umreti, no moro umreti, da jo prepričan, da je peklo, in da si ga je sam zaslužil s svojo nespametjo. Toda molitve ubozib so pomogle. Usmilil in odpustil jo svoji leni, ia tudi on je milost zadobil. Ozdravel je, toda pomagati si sam ni mogel: udje so mu odrekli svojo službo, odkar j« prebil tisto noC na grobu svoje iene. Postal jo potrpežljiv in udan; hvalil Boga, da mn ja vrnil razum; pričel je resno Citati, premo tri-vati, misliti in moliti; bral je veliko in poiorno vso svojo protestantsko biblijo.« »Zadovoljen sem, gospod«, mi je rekel, »to je beseda božja. Prepričan sem, da je krščanska vera božja volja, neposredno delo sinu božjega. Nobena druga vera ne skula tako čistiti duha, strasti brzdati in ljudi osrečevati Njeni strogi, vzvišeni temelji zatajevanja samega sebe dokazujejo, da je morala priti od Boga; toda največji dokaz nebeške moči za me je, da se je je tako velik in razumen del človeške družbe oklenil. Gospod, odkritosrčno priznam, da sem kristgan, čeprav nevreden. Zdaj moram proučevati, da si med mnogimi različki kričanske vere pravo izvolim.* V njegovi knjižnici je bila tudi volika zbirka nabožnih knjig. Z veseljem je vse prebral. V malo tednih je izrazil željo, da postane katoličan. VpraSam ga po vzrokih. »Malo jih je«, pravi smehljaje, »pa ti ao važni. Cerkev, katera je, kakor jaa mislim, delo nebeškega Začetnika, mora biti prvič edina: Nobena verska razlika; vala se ni predrugačila Drugič mova biti neomejene svetost. — VaSa je zopet rodovitna mati mnogih drugih svetnikov; jaz sam ne morem dovolj obžalovati svoje sleposti, da sem šele tako pozno spoznal neomadaže-vano čistost njenih zakonov. Tretjič mora biti ep Jož na, ali cerkev za vae naroda; to je v tesniti vaša ia nobena draga. Četrtič mora biti apostolska, nepretrgoma imeti svojih Škofov in duhovnov. Vsaka droga cerkev je prišla prepozno na svet, da bi ai smela nadčti ta naslov. Nekatere po več stoletij prepozno, da bi mi dokazale svojo sploSnost Dalje pa tudi nobena druga cerkev ne skrbi tako zelo za blagor in srečo Ijudij. Vedno je tista dobra mati človeku v življenji, ia če umrje, se spominja Se svojega otroka v molitvah in daritvah. Gospod, jaz sem katoličan v srcu, storite me Be v resnioil« Dovolil sem. Vsprejel sem ga v Cerkev. Postal je ponižen, skesan in ivest njen ud. V to je porabil tadi vso moč svojega duha. Prosil je Boga, kateri pohlevnih in zaupajočih ne zapusti; njegovi zadnji dnevi so bili polni krščanskega miru, radosti in veselja. Nikoli ne bodem pozabil ure, bila je slavje krščanske vere; bila je ločitev spokoijene in skesane duše, pokrepčane a vero, oživljene z upanjem in 2arečo ljubeznijo. S preje-mom svetih zakramentov je bil savarovan proti poslednjemu atrahu in smrtnemu boju. Tak je bil torej njegov koneo. Naj bi prostomisleci nekoliko pomislili, kakšen bode njih konec! Razgled po (Vabilo) k shoda katol aloven društva za radoliikd okraj, ki ee bo vrill blnkoštni pondeljek (30. maja) popoldne ob 4. uri na župnijskem dvorišču v Gorjah pri Bledu. — Vspored: 1. O državnem zbori* in delegacijah, poroča dri. poslanec in delegat g. Pogačnik. 2. O deželnem zbora in o draginji žita, poroča deželni poslaneo g. Ažman. 3. O spletni koristi gospodarskih, kmetijskih zadrug, govori g. Evgenij Lampe. 4. O zavarovanju živino, govori g. Pogačnik. A. O načelih sooijalaih demokratov in qjih nevarnosti za kmetijsko ljudstvo, govori g. dr. Krek, državni poslaneo in če bi njega ne bilo g. Matija Mrak, župnik is Boh. Bele. 6. Slučajnosti. - K obilni udeležbi vabi odbor. Slovo prevzii. nadškofa dr. J. Missia. Kako bridko občnti vse ločitev od višjega pastirja, kazalo se je zlasti v četrtek 12. maja, ko se je ljubljanska dahovftčina in duhovščina po deželi, zastopana po svoj b gg. dekanih, poslovila od preljubljenega svojega voditelja Blizo 100 duhovnov se je zbralo v knezoSkofijski palači ljubljanski, Slovenskem. , a.«..ti »■.'. ,UU*J ---'ff ..'-j -v. U Mjtiil ■ da se poslov6 od svojega dosedanjega viljega pastirja. MiL gosp. stolni prost dr. Klofutar je v svojem iz srca priilem govoru povdarjal, koliko razlogov imamo duhovni biti avojemu škofu hvaležni. Koliko dobrega, plodonosnega je pričel ia dovršil prevzv. nadpastir v dobi dobrih 13 let, odkar je bival mej nami. Spomin aa ta veleaaslužna dela oetane neizbrisen v naših srcih. Grenka žalost zato navdaja kranjsko duhovščino ob iai tožni priliki slovesa. PrevzviS. nadpastir naj bo prepričaš, da če tudi se loči od nas, ostanemo a njim združeni v molitvah, ostane nam neizbrisna podoba njegova, podoba najboljšega očeta svojim duhovnom in pastirja po Srdu Jezusovem svojim vernikom. — Prevzv. knez nadškof so odgovorili, da uprav ljubezen, katero ao'vživeli v Škofiji in katero zopet ob tej priliki kaže duhovščina na tako sijajen načia, jim greni trenutke ločitve, toda ker Bog tako hoče, mora se to zgcd.ti in mora to dobro biti; priporočajo se duhovščini tudi Se nadalje v molitev, ker je Blužba Škofova dandanes prav posebno te? žavna in odgovornosti polna Duhovščini pa priporočajo, naj vestno spolnuje tudi v prihodnje avoje dolžnosti, naj bo ljudstvu vodnik k dobremu s besedo in vzgle- dom. Skrtč naj duhovni vzlasti zato, da vsikdar z istega stališča, a stališča stoje vere in cerkve presojajo vsa vpraSanja in vse razmere ter naj jim je vera vodilo za vse njih delovanje. Trudijo naj se vslasti za svoje lastno posvečevanje ; v ta namen se enkrat priporočajo bratovščino presV. srca Jezusovega za duhovne. Veselilo jih je, da je svetna in redovna duhovščina v skc fiji ves ta čas tako sloino in bratsko delovala, tudi zanaprej želijo, da si ostanejo duhovni bratje mej seboj, da se mejse-bojno čislajo, ljubijo in k dobremu spodbujajo. Konečno omenijo, da niso imeli nikoli namena koga žaliti, ali ga kakorkoli neprijetno zadeti; da je včasih bilo treba kake resne besede, to vodi s seboj škofovska služba, toliko odgovorna. Zahvaljujoč se le vsem duhovnom in ljudstvu za dokaze vsestranske ljubezni, poslovili so se res v ljubeznivi prijaznosti od posamesnih navzočih duhovnov, želeč vaem in vaakemn vsega najboljšega v Gospoda. Prelepe besede prevzviS. metropolita za slovo ostanejo gotovo vsem navzočim v trajnem spominu. V nedeljo 15. maja so bili prevzviSeni metropolit oblegani cel dan od raznih načelnikov uradov, zastop-nlkov druStev in zasebnikov, ki so se poslavljali od kneza in nadškofa; med drugimi tudi ves odbor kat. političnega druStva pod vodstvom svojega načelnika poslanca Fr. Povieta. PrevzviSeni nadškof so naročali odboru, skrbeti za to, da se ohrani, razSiija in utrjuje katoliška ideja v javnem življenju, ker ta jedina je zmožna osrečevati slovenski katoliftki narod. — Zvečer je priredilo lepo podoknico na dvoru knezoSkcfijSke palače pevsko drultvo »Zvon« in katoliško druStvo rckod. pomočnikov. Knez in nadškof so se vrlim pevcem in druS-tvenikom prijazno zahvalili za snsmenje njih udanosti. — V pondeljek popoludne pa je udarila tužna ura alovesa. Proti peti uri je bila stolna eerkev do zadnjega kotička natlačeno polna — vsakdo je želel Se enkrat videti prevzvisenega v cerkvi, kjer je tolikrat opravljal tako velečastno službo božjo, Se enkrat prejeti od Njega apostolski blagoslov. Ko je podelil stolni kanonik in župnik g. Flis blagoslov z Najsvetejšim in prevrvišeni nadškof svoj višji pastirski blagoslov, odpeljal se je prevzviSeni metropolit, spremljan od dolge vrste voz z duhovno in svetno gospodo na kolodvor. Tudi tu se je zbralo poleg načelnikov raznih uradov, dež. predsednika, vojaškega načelnika, župana itd. velika množica drugega občinstva. Družba odličnih gospodičen je izročila prevz-viienemu krasen šopek, čule so se zadnje besede slovesa, vse se je gnjetlo okoli ljubljenega višjega pastirja, da mu le enkrat poljubi rokd — tu se začne pomikati vlak in med navdušenimi »Blava« in »živijo« k ici se Odpelje prevzviSeni knez proti Trstu. S solzami v očeh smo zrli za odhajajočim preblagim višjim pastirjem — v srcu pa nam je zvenel njegov lastni zadnji pozdrav: »Presrčen pozdrav 8e enkrat vsem duhovnikom in vernikom ljubljanske Škofije z iskreno željo, naj jih spremlja vsekdar in povsod najobilnejsi bla-b o s 1 o v bolj i.« Novi knez in škof ljubljanski Dr. Anton Jeglič se pripelje v petek ob '/, 12 v Ljubljano. Za dostojen sprejem se delsjo velike priprave. Slovo milost, knezoikofa dr. Jegliča Iz Sarajeva 10. maja pcpjludne poslovil se je mil. knezoškof dr. A. Jeglič v Sarajevom od svojih dragih, iz srca mu vdanih katoličanov in tudi drugovercev. Dolga vrsta voz ga je spremila na kolodvor. Nadškof dr. S t a d I e r, vsa mestna duhovščina in civilni adlatus baron Kuiera, načelniki raznih uradov, vojaški dostojanstveniki, lep venec gospej, meščani in seveda vsi v Sarajevu bivajoči Slovenci. Vsi so se neradi in ginjeni ločili od knezoskofa, ki je odpotoval na Reko, odkoder se pripelje Ljubljano; v petek dnč 20 maja. Župnijski Izpit so v začetku maja napravili: Frančišek Avsec, kapelan v Radovljici, Frančišek Fik, kapelan v Komendi, Valentin Jakelj, župni upravitelj v Rov-tah nad Jesenicami, Martin Kerin, kapelan v Šmarjeti, Andrej Plečnik, kapelan pri sv. Petra v Ljubljani, Iran Rihtarsič, kapelan na Vrhniki, Matija Slak, kapelan V MengSu. Vaclav VoudraSek, kapelan v Dobrničah. Imenovanje. NaS rojak, č. g. Anton Jaklič, c. in kr. vojni kurat v Trstu, povišan je s 1. mejnikom v I. razred. Dopolnilna volitev za državni zbor namesto odsto-pivSega državnega poslanca dr. ŠusterSiča bo prve dni junija. V četrtek dne 12. maja se je vrSil v Ljubljani v »Katoliškem domu« shod zaupnikov katolisko-narodne stranke iz tega volilnega okraja, ki je soglasno postavil za kandidata dež. sodiSča svetnika gospoda Ivana Ven-cajza. V Logatcu se je osnovala mlekarnka in sirarska zadruga. Načelnik: Fr. Majd.č, c. kr. okr. živinozdrav-nik; Ivan Sega, učitelj; Ant. de Gleria, trgovec. Iz Planine na Vipavskem se nam poroča da so ondi za majnik oskrbeli si nov krasen kip Matere božje in ga z veliko slovesnostjo dne 1. majnika venčali. Planinci so očitno pokazali, da ljubijo Marijo; zato smejo tudi zagotovljeni biti njenega varstva. Nezgode- Dne 25. »prila je šel iz Nadanjega sela 29 letni posestnikov sin Matija Spilar vinjen v družbi tovarišev ter je na Btrmem potu padel v globok jarek in se tako poškodoval, da je dnč 29. aprila umrl. — Trgovec Fran Kovač iz Hriba se je vlegel dnč 29. aprila pri Velikih LaSičah pod železniški vlak, ki ga je zelo poškodoval na glavi. Vzrok poskuSenemu samomoru je slabo gmotno stanje. — Franc Bizjak iz Most je posestnika Ivana Murnika pri Mostah iz gostilne gredoč napal ter mu vzel ves denar. Roparja imajo v Radovljici pod ključem. Iz Radolice, Dne 5. maja sta bila ukradena mon-Strsnca in oiborij v Lescah. Tat je poavečene hostije pustil vso v tabernakeljnu na korporalu. Lahko si mi mislimo, kak atrah je občutil starček, veleč, duhovn svčtnik Hudovernik, ko pred sv. maio tabornakelj odpre in vidi, kaj da se je zgodilo. Tat so jo moral čez noč skriti v cerkvi ter je zjutraj odiel, ko je cerkvenikdan odzvonU Odprl je tabflrnakelj s ključem in zopet zaprl, da ni bilo nič poznati. Cerkvenih puSio se ni dotaknil. Most Južne železnice čez Ljubljanico pod Žalostno Goro bode vendar zginil, ki je podprt s sedmimi johami tako silno sadržaval odtok Ljubljanici in pri povodnji toliko vplival, da je bilo polje nad mostom proti Bev-kam dolgo pod vodo. Ministerstvo je konečno vendar z odločnostjo zahtevalo, da se sedajni leseni most namesti s železnim. Pri novem železnem mostu odpadejo vse podpore (johe), ker slonel bo le na dveh glavnih podzidanih operah, katere tudi sedaj obstoje. S tem, da bodo zginile johe, katerih je sedaj toliko, da je cel most kar preprežen a podporami, bo voda imela dokaj boljši odtok in odpravi se krivica, ki bi bila morala že zdavno zginiti. Južna železnica hoče ob enem odpraviti tudi leseni most čez tako zvano staro Ljubljanico ter tam zgraditi nasip za železniški tir. Toda na vsak način ostati mora tudi tu primeren podrov pod mostom, da se more voda o povodnjih neopovirano odtekati ter da ostane pod mostom prost prelaz za vozove, ker ljudstvo ima od obstanka južne železnice pravico do tega pota pod mostom in se te poti poslužuje veliko Število vasi, katere prav po tej poli izvažajo seno domov is seno-žeti. Vržila se bodo opazovanja ob veliki vodi, da se stalno odloči, ali in v koliki meri treba tudi prostega izliva, oziroma koliko odprtine mora imeti ondotni most. Novi železni most mora biti tekom leta dovržen. Kakor smo zvedeli, se bo tudi most pri Poganiku med postajama Kresnice-Litija, ki vodi čez reko Savo, in ki je tudi po amerikanskem »Howe« načinu izdelan, že letos namestil s železnim, ker železniško ministerstvo to zahteva tudi radi varnosti pred ognjem. Komisije pri mostu čez Ljubljanico so se vdeležili zastopniki c. kr. železniškega ministerstva, c. kr. dež. vlade, c. kr. glavarstva, deželnega odbora in močvirskega odbora in dotičnih občin ter južne železnice. Komisija sije na lici mesta ogledala in presodila na podlagi načrtov vse ter so potem zastop- niki oddali svoje mnenje in svoje v to potrebne ugo-vore na zapisnik. Upati je, da se to staro pereče vprašanje konečno povoljno reii v prid naSega barja. Iz Galicije na Štajerskem se nam pile: V četrtek 12. maja je Sla procesija is Galicije k Materi Božji v Petrovče prositi, da bi nas Bog obvaroval vsake ujime prihodnje leto. Nekoliko od Arne vasi sta pa srečala procesijo dva rudokopa, ki sta Sla od Libojskih jam s trebuhom za kruhom po sveti; nobeden pa se ni odkril, ko je Sla procesija mimo, odkrila se nista niti križu pred procesijo, niti duhovniku. To pač najbolj kaže kam privede čldtoka demokraski duh. Pisatelja teh vrst, ki ni navajen takega prizora, je prijela taka sveta jeza, da hi bil najraje zagrabil U dva neolikanca in ju krepko podučil, kakč se je treba vesti. Straina nevihta je hrumela dne 6. L m. nad Dubrovnikom v Dalmaciji. Toča je padala celih 20 minut in je bila tako gosta in debela, da take toče ne pomnijo najstarejši tamoSnji ljudje. Navadna debelost te toče je bila kakor jajce, a najdebelejSa kakor možka pest. Pobila je vse. Ni sledu ni več o zelenjavi na daleč okrog Dubrovnika. Ves dan je ležala toča tako na debelo po tleh, kakor bi bili posuli a debelo Suto. Ljudstvo je obupano, skozi polomljeno drevje gleda s solznimi očmi v grozno nebo, ki mu je poslalo tako straSno Sibo. Igrača na morju Pred kratkim bi se bila skoro pripetila nesreča na morju bliso Trsta. Pet mladeničev se je vosilo v mali ladjici na sprt hod med Skednjem in Miljsmi. H krati so se sa ialo zravnali mej seboj. Slučajno so prišli vsi na en kraj čolna in le ta se je preobrnil. Trije mladeniči so plavali, dva pa sta se krčevito držala rob« ladije in kričala na pomoč. Na klic so že v pravem času prihiteli delavci in oteli razposajene«, ki bi bili za hip pozneje lahko plačali s življenjem igračo na morju. Raznoterosti. (Dobro zdravilo.) Predsednik francoske republike je potoval po deželi in v Aurau u (Oroju) vpraial nekega župnika, kakšni so njegovi župljani. 2upn.k odgovori: »To je odvisno od 'jabolk.. — »Kako to?« — »Kedar je mnogo jabolk, je tudi mnogo jabolčnika (mosta) in tudi mnogo pijanih ljudij, ki se valjajo po jarkih in pretepajo svoje žene. Toda sedaj aem isnaSei izvrstno sredstvo«. - »Katero ?« — »Kedar se pride kaka žena pritoževal nad možem, dam ji v steklenici čiste vode ter naročim, da to zdravilo vzame in drži v ustih tako dolgo, da se mož pomiri in zaspi. In to pomaga«. (Delaj dobre I) V mostu N. na Bavarskem je živel selo imovit mož, ki pa ni bil s seboj prav nič zadovoljen. Nekoč se hoče obesiti. Šel je od doma, in potoma aapasi na neki bili napis: »Človek, ako ti je življenje zčprno, delaj dobro; čednost ti bo podelila ljubezen do življenja!« Obupanec postoji nekoliko pri tem napisu. Naenkrat se spomni, da živi v njegovem obližju priden, toda ubog rokodelec, ki je nedavno izgubil svojo ženo, katera mu je zapustila več otrok. »Gotovo bi bil selo nespameten — pravi bogataš — ako bi bil razdelil svoje premoženje med lakomne svoje dediče; veselili bi se mojega samomora, in zapravljali bi po nepotrebnem imetje. Hočem bogastvo bo|je porabiti«. — Vrne se domov in vzame otroke rokodelčeve k sebi in akrbi sa njih vzgojo. V zadoščenje mu je bilo, da so otroci prav lepo napredovali, in postali dobri ljudje, to je silno veselilo bogataša in mnogokrat je pripovedoval, da bi nikdar ne bil verjel, kako more človek erečen postati, če dobro dela. (Opomin za celo življenje.) V drugi polovici meseca prosinca letošnjega leta je umrl na Dunaji blagajnik Emil R., ki je v svoji oporoki zapisal to-le: »Svojima tovarišema Janezu G. in Karolu K. zapuščam po 300 gld. Zato morata pa ta dva poskrbeti, da denejo na zelenem traku viseči krajcer, ki sam ga vedno nosil na vratu, z menoj vred v mrtvaško rake v.« Ta krajcer je bil za umrlega velikega pomena. Okoli 1. 50. je služil 11-letni Emil R., sin ubogega tkalca, za ministranta pri ondotni župni cerkvi. N«kt?a dne zasači župnik fantka v zakristiji, kako je spravljal iz puščice krajcer, za kateri bi si kupil »cukrčka*. Župnik vzame krajcer, malega laika pa pelje v Solo. Tam mu jih je učitelj pošteno naStel s »štabrlom«, poten pa poslal malega pritlikovca v žup-niSče. Župnik 4k Emilu ukradeni krajcer, ki je bit sedaj prevrtan in je visel na zelenem traku. »Ta krajcer«, zatrjuje župnik resno fantaiinu, »ki si ga ukradel v cerkvi, morafi vedno na vratu nositi. Vedno te bo svaril, kadar se te poloti izkušnjava, da bi kradel. Na vseh tvojih potih te bo varoval. Zapomni si dobro te besede!« 0>1 one ure ni pnSel krajcer nič ve« iz vratu dečkovega. Emila so poslali k nekemu Čevljarju učiti se tega rokodelstva. Prav slabo se mu je godilo, in večkrat je stradal. Žena čevljarjeva je izgubila Da tith desetico- Emil jo najde. »S to-le si kupim hlebec kruha«, to je bila prva misel Emilova. Toda krajcer na vratu ga je opominjal, do hoče storiti krivico. Lačen nese učenec najdeni denar posestnici nasaj. — Pozneje je priSel k vojakom; po-vspel ae je do naddesetnika (Icldvebeljna), ee bojeval I. 1866. in dobil srebrno svetinjo. Ko je cesarja odslužil, je dobil službo blagajdika pri neki dunajski banki. Sto in sto tisoč goldinarjev je imel v svojih rokab, a ostal je zgled poštenosti. In ko je praznoval 25-letnico svoje službe, so ga vsi predstojniki vrlo odlikovali. Emil R. je ostal samec, živsl skromno, in si je mnogo denarja prihranil, ki ga je raz ven onih 600 gld. zapustil dobrodelnim zavodom. Pokopali so ga, kakor je želel v oporoki, b krajcarjem na zelenem traku. (Pogreznilo se je) v vaai Klapaj ob Hebu na ČeS-kem 30 hiS. Ta vaa je postavljena deloma na hribu, vrb katerega so čarobne razvaline nekdanjega gradu. Valed deževja in drugih podzemskih preobratov se je razpočil hrib na več mestih, in požrl cela poslopja Zasula se je tudi Sola, cerkev in župniSče so v največji nevarnosti, da se jim kaj jednaksga zgodi. Blizu 200 prebivalcev je brez strehe. Strah je nepopisen. Za nesrečnike ae snujejo v naglici milodarna druStva. Cesar je poslal 2000 gld, (Umor vsled jedne užlgalice.) Na Dunaju je pred mesecem umoril 17-letni Adametz svojega 14 letnega tovariša Marschalla. Marschall je prosil Adametza uži-galic, katere mu ta ni hotel dati. Nastal je mej njima prepir, v katerem je podlegel Adametz. Vsled tega se silno razsrdi, plane z nožem na Marschalla in ga prehode. Mladenič je kmalu na to umrl. (Večkratni morilec.) V Lionu se je moral nedavno zagovarjati pred sodiščem morilec Vacher, kojega so obdolžili 28tih umorov. Zločinec je priznal samo U umorov in sicer je umoril po lastni izpovedi: 1894 otroka; 1895 jednega otroka in 4 žene; 1896 otroka, jednega moža in 2 dekleti; 1897 3 dekleta in 3 stare žene. — Kaj pač zasluži tak zločinec druzega nego vislice. (Nevstrpnost.) V neki nemški vasi je iskala pred tednom stara žena stanovanja. Prišla je k nekemu protestantskemu gospodarju gledat stanovanje. Gospodar jo naj prvo vpraša, kake vere je. Ona odločno odgovori, da je katoličanka. Na to gospodar: »Za katoličane jaz nimam stanovanja; ti vstajajo vsako jutro za rano in gredo v cerkev, to pa moti ostale prebivalce hiše«. In vendar se drznejo protestantje mnogokrat očitali katoličanom versko nestrpnost! (Cesar Napoleon I. — učitelj.) Na Francoskem je stanoval v zdravilnem kraju Aise-les-Rains nek nadškof. Nekoč ga pokličejo k mladi bolnici, ki je bila hči imenitnega generala. V pogovoru z nadškofom je razvijala tako lepe verske nazore, da jo on začuden vpraša, kdo jo je tako izučil v verskih stvareh. Bolnica odgovori: Visoki gospod, hvala za moje znanje gre najprvo Bogu in potem cesarju Napoleonu I. Bila sem s svojimi stariši na otoku Helena, kjer je cesar preživel zadnja leta svojega življenja. Stara sem bila tedaj 10 let. Nekoč mi pravi cesar: »Moj otrok, že sedaj imaš lepo zunanjo postavo, čez nekaj let, ko se bodeš še bolj razvila bodeš živela v vedni nevarnosti. Bodeš li premagala brez vere vse skušnjave, ki te čakajo? Mati tvoja nima nobene vere, oče še manj. Jaz hočem prevzeti dolžnost, katera veže po božjem in naravnem pravu tvoje stariše. Pridi jutri k meni, da te pričnem poučevati«. Dve leti sem zahajala k njemu s katekizmom v roki. Morala sem brati posamezna vprašanja, katera mi je cesar razložil. Ko sem dopolnila 12 leto mi pravi: »Sedaj znaš dovolj verouka po mojem mnenju; treba se ti jo pripraviti na sv. obhajila. Poslal bom na Francosko po duhovnika, ki bo tebe za sv. obhajilo, mene pa k smrti pripravil«. — Res lepe besede iz ust nekdaj tako močnega cesarja, kojega se je bala cela Evropa. (Revščiva na Laškem) je pripeljala do nekega posebnega pripomočka. V Milanu so namreč otvorili pe-karijo, kjer dajejo ljudstvu kruha zastonj! Jedina zahteva od strani delilcev je ta, da prejemnik dokaže svojo lakoto, to se pravi po domače, da kruh kar na mestu povžije. Ce tisto, kar je povžil, ne zadostuje, se sme še za drugo oglasiti. Nekoliko takih pekarij mislijo občine Se napraviti. (Spoštuj očeta in mater.) V mestu Št. Jean d'Acre (Sen Zan dakr) v sv. deželi je v enonadstropni hisi prebival oče katoličan s svojim sinom; in sicer je oče Bta-noval v prostorih prvega nadstropja zaradi lepega razgleda, sin pa je imel. sobe v pritličju. Oče zboli in oslabi tako, da ne more več premagovati težavne hoje po stopnicah, zato pregovori sina, da menjata stanovanje. Polagoma oče ozdravi, in hoče zopet stanovati zgoraj. Sinu pa je prostor v nadstropju ljubši, zato noče ugoditi želji svojega očeta. Oče gre in se pritoži pri kadiju (turškem Bcdn ku), Kadi pokliče sina, in ga vpraša, kake vere le. »Katoličan sem«, odgovori sin. s Tedaj znaš gotovo narediti kril po navadi katoličanov«, pravi kadi. »Da znam ga!« »Napravi ga U Sin naredi krit na čelo, in govori: »V imenu Očeta«, na usta, ter reCe : »in Sina ... « »Stoj, dosti je I »aklide kadi; »tvoj kri* ti kaže, da je oče nad ainom. Zdaj pa le br* domu, da se preselita: ti v pritličje oče v nadstropje I« Tožba in Sodba končana. Narodno gospodarstvo. Kaj delajmo meseca maja pri sadnem drevju. Navadno so sadjarji in drugi, ki se s sadjarstvom bavijo, teh mislij, da je z mesecem aprilom v sadnem vrtu v*e vse dele dovrSeao, a 10 ni tako. Tudi meseca maja imeli bodemo v vrtu ie mnogo posla, kajti dostikrat nam bo Se le v tem Času dovršiti, kar nismo mogli opraviti radi Blabega vremena v aprilu. Drevescem, kateri, smo spomladi vsad>li, moramo v suhem vremenu pridno zalivati, sicer ae kaj rada po-sufe. Dobro je tudi, če okolo njih, to je na takozvane kolobarje še le aedaj potrosimo slamnatega gnoja, katerega pustimo na nj'h čez vse poletje, da se zemlja ne izsu»i prenaglo. To ae aponese poaebno v mladih nasadih v solnfnih legah. Tudi atarejSa drevesa precepimo lahko še meseca maja, ako amo si prihranili sposobnih cepičev. Pripeti se dostikrat, da dobimo pri nakupu aadnih dreveeo, drevesca alabih vrst. Ako ao se drevesca dobro prijela ter so tudi dobro vzgojena, storimo najboljše, da taka drevesca precep mo s ep či dobrih vrst. Meseca maja nam je mogoče opazovati, če drevesa zadoatno ženejo v les ali ne. V zadnjem slučaju treba jim je gnojiti večkrat z gaojnico, kar dosežemo najlajSe in najboljše na ta način, da skopljemo okoli dreves v širini drevesne krone starosti dreves primerno globok jarek, v kateri nalijemo gnojnice. A povsod ni umestno izkopavanje takih jarkov, in to posebno ne v vrlih in na travnikih. (Dalje sledi) PrihodM|a številka .DOMOLJUBA" 2 junija II Izide de« Loterijak. SreCbe. DaaaJ, 14 maja: 3 23, 65, 40 70. Llae, 7. maja: 39, 34, 48, 86 63 Trst, 7. maja: 37, 36 78, 27, 42. Grade«, 14. maja: 13, 36, 7, 84 78 Tržne cene v Ljubljani. 23. aprila. Plenica m. st. Res, » Ječmen, » Oves, » Ajda, Proso, » Koran, » Krompir, Leča Grah, Fižol, » Maslo kgr. Mast, Speh, sveS » hktL • . S • . . 13 ao 9|~ 8, -7 601 9 20 8-6 7« 3 80 14 14 12 90 70 66 Speh, povojen, kgr. Surovo maslo, » Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje » » . Svinjsko > » . Kottrunovo» » . PiSanec..... Golob..... Seno, 100 kgr.. . Slama, » » . , Drva trda, 4 kob. mtr. » mehka . . . STO 72 80,| 2 SJ 64 70 40 45 1« 96 78 60 60 Preselitev. S svojo znano zalogo lepe razne bombažavlne In volne po najnižji ceni sem se preselil iz barake za Skotijo ob Ljubljanici v hiSo gospe 313 1 V. Pavrove na Sv. Petra cesti štev. 24. 360 3-1 Tomaž Luoin. PrešelItevjpceeriftke trgovine. Usojam si nljudno naznaniti, da asm preselit sva). špecerijsko prodajalnico v barako aa Fogačarjevem tigi ob sfraai knsisikoljeks palače koscem Medarsfclh ulic. Zahval jeva je se hkratn za doslej mi izkazano naklonjenost prosim za ohranitev iste ludi v bodoče v novi prodajalnici. VelespoStovanjem »u 2 i J. Klauer. \ \ 'i ♦ M 5f= Š £ 2*2 ZancHljlva domača, tvrdka t IVAN URAN ^ izdelovale« glinastih proizvodov v Ljabljanl, Gradišča št. 8, Igriška sile« št. 8 priporoča preč. duhovščini v mestu in na deželi lepo svojo zalogo najraznovrstnejših belih in barvenih pecij, štedilnikov itd. 316 i iz glinaste snovi in vseh drugih v pečarsko stroko vStevajočih se iidelkov Za trpežno, dobro delo jamči. Cene so kar možno nizke. ♦ '( - i 5*2 HERBABNT -Je v podfoaforn&ato-kiali T« 88 let s največjim uspehom rabljeni prani «lrap raztaplja al««, upokojuj« kaMJ, p«aa*ajiuj« p«t, daj« slast d« J«dl, po«p«jnJe prabarljaaj« in rodll-nost, telo JaM ln kropi, železo, ki je v sirupu t lahko •i prisvajajoči obliki, j« jako koristno u narajaoj« krvi, raxstopljive fooformo - apn«n« soli, ki ao v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo naralonle kostij. 726 30—80 Oaaa staklonlol J« 1 gld. 85 kr., po paftt M kr. v«4 sa zavijanj«. (Polsteklenic ni.) Prosimo, da m vedno izrecno lahteva H«rbabap-J«v apaoao • telesni strop. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamaiku l«e, ,H«rba.bny' vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo aradno registrov. VHftnao znamko, n« katera znamenja «aj se blagovoli paziti. 10 o;aradnja:akladlaSa: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VZL/l, Kalaerstrasso It', in 71. V zalegi sksre v vseh lekarnah «« Duaaja i« v krw»vloah. 189 Prodi se iz proste roke lep psivii ^ 309 3—2 v Podgorioi s frugo vred in vsem gospodarskim orodjem. Posestvo obsega hlto s tremi sobani, velo, dve kleti, kaito, dva hlev«, vse zidano; dva svinjak«, Sape Iu kozolce, vse v najboljšem stanju. Zemljišč* je: Štiri orale ujlv, okoto 800 sežnjev sadnega vrt«, travalka, patatk« i« Ustali« ter tri wle in 1400 sežnjev Izvrstnega gozd«. Po«estvo je oddaljeno pičle pol ure od že-leantfike postaje ali deset mlnat od Supne cerkve v Dobrapolja. — Tretjino kupnine plačati je takoj, drugi dve tretjini po dogovoru pod ugodnimi pogoji. Na željo se dAtudi v n^jem za več let polje, posejano z lucerno deteljo. — Več se izv£ pri lastniku od 8. do 13. junija t. 1. — Pismene ponudbe naslovijo se na gospoda Ivana Adsunita, trgovca v Križovacu na HrvaŠkem. Za slučaj, da se ne oglati kupec, predala se bode košnja trave in detele dnž 12. junija 1.1. proti plači o Božiču. V zalogi »Katolike Bu-kvarne« je izSIa in se dobiva po vseh knjigarnah t četrtem pomnoženem natisu za slovenske gospodinje in kuharice prepotrebna knjiga C. Klemt, tovarn« zs polkna, Brunov na Češkem priporoča svoja izvirna, Šestkrat odlikovana p o 1 k n a in lesena za-grinjala na valjcih. Cenik brezplačno. k g e n t j e za razprodajanje pri privatnikih se vsprejemajo. 307 6-2 •£3CKKHH3£3t Stanarinske knjižice aa stranke z urada« poMssfcsl dolsibsmi hiinsga reda v tlavenekem ia ■•Mikam jezik«, s razprodelbo u vpla-iev«aje«tanarine, vodovodne in mestne doklade, dobi se k«-md m 16 kr., 10 kanu««* vkup I |tt. v Katol. TIskarni v Ljubljani. J 23 II i*a z opeko krita, imajoča tri sobe, prostorna, dobra klet, •viiiIjal( in hter — vse zidano pod eno streho in sadni vrt, je^ U proste roke na prodaj na Podredi pri Medvodah. Več s« izv4 n* Pedreil prt kovaču Janezu Narobe. 6-6 4% klg. kave.2 kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala in in na svitlo dala Magdalena Pleiweis. — Tej novi izdaji je pridejan obširen dodatek, katerega je spisala M. Lavtižar. Vkljub temu, da je vsebina knjige vsled dodatka zda-tno obSirneja, kakor r prejSnih izdajah, knjiga obsega v novi izdaji 308 etranij, ostala je cena stara, namreč za nevezano 1 gld. BO kr.. za veaano v platno pa 1*80 gld.; po poŠti poslana 10 kr. več. Prostovoljno se proda 312 2-1 w ffllliSiF® "M v Javorniikih Bovtih; pol ure od Železniške postaje Javornik na Gorenjskem, obsegajoče: hiŠO in kaj Ž O ter gospodarsko pOSlODje, vse v dobrem stanu; zemljišča 10 oralov, gozda 20 oral. Več so zve pri Antonu Koč, pos. v Vrbi, p. Žirovnica. poštnine prosto proti povzetji, ali če se denar naprej posije, zajamčeno najboljše blago. Afrtk. moka, biserni . gld. S*7& Santos, fini ... . » 4'— Kuba, zelen posebno fini » 4-80 (lejlon, modro zelen p. t. » 6-3» ZlaU Java, rumen. p. f. > <-30 Biserna kav«, zelo fina > 5-70 A rak. moka, blsgodiSeč » 7*10 Cenik in carinski tarif zastonj. Ettllnger d Co., Hamburg. Sprejme se takoj v službo izvežban mesarski pomočnik proll mesečni plači 8 do 10 gld. pri Francu Logarju, mesarju v Ajdovščini. 308 3-2 *&sega ozira vreden ter domač izdelek je iz kranjskih planinskih rastlin napravljeni llk*r 272 7 J. Klauer-Ja t Ljubljani. Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je ta žganjlna vsega priporočevanja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli U tikčr v vsakem gospodinjstvu. Na prodaj je v lekarnah gg. H. Leustek in Ubald pl. Trnk6ozy, kakor tudi večinoma pri vseh prodaj alolh d«Ukat«s in v speoerljah 26—25 99 Zarezano strešno opeko "V (Slrangfalz-OachziegeJ) preaano opeko za zid in navadno opeko za zid ponujata po znatno znižani ceni Knez & Supanoič 294 4 tovarna za opeko v Ljubljani. m »polnih rrnlfc Utataonitimnieaslaiiiitfai Monako vo lastno koriat raj zahtevajo ia ^ m^ejo kupsvstui ie tak« izvirne zauofa_f aatu * - . - . ^— uL j ^ '1-1 ♦ ♦ | ♦ originalna i . odslej mr ForoMlo « uročilo r ielftiae pil Mifeai tili | I. Svobode naslednika 4 v Ljubljani, polegjtavljarskega mosta. Vsled letošnje nizke cene ribje masti znižal sem pristnemu ribjemu olju ceno tako, da originalna steklenica, koja je veljala doslej 60 kr., velja odslej SS" samo 35 kr. Ceniki, obsezajoci vsa ljudska domača zdravilna sredstva in homeopatična zdravila, ki-rurgična obvezila in zdravila za živino itd. raz-iio se na željo vsepovsod zastonj in franko. JdpoSilja se točno in pripravlja vestno. Mr. Ph. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik. Pege pravi v 7 dneh popolno: 286 10 5 odpravi v 7 dneh popolnoma dr. Christoff-a izborni, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo tieinkujoče sredstvo proti pegam in »» olepfcanje polti. Pristio y zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novž. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. Isdajataij. ar. iva« mimtlt. ;ait0*0rm tntaam ivaa aaa«vw ruita .katoliška Tiskarna.' XI. zvezek: OVESTI Andrej Kalan izšel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po pošti 23 kr. v KatollSkl Bukvami in Tiskarni v Ljubljani. Tudi HI., IV., V., VI., VII. in VIII. zvezek še v zalogi. JCZZ3Ca$ (t trgovini popolnoma prost, sme ga torej prodajati vsak trgovec. B&sprodajalot dobe najvišji popust. Plakati v vseh jezikih za reklamo se dobe zastonj) Okrepčujoč, akuten, poživljaj«!!, stvežujti, v Sljststifissis ozira blagodejen je ftpIftftflH ,lker najfinejšega /inuutlll vonjt („oma) in D,j. boljšega okusa, ne coperno grenek, marveč prijetno pogrtni. — Sreuao izbrana sestava izredno dobrih, čistih zelišč, najvf stnejša priprava z najboljšo podrt*to alkohola omogoči prirejanje najizvrsinejsega želodčnega gren-čeea. kateri krepča šelodec io )« potrjen po neštevilnih zahvalah. — Steklenica 20 kr., 6 stekl. 1 gld., 12 stekl umo 2 gld. — Dobiva se v vsak pradajal sleab, toda pri nakupovanji: Fosorl Pristen in pravi ima varstveno znamko Marijino Celje, katera je oblastveno vknjilena. Glavna zaloga: Lekarna Trnokczy, Ljubljana, Kranjsko, katera razpošilja — da m obttnatvo seznani i pravim, pristnim blagom — najman) 6 steklenic z obratno pošto po vseh delih sveta. 191 24-24 Liniment. Capsici compos. 231 14 iz lekarne Blohter-Jeve v Pragi priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti jK>sodica po 40 kr., 70 kr in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39—34 Richter-jev liniment i sidrom' ter sprejme is previdnosti le v steklenicah z anano varstveno marko .sidro" kot pristas. Riohter jeva lekarna pri zlatem levu v Pra*l.