TRST, sobota 16. junija 1956 Leto XII. - Št. 140 (3378) MORSKI 4EVNIK Cena 25 iir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37 338 UREDNIŠTVO: DL. MONTECCH1 št. 6, II. nad. — TELEFON 93-898 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPHAVA: DL. SV. FHANCISKA št. 21 — Tei. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceiOletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 1°, mesečno 210 din. St 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. PelUco 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Zi vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trs'. 11-5374 — ZA FLRJ' Agencija demokratičnega inozemskega tisk a, Državna zal°zua v*5ine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, fekc-či račun prt Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založni štvo tržaškega tiska IJ. ZUZ-Lm BULGANINOVO PISMO NA VČERAJŠNJI SEJi VLADE Nenavdušen pristanek ministrov na sporazum o razorožitvi v okviru OZN Naraščajoče zanimanje za 7ogliattijevo sodbo o poročilu Hruščeva, ki bo objavljena latri - Togliatti in Magnani sta si stisnila roko - PSI zahteva udeležbo v upravnih od-Norih Rima, Florence, Milana in Benetk - Saragat še dalje ovira socialistično enotnost (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Bulganinovo Pismo Segniju, o katerem so ministri pred dvema dnevoma odložili razpravo pod prevezo, da (<še ni prevedeno«, k končno na današnji seji tdade vendarle prišlo na vr-«o. o stališču vlade je bilo [tdano sledeče uradno poroko; «Vsi ministri se strinjajo glede ponovne potrditve Psnehne Volje naše države, prispeva k uresničenju fazorožitve, ki je najbolj živ j® najiskrenejši smoter ljudi. Italijanska vlada bo z vsemi ‘■lami podpirala v Orgamza-tiji združenih narodov dose-splošnega sporazuma o "nižanju in mednarodnem nadzorstvu oboroževanja.« Dejstvo, da se članica Atlantskega pakta ne more skli-■kvati nanj, temveč se skli' cUje le na QZN, kakor tudi tujstvo, da gre za najbolj ‘Plošno formulacijo stališča razorožitve, pomeni, da vlada ni preveč navdušena ?a razorožitev, kar je razumljivo, če upoštevamo, da je včeraj zunanji minister povedal, da Italija ni neposredno Zainteresirana na tem vprašaju. Negativno pri tem sta-ušču pa je, da se vlada vzdržuje dvostranskih direktnih bikov z ZSSR. Vzrok za takšno mlačnost in vzdržljivost boremo iskati v pomanjkanju 'amostojnosti italijanske zunanje politike, ki se še nadalje vse preveč prilagaja •Uleriški. Ce pa upoštevamo, se je v primeru Bulgani- Jovega pisma zgodilo prvič ja se je Sovjetska zveza obr-aila neposredno na italijan-'to vlado, pomeni, da Italiji Ufe c n o priznava pomembnost [arnostojne sile, ki bi morala iti povsem neodvisna, čeprav Pri tem vlada SZ ne zahteva, ja bi se Italiia odrekla ka-jjremu koli svojemu zavezniku. Zato so kritike vladne binanje politike zaradi njene "^iniciativnosti in nesamo-'lojnosti, sedaj še bolj upra-v'žene. Na današnji seji je vlada •Prejela tudi pravilnik za izdajanje zakona o inozemskih Uvesticijah v Italiji, ki med “higim 'določa, da bodo vse [Produkcijske inozemske tvrdki) pod posebnim nadzor-kom. Vlada je nadalje spredla zakonski osnutek o poa-"ori gledališčem, ki imajo po-kben umetniški in socialni UPrnen. , Odkar je bilo objavljeno f?sedilo tajnega poročila Ni-Jbe Hruščeva, zlasti pa od-'Jr je «Unita» potrdila, da I* besedilo točno, čeprav ga *• objavila, temveč so morali 'Jani KPI čitati poročilo v "ti 'Ugih listih, narašča med "ristaši delavskega gibanja in vsem prebivalstvom ‘Ploh, vedno večje zanimanje P odgovore, ki jih je dal ;Pgliatti na vprašanja revije 'orgomenti nuovi«. Ti odgo-*Pri obsegajo okrog 20.000 be-l?č jn bodo v nedeljo objav-u«ni v «Unita». Togliattijevo ^Uenje bo zelo važno, ker predstavljalo prvo kritično oceno poročila Hruščeva l" bo imelo svoj vpliv tudi ?y*h Italije, ker bo to hkraD "Va ocena poročila s strani ,J?ke zahodnoevropske komu-piične partije. Ocena bo slu-pa brez dvoma tudi za pod-"80 razprave, ki se bo o tem ?Jvila na zasedanju centralna komiteja, ki bo 22. ju-:'ia in na katerem bo Gian-'"Ho Pajetta poročal o volil-:'h izidih, Togliatti pa o prijavah za sklicanje partijske-kongresa, ki bo predvidoma jeseni Na ta način bodo kni KPI lahko temeljito poučili poročilo Hruščeva sodeluje v odborih. Tam, kjer imajo centrumaši večino, bodo socialdemokrati sodelovali z liberalci. PRI pa zahteva sodelovanje v odborih predvsem v velikih mestih, in sicer v Rimu. Milanu, Florenci in v Benetkah. V tej zvezi se je opazilo, da sta se sestala po dveh letih prvič Nenni in Saragat ter se pogovarjala o poročilu Hruščeva. Srečanje je bilo slučajno, kljub temu pa bo imelo prav gotovo svoj odmev. Liberalci še vedno nasprotujejo sodelovanju s PSI in zahtevajo'izvajanje demokrist-janskega sklepa o manjšinskih centrumaških odborih. To povzroča težave samo krščanski demokraciji, ki je pripravljena v nekaterih občinah tudi popustiti socialdemokratom tem bolj ker PSDI nikdar nima namena spravljati vlado v krizo. V poslanski zbornici so danes sprejeli proračun mini- strstva za PTT. Socialisti so glasovali za predlog, komunisti pa so se glasovanja vzdržali. Socialisti so glasovali za proračun, ker je vlada zagotovila, da bo vzela privatnim družbam koncesijo za upravljanje telefonske mreže na jugu države. Gre za družbi TETI in SET. ki bosta prišli pod nadzorstvo IRI. V o-kviru IRI že poslujejo družbe TELVE. TIMO in STIPEL tako da se že govori o «iri-zaciji« uprave telefonske mreže. Med razpravo je prišlo do posebnega poudarka dejstvo, da je od 1.800.000 vseh telefonov na jugu države samo 10 odstotkov. A. P. Letalski promet 6 grad-Rim BEOGhaD, 15. — Danes je začel obratovati reden letal- ski promet Beograd-Rim. S prvim letalom JAT so odpotovali v Rim zastopniki državnega tajništva za zunanje zadeve, tajništva za zveze, za informacije, uprave civilnega letalstva in italijanskega poslaništva v Beogradu. Letala JAT bodo vzdrževala progo Beograd-Dubrovnik-Rim dvakrat na teden, in sicer z odhodom iz Beograda ob ponedeljkih in petkih ter z odhodom iz Rima ob tonkih in sobotah. RIM, 15. — Na rimsko letališče Ciampino je prvo letalo JAT prispelo zvečer Na letališču so se zbrali predstavnik zunanjega ministrstva konzul De Ferrari in člani jugoslovanskega poslaništva v Rimu. Letalo se bo jutri vrnilo v Beograd in z njim bodo odpotovali predstavniki italijanskega zunanjega ministrstva ter skupina italijanskih novinarjev, ki bodo obiskali Beograd. Na 3. in 4. strani TAJNO POROČILO NIKITE HRUŠČEVA na 20.kongresu KP ZSSR Prvi del JUTRI NADALJEVANJE: DRUGI DEL ODLOK 0 IZVAJANJU CL. 6 S« V BEOGRADU UGODNO OCENILI BEOGRAD, 15. — «Odlok generalnega komisarja italijanske vlade v Trstu o izvajanju čl. 6 spomenice o soglasju, ki določa, da se ne bodo sprejemali nobeni zakonski ali upravni ukrepi preganjanja zaradi prejšnjega političnega delovanja, je jugoslovanska javnost sprejela kot dokaz dobre volje italijanske vlade, da. izvršuje obveznosti spomenice, in njene želje, da prispeva k nadaljnjemu razvoju italijansko-ju-goslovanskih odnosov,« je izjavil na današnji tiskovni konferenci predstavnik državnega tajništva za zunanje za* (Ib si/ujem prihodu v IVIeu/ York ji; imel Pineau i/ažni: ra/»m/or e a Ul žiru Daljši razgovor s Krišno Menonom in s HammarsKjoeldom - A-rabske države pozivajo ZDA na sodelovanje za poravnavo spora - „Humanit6„ zaplenjena zaradi objave izjave alžirske KP Diplomatski sporazum s Tunizijo - Faurovi razgovori v Londonu akor tudi Togliattijevo oce- Govori se, da ta ocena ne povsem pozitivna, temveč ■9 bo Togliatti izrazil dolo-Jl*he pridržke glede metode ,1 vsebine poročila. Tednik eUpresso« ve povedati, da je ,,°gliattijeve odgovore vod-!,vo stranke odobrilo že v ■ phedeljek zvečer, ter ozna-odgovore kot «prvo za-^manje stališča proti Hru-?eVu» Današnji popoldanski J^vniki pripisujejo precejš-pomen dejstvu, da sta se •fsraj srečala po dolgih letih l°«liatti in Valdo Magnani da je ob tej priliki To-‘‘latti prijateljsko stisnil Ma- NEVV YORK, 15. — Francoski zunanji minister Pineau je danes prispel z letalom v New York na enotedenski o-bisk v ZDA, med katerim bo imel tudi važne razgovore z državnim tajnikom Dul-lesom. Ministra spremlja njegova soproga in šest njegovih svetovalcev. V New Yorku se je Pineau udeležil kosila, ki ga je priredil francoski predstavnik v OZN Herve Alphand na čast predstavnikom velikih držav v Varnostnem svetu in na čaši glavnemu tajniku OZN Ham-marskjoeldu. Na kosilu se je Pineau raz-govarjal z ameriškim, britanskim in sovjetskim predstavnikom v OZN ter z glavnim tajnikom OZN Hammarskjoei-dom. Domneva se, da so predvsem govorili o Alžiru in da je Pineau omenil tudi zadnje indijske poizkuse za poravnavo spora. S tem v zvezi je treba n-meniti da je bil danes v New Vorku ponoven sestanek afri-ško-azijske skupine v OZN, na katerem je govoril Nehrujev svetovalec Krišna Menon. Ceylonski predstavnik in predsednik skupine je izjavil, da so predstavniki 13 držav, ki so sklenili predložiti zadevo Varnostnemu svetu, poslali novo poročilo svojim vladam Zvedelo se je, da se je Pineau pozno popoldne sestal z Nehrujevim osebnim predstavnikom Krišno Menonom Za razgovor je zaprosil Krišna Menon, ki Je sedaj v New Yorku in ki zastopa Indijo v Varnostnem svetu. Sirski poslanik v Washing-tonu pa je v imenu vseh arabskih držav, ki so akreditirane pri ameriški vladi, pred- ložil vladi ZDA obrazložitev njih stališča o tem vprašanju in je izjavil, da so «arabske države mnenja, da je ameriška vlada globoko vpletena i to zadevo«. Pineau bo jutri okrog poldne prispel v Washington, kjer ga bo sprejel državni podtajnik Robert Murphy. Za jutri in nedeljo niso določeni uradni sestanki. V ponedeljek zjutraj se. bo Pineau sestal z državnim tajnikom Dullesom in z drugimi funkcionarji državnega departmaja. Sledilo bo kosilo v francoskem poslaništvu, zvečer pa bo Dulles priredil večerjo njemu na čast. V torek bo imel Pineau nov razgovor i. Dullesom, tretji razgovor pa v sredo zjutraj. Zatem, bo kosilo v krožku za tisk. Zvečer bo večerja v francoskem poslaništvu. V četrtek zjutraj bo Pineau odpotoval v New York, kjer bo imel tiskovno konferenco malo pred odhodom v Pariz Po nalogu panskega policij-skega prefekta je bila zaple-njena današnja številka glasila KPF «Humanite». ki je objavila izjavo alžirske KP, ki je bila lanskega septembra prepovedana. V izjavi se izreka priznanje spominu francoskega častnika Maillo-ta. ki je bil obsojen na smrt, ker je pristopil na stran alžirskega osvobodilnega gibanja in ie ob tej priliki izročil tudi tovorni avtomobil poln orožja Maillot je pačel pred dnevi blizu Orlearisville v bitki s francoskimi oddelki. Medtem poročajo o sporu, ki je nastal med maršalom Jui-nom. sedanjim poveljnikom srednjeevropskih sil NATO, ter rezidentom v Alžiru La-costom. Večja iivtcn Ite priznana Slovaški V ta namen bodo v ustavo ČSR vnesene potrebne spremembe Čepička prunava svoje napake in svoje stalinske metode .porazum o sodelovanju obeh držav na področju zunanje politike. Uradno poročilo o tem izreka zadovoljstvo obeh vlad za uspeh pogajanj in javlja, da se bodo prifi->cnje dni nadaljevala v Parizu pogajanja ki jih predvideva protokol od 20. marca. Pogajali se bodo predvsem za sklenitev pogodbe o zavezništvu in prijateljstvu med obema državama. Iz dobro obveščenih krogov -e je zvedelo, da bo na podlagi čanes podpisanega sporazuma imela Tunizija svoje veleposlanike v g državah, ki so: Francija, Maroko. Egipt, ZDA, Velika Britanija, Italija, Libija in Saudova Arabija. Medtem javljajo, da sta tudi Sovjetska zveza in Zahodna Nemčija priznali neodvisnost Tunizije in MaroAa. Francoski tajnik v zunanjem ministrstvu Maurice Faure je dane<< prišel z letalom v London na razgovore z britanskimi ministri. Fau-ra je povabila britanska vlada da bi s* z Nutt ngom in Selwyn Lloyn glede izvajanja dela tega načrta, sledeče; «Ne vemo še v čem to praktično obstajalo delno izvajanje Vanonijevega načrta, o katerem je baje razpravljal ministrski svet. Zato ne morem izreči mnenja o njem. Znani pa so nam splošni obrisi tega načrta, glede katerega je CGIL svoj čas izrekla pridržke, zlasti glede instrumentov za njegovo izvajanje, glede načina, kako se zagotavlja delež privatnega narodnega dohodka za finansiranje načrta glede predvidene blokade mezd in zlasti glede političnih in socialnih sil, ki naj bi sodelovale pri izvajanju bistvenega dela načrta; zaposlitev naraščajočega dela brezposelnih. Novost v odločitvi glavnega odbora CGIL je v tem; omenjeni pridržki sicer še ostanejo, toda CGIL je pripravljena podpreti z vsemi svojimi Silami sleherno pobudo vlade za izvajahje osrednje točke Vanonijevega načrta, t. j. zaposlitev 400.000 brezposelnih v enem letu v produktivnih delih z namenom, da se izvede dejanska industrializacija dežele, da se uresničijo velika dela o zemljiški preosno-vi, bonifikacije in namakanja. ki naj znatno prispevajo h gospodarskemu napredku n ustvarijo nove možnosti z. ip >-siitve Druga važna novost v sklepih glavnega odbora CGIL ie, da je. upoštevajoč velike gospodarske presežke, ki nastajajo zaradi povečane .proizvodnosti dela. pripravljena diskutirati in sporazumeti se c konkretnih določbah za pravično razdelitev večjega dohodka dela med zaposlenimi in nezaposlenimi kot prispevek zaposlenih delavcev za povečanje zaposlitve. 7.a vse to seveda je potreben sporazum med vlado in vsemi sindikalnimi organizacijami. Na ta način zavzema CGIL pozitivno in konstruktivno stališče za rešitev temeljnega vprašanja italijansše družbe, t. j., da se postopoma uspe zajamčiti stalno delo vsem Italijanom«, Končna resolucija, k> so jo sprejeli na zasedanju glavnega odbora CGIL, bo objavljena prihodnje dni. Poleg tega je odbor sprejel drugi dve resoluciji. Prva se sklicuje na bližnjo mednarodno konferenco delavk v Budimpešti in poudarja zahtevo pospešene akcije, da se za ženske pridobi pravica do dela, enako moškimi in ženskami, med mladimi in odraslimi; odprava sleherne razlike med produktivnimi sektorji, tako da bo za vsako kvalifikacijo ena sama vrednost, ki naj velja za vse delavce, ki ji pripadajo. brez teritorialne razlike, spela, starosti in sektorja. 2. Povečanje vrednosti točke v odnosu z dejansko ravnijo realnih mezd. s tem da ostane nespremenjena podlaga; izvajanje premične lestvice tudi za družinske doklade. 3. Avtomatična vključitev sprememb toike v dajatve. Senatni odbor ZDA zvišal nakazila za pomoč tujini VVASHINGTON, 15. — Senatni zunanjepolitični odbor, ki je, včeraj sklenil, naj se doda drugih 615 mibionov dolarjev k znesku 3 milijard 800 milijonov, ki jih je odobrila predstavniška zbornica, je danes sklenil, naj se temu znesku doda še 100 milijonov. Odbpr je torej sklenil priporočati, naj nakazila za pomoč tujini namesto 3 milijarde in 800 milijonov, kakor je določila predstavniška zbornica, znašajo 4 milijarde 515 milijonov dolarjev. S 100 milijoni, ki jih je odbor izglasoval danes, naj bi razpolagal predsednik po svoji razsodnosti za gospodarski razvoj v Aziji. Današnje glasovanj je sledilo tajni seji. Za dodatno nakazilo je glasovalo 9 članov odbora, proti pa 5. Predsednik političnega odbora , republikanske stranke senator Styles Bridges pa je danes izrazil dvom glede možnosti, da bo senat, ko bo razpravljal o pomoči tujini na plenarni seji. odobril omenjene poviške. Tudi drugi senatorji so izjavili, da pred-V'*levajo veliko bitko glede odločitve odbora. Mates pri Murphyju WASHINGTON, 15. — Pomočnik ameriškega državnega tajnika Robert Murphy je imel danes popoldne razgovor z jugoslovanskim veleposlanikom Leom Matesom; razgovor je trajal 40 minut. LA PAZ. 15. — Uradno poročajo o odkritju neke protivladne zarote, v katero so bi. le zanletene neke vojaške o-sebe ter politične skupine. Odkrili so jo 48 ur pred splošnimi volitvami ki bodo v Boliviji prihodmo nedeljo. Notranji minister Fortun je izjavil. da niso nikogar aretirali in ga tudi ne bodo ter da se volilna kampanja normalno nadaljuje. BOČEN. 15. — V prvih popoldanskih urah so bile v juž-notirolskih dolinah močne nevihte. zlasti pa v dolini Adi-že in Larro. v višinah nad 2509 metrov je spet padel TASS 0 RAZGOVORIH DULLES - ADENAUER USTVARJANJE OVIR medaarodnim problemom Nemški socialdemokrati ostro kritizirajo Adenauerjevo politiko in prošnjami, za avtograme. Naj večji del svojega prostega fnaSL?d0J±re™° E S I Jnako“ de^itTuč^ kovita zaščita za delavke-ma- in za odgovore na to obširno korespondenco. Na čast bivanja jugoslovanske delegacije v Sočiju so organizirali številne majhne razstave fotografij in priredili predavanja o Jugoslaviji ter prikazovanje jugoslovanskih filmov. Po najnovejših vesteh bo maršal še jutri o-stal v Sočiju, od koder bo v nedeljo odpotoval z letalom v Moskvo, kjer se bgjlo nadaljeval; sovjetsko - jugoslovanski politični razgovori. tere. Z drugo resolucijo poudarja odbor, da mora premična lestvica ostati veljavna kot nujen instrument, da se ohrani nespremenjena kupna moč prejemkov delavcev, ter pooblašča tajništvo, da pri prihodnjih pogajanjih s Confin-dustrio zahteva sledeče spo-poinitve premične lestvice: 1. Izenačenje vrednosti točke med Severom in Jugom, med CHICAGO, 15. Nemšk zvezni kancler Konrad Adenauer je danes z letalom prispel iz New Yorka v Chicago, kjer je imel v nekem krožku predavanje. Takoj zatem je z avtomobilom odpotoval v Mii-waukee, kjer bo na univerzi Marquette prejel še en častijj doktorat. Jutri okrog poldne po srednjem evropskem času pa bo odpotoval proti domovini. V svojem govoru v omenjenem krožku je Adenauer dejal. da je .pravočasna oborožitev preprečila izbruh vojne z Rusijo in da se bo hladna vojna končala v korist Zahoda, če bo ta dovolj moder in potrpežljiv«. Ta potrpežljivost predstavlja po njegovem mnenju sredstvo proti »komunistični grožnji svetovnega gospostva«. Potem je v svojem govoru razvijal svoje že mnogokrat ponovljene teze. ne da bi pri tem povedal karkoli bistveno novega. Krščanskodemokratska tiskovna služba Zahodne Nemčije piše, da predstavljajo razgovori kanclerja Adenauerja v ZDA velik uspeh nemške zunanje politike. Socialdemokratska opozicija pa je po- Prednost težki industriji v proračunu LR Kitajske Finančni minister poudarja, da kaze proračun voljo vlade po miroljubni izgradnji Kitajske PEKING, 15. — Kitajska j jard in 472.770.000 juanov z « ljudska skupščina se je danes sestala na tretjem rednem za. sedanju. Dnevni red vsebuje: 1. odobritev finančnega obračuna za leto 1955 in proučitev proračuna za leto 1956. 2. Odobritev statutov kmetijskih proizvajalnih zadrug. Poročilo, ki ga je podal pred skupščino finančni minister Li Sjen Njen, sporoča, da so izdatki v letu 1956 presegli dohodke za več kot dve milijardi juanov (juan velja približno 250 lir). Skupni dohodki so bili 27 milijard in 201 milijonov juanov, izdatki pa 29 milijard in 347 milijonov. Minister pa je dodal, da se je ta primanjkljaj kril s prejšnjim prebitkom treh milijard in 150 milijonov juanov. tako da se bo v nov proračun za leto 1956 prenesel pribitek 1 milijarde in 11 milijonov juanov. V svojem poročilu pripisuje minister primanjkljaj ne same nezadostnim dohodkom, (čemur so krive poplave in druge nesreče v letu 1954), pač pa tudi slabi kakovosti nekaterih proizvodov in neprodanim ostankom. Kritiziral je tudi neupravičeno znižanje neproduktivnih investicij, kakor n. pr. skrčenje načrtov za graditev stanovanj za delavce. dohodke in izdatke, od kate rih bo 20 odstotkov določenih za narodno obrambo. Minister je dejal, da kaže novi proračun voljo vlade po nadaljevanju miroljubne izgradnje Kitajske in da je bil sestavljen tako, da bo omogočil uresničiti petletni načrt še pred rokom. Proračunski Izdatki dajejo prednost razvoju težke industrije, čeprav tudi aktivno sledijo drugim področjem kitajskega gospodarstva, zlasti poljedelstvu in lahki industriji. Za gospodarski in kulturni razvoj dežele ter za izboljšanje šole bo določenih skoraj 65 odstotkov. Glede proračuna za vojsko je minister dejal, da so v ta namen določeni krediti potrebni, ker «imajo imperialisti še vedno zasedeno For-mozo, ustvarjajo napadalne bloke ter postavljajo ovire za razorožitev in za zmanjšanje mednarodne napetosti«. Nadalje je finančni minister napovedal, da se bodo plače delavcem povišale povprečno za 14,5 odst. Zasedanju kitajske ljudske skupščine, ki se ga udeležuje 1025 delegatov, je danes prisostvoval tudi predsednik republike Maocetung. 1 Razdel/ene nagrade Vendar pa poudarja mini šter v svojem načrtu, da je, . In I na splosno zadovoljen z na- ng beneSKI Dlenndll predkom in dodaja, da so v preteklem letu socialistične reforme naglo napredovale. Zatem je minister predložil poročilo o proračunu za leto 1956, ki bo dosegel 30 mili- Odlikovan tudi Jugoslovan Miodrag Protič BENETKE, 15. — Danes se je nadaljevalo delo medna rodnega razsodišča za podeli-1 čez 600Q delavcev. tev nagrad na beneški umetnostni Biennali. Sprejeti so bili sledeči sklepi o podelitvi nagrad: nagrada-na kup «Gra- : m n on, 5011.0(10 lir: Renato Ou-tuso (Italija): nagrada-naknp Muzeja m«uerne umetnosti u Soo Paola. 500.000 lir: Robert Mueller (Suica); nagrada - nakup «Nestle» za delo, ki poveličuje materinstvo. 500.000 lir: Louis Le Brocquy (Irska); nagrada sFrancesco Perot ti« za delo nabožne vsebine za italijanskega ali tujega umetnika ki do otvoritve XXVIII-Biennale ni izpolnil 35 let, 200.000 lir: Jože Mana de La-bra Suczo (Španija); nagračLa-nakup »Kistorante alVAnge-lo» (Renato Carrain, Benetke) za grafično delo, 100.000 lir: Antoniu Pete (CSR); nagrada UNESCO, ki obstaja v barvni reprodukciji nekega dela in v denarni nagradi po 100 dolarjev: Miograd Protič (Jugoslavija) in Justin Daraniya-gala (Ceglcn). Razsodišče se n: moplo odločiti da bi dodelilo nagrado-nakup palerije Obelisco iz Rima, ki naj bi bilo podeljeno najmanj komformistični o-sebnosti na Biennali, ker se ni moglo zediniti o tolmačenju formulacije za podelitev nagrade. WETZLAR, 15. — Danes je tukaj po kratki bolezni umrl Ernst Leitz, vodja znane nemške industrije, ki izdeluje fotografske aparate «Leica». Pod vodstvom Leitza. ki je imel sedaj 85 let, je družba Leitz-Werke narastla v podjetje, pri katerem je bilo zaposlenih vsem nasprotnega mišljenja. Predsednik parlamentarne komisije za splošne nemške zadeve. socialdemokratski poslanec Wehner, je govoril po radiu ter ponovil tezo svoje stranke, da «mora biti tisti, ki hoče zedinjenje, pripravljen da zapusti NATO« in da jb treba Bulganinov predlog resno proučiti. Dostavil je: «Kdor noče razpravljati o pripadnosti k NATO, istočasno priznava. da je nedotakljiva tudi pripadnost vzhodnega bloka k varšavskemu paktu. V takem položaju je zedinjenje nemogoče. Doseglo pa se bo lahko, če se Vzhod in Zahod odpovesta namenu, da bi vključevala Nemčije v kak politicno-vojaški sistem, ki ga na drugi strani smatrajo za grožnjo. Enostransko zmanjšanje so-vjetkih čet v vzhodnonemški coni je treba resno proučiti. V zvezni republiki se dela vse za to, da bi bila vojaška služba obvezna, kar brez dvoma še slabša nemške notranje spore.« Danes dopoldne je dala a-gencija TASS prvi kratek komentar o razgovorih med Adenauerjem in Dullesom. ((Uradno poročilo, objavljeno na koncu razgovorov med Adenauerjem in Dullesom, omogoča trditev da so imeli ti razgovori namen, da ustvarijo še druge ovire mednarodnim problemom in zlasti še vprašanju razorožitve,« izjavlja TASS. »Adenauer in Dulles soglašata o potrebi, da se posvetujeta z drugimi člani NATO o Bulganinovem pismu raznim vladam, toda v istem času izjavljata, da bosta sodila o odkritosrčnosti sovjetske politike mirnega sožitja v luči dobre volje, ki jo^bo SZ pokazala za sprejem-nem-ško-ameriških zahtev o zedinjenju Nemčije.« Agencija TASS kr.nčno zatrjuje, da je neki predstavnik ameriškega državnega tajništva poudaril, da obstaja zahodna politika v tem. da «se nadaljuje pritisk na Sovjetsko zvezo glede zedinjenja Nemčije » odškodnine Izraelu BERLIN. 15. — Neki predstavnik vzhodnonemške vlade je danes na tiskovni konferenci v Berlinu izjavil, da Demokratična nemška republika ne more plačati odškodnine Izraelu za škoco, ki so jo Židje utrpeli za časa nacističnega režima, ker Izrael do leta 1945 ni eksistiral in torej tudi ni bil v vojni z Nemčijo. Odškodnina zasebnim izraelskim državljanom pa se bo izplačala, {e ee ti povrnejo v vzhodno cono Nemčije. Trenutno biva v Vzhodni Nemčiji 5000 Zidov; od teh jih je 3000 V vzhodnem sektorju Berlina. Kot je znano, se je Zahoc-na Nemčija pred časom obvezala, da plača Izraelu 3 milijarde mark pred kratkim pa je znatno povišala pokojnine žrtvam nacizma. MOSKVA, 15. — Indijski ministrski podpredsednik Rad-hakrišnan je prišel danes iz Vrršgve v Moskvo. Na letališču so ga sprejeli Kaganovič, Saburov in Malenkov. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 27,1, real-nižja 19,6, ob 17. uri 27,1. zračni tla*k 1013,5 pada, veter 10 km na uro, vlaga 48 odst., nebo 6 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperat. morja 23,5. Danes, SOBOTA 16. Ju«1)* Jošt, op., Tratimir Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.57. Dolžina dneva 15.42. Lun* vzide ob 13.19 in zarene ob 0.02, Jutri, NEDELJA 17. Junija Adolf, šk„ Botiin___________________ Vodstvo KP za TO vabi svoje člane naj proučijo tajno poročilo Nikite Hruščeva Prvi del tega poročila, ki je povsem avtentično, objavljamo danes na 3. in 4. strani, jutri bomo objavili še drugi del «11 Lavoratore*, organ KP Tržaškega ozemlja, je v svoji številki, ki je izila včeraj prvič neposredno pričel razpravljati o kritikah Stalina in ostalih pomembnih, s tem zvezanih vprašanjih. »Lavoratore* tako objavlja tisti del Vidalijevega govora, ki se nanaša na kult osebnosti in ka teiega je Vidali imel na zadnjem kongresu 7. aprila. V posebnem uvodu ugotavlja »Lavoratore*. da se je tajništvo partije obrnilo na avtoritativne vire zato, da ti dobilo originalen tekst govora Hruščeva in da bi lahko priporočilo vsem tovarišem, da ga čitajo. Tajništvo pa poziva že sedaj, da se o njem razpravlja v sekcijah in celicah in da se o njem odkrito izražajo mnenja v tisku. Tajništvo obvešča, da bo v nedeljo »Unita* objavila intervju tov. Togliattija o XX. kongresu sovjetske partije n poziva vse člane, da prečita-jo ta intervju. ,V zaključku pa je govora o tem, da partiji ni bil znan govor Hruščeva, razen nekaterih delov, katere je objavil jugoslovanski tisk. zaradi česar naj bi bilo bolje, če oi govor Hruščeva objavili neposredno in ne bi čakali na to, da ga da na razpolago ameriško državno tajništvo. Niti besede pa ni rečeno o tem, zakaj objavljajo Vida-lijev govor o kultu osebnosti šele sedaj, čeprav je o tem govoril že 7. aprila. V Vidalijevem govoru na kcngresu pa se poudarja, da je kult osebnosti nasproten duhu in osnovnim principom marksistične doktrine in da je ta kult povzročil resno organizacijsko in ideološko škodo ne samo Sovjetski zvezi, temveč tudi vsemu svetu. V nadaljevanju se v govoru opisujejo nekatere Stalinove napake in ugotavlja, da jih r i treba podrobno naštevati, saj jih je po vsej verjetnosti mnogo več, kot smo jih do sedaj zvedeli Ta kult osebnosti je omogočil brutalno kršitev notranje partijske demokracije, zlom socialistične legalnosti, nespoštovanje ustave in Kršitev vseh pravic državljanov z vsemi tragičnimi posledicami. Odgovornost za vse to ne pada samo na Stalina, temveč tudi na njegove neposredne sodelavce in — čeprav v manjši meri — na vso partijo SZ. Tudi voditelji in komunisti vsega sveta morajo u-poštevati to lekcijo, saj je bila njih pravica in dolžnost, da kritizirajo sovjetske^ tovariše, kot imajo sovjetskT tovariši isto pravico in dolžnost. V govoru se nadalje poudarja, da delegati, ki so bili prisotni na moskovskem kongresu niso vedeli vsega, kar je sedaj prišlo v javnost, odnosno da so vedeli zelo malo skoraj nič. Zaradi tega so presenečeni, kot so presenečeni vsi člani. Na vsak način pa je treba iziaziti zadovoljstvo, ker so bile spoznane napake, čeprav različni tovariši izražajo razna mnenja o načinu objave. Govor se zaključuje z ugotovitvami. da ni revolucionar tisti, kr ne priznava svojih napak in da se ne sme pozabiti, da prihaja borba proti kultu osebnosti v razdobju, ko socializem zmagovito koraka naprej. Nova žalitev antifašistov Esposito rehabilitiran Obrambno ministrstvo je pred nedavnim sklenilo vrniti bivšemu poveljniku italijanskih čet v Julijski krajini generalu Giovanniju Esposita generalski čin in zlato kolajno. Ta sklep predstavlja že drugo hudo žalitev Tržačanov pc odlikovanju fašističnega zločinca Collottija. Tržačani se dobro spominjajo generala Esposita. saj je zvesto sodeloval z nemškim o-kupatorjem po septembru 1943, medtem ko je bilo r.a stotine in stotine drugih italijanskih častnikov odpeljanih v nemška koncentracijska taborišča in se mnogi od njih niso več vrnili. Zato tudi mi odločno protestiramo proti rehabilitaciji vojnih zločincev in bivših kolaboracionistov, ki nasprotuje ne samo demokratičnim čustvom tržaškega prebivalstva, ampak tudi celotni borbi italijanskih protifašističnih m demokratičnih množic, republikanski ustavi in spoštovanju do vseh padlih in umrlih v borbi proti fašizmu in v nemških koncentracijskih taboriščih. Opozorilo motoristom Vladni generalni komisariat ponovno opozarja na nove predpise, ki se nanašajo na prevažanje drugega potnika na motornih kolesih. Vladni generalni komisariat opozarja, da je dovoljeno sedeti na motornih kolesih tudi po strani, vendar pa ,da mora biti motorno kolo opremljeno s sedežem, ročajem pri sedežu :n nogalniki. Zaradi tega se nikakor ne sme voziti na način, da bi drugi potnik oviral vozača. Istočasno tudi ostajajo v veljavi predpisi, ki prepovedujejo vožnjo drugega potnika na vseh motorjih, ki imajo manj kot 125 kubičnih centimetrov. Nadaljevanje delne stavke uslužbencev Javnih skladišč Uslužbenci Javnih skladišč se še vedno vzdržujejo vsega nadurnega dela, in sicer odkar so se na uradu za delo razbila pogajanja med ravna- teljstvom in sindikati. Zato tudi ne bodo delali jutri in bo vse delo v pristanišču zastalo čeprav čaka na razidada-nje precej ladij. Delno stavkovno gibanje uslužbencev Javnih skladišč ima zato resne gospodarske posledice bodisi za Javna skladišča boai-si za plovne družbe. Zaradi tega bi bilo prav, da bi ravnateljstvo Javnih skladišč popustilo in pristalo na ujrravi-čene zahteve uslužbencev. Gen. konzul M. Vošnjak pri vladnem komisarju ZBOROVANJE DELAVCEV GRDA NA VRTU DELAVSKE ZBORNICE 48-urna stavka nekaterih skupin delavcev Sv. Marka in Tovarne strojev Stavkali bodo delavci, ki so povezani z delavnicatiii, kjer se opravlja akordno delo * Delavci pripravljeni na odločno borbo v obrambo svojih pravic Od 6. ure danes do 6. ure v ponedeljek stavkajo v Tovarni strojev in v ladjedelnici Sv. Marka vsi tisti delavci («concottimisti»), ki so s svojim delom povezani z akordnimi delavci. Ravnateljstvo CRDA je namreč že večkrat odklonilo zahteve obeh sindikatov po pogajanjih za ureditev položaja teh delavcev Zato so včeraj delavci na skupnem zborovanju na predlog obeh sindikatov kovinarjev proglasili 48-urno stavko omenjene kategorije delavcev. Ta stavka je omejena samo Vladni generalni komisar dr.ina eno kategorijo delavcev, bo Palamara je včeraj popoidne sprejel na njegovo željo predstavnika vlade FLRJ v Trstu generalnega konzula Mitio Vošnjaka. Med razgovorom se je razpravljalo o nekaterih vprašanjih lokalnega značaja. imela pa znatne posledice, ker so ti delavci povezani z delom številnih oddelkov in delavnic v Tovarni strojev in v ladjedelnici Sv, Marka. V ladjedelnici bodo stavkali vsi delavci, ki so dodeljeni k žerja- Razprava proti »Ir. Alojzu Sosiču pred porotnim sodiščem se bliža koncu Sodišče nima še nobenega dokaza da bi bil Sosič kriv smrti iinancarjev Zasliševanje prič v glavnem končano - V ponedeljek bodo zaslišali na domu še zadnjo pričo, ki je bolua - JPotek včerajšnje razprave (a kitim m uroKofii.*) Uspet Cankarjev večer Sinoči je prosvetno društvo «lvan Cankar* priredilo v svojih prostorih lep in dobro ob. iskati Cankarjev večer, posvečen 80-letnici rojstva največ-iega slovenskega pisatelja. Na večeru je o pomenu in vlogi Cankarja tudi v političnem življenju govoril prof. Jože Kosovel. Se pred govorom pa je moški pevski zbor zapel pesem «V spomin Ivanu Cankarju*. Pesem je napisal Srečko Kosovel, uglasbil pa jo je Ubald Vrabec in jo posvetil prosvetnemu društvu »Ivan Cankar*. V nadaljevanju programa je Milijana Jurca recitirala odstavek »O domovina*. Otroški pevski zbor, ki je zapel tri Pesmi- »Polževa ženitev*, »Pridi Gorenje* in »Slovenski smo fantje*, je tako »vžgal*, da je zaradi navdušenega ploskania moral zadnjo pesem ponav- ijati. .. .. bledite so tri recitacijo: »Sultanove sandale* je recitiral Stojan Colja, »Sveto obhajilo* Ivo Kuferzin in «0 domovina, ti si kakor zdravje* Majda Colja. Prizor iz i Delakove priredbe »Jernejeva pravica*, napravljen na osnovi Cankarjeve »Hlapec Jernej in njegova pravica*, sta izvajala Josip Šušteršič m Mi ro Pavlovič. Z zaključku programa sta nastopila še moški in mešam zbor Zbora sta zapela po dve pesmi: moški »Imel sem ljubi dve* in »Oj Doberdob*, mešani p* »Leži ravno polje* in »Pastirička*. Zasliševanje prič na Sosiče-vem procesu se je včeraj praktično zaključilo: preosta- ne še Ivanka Kovačič por. Ogrizek, katero bodo zaradi bolezni, ki ji ne dopušča, da bi prišla na sodišče, zaslišali na domu. Je to zadnja priča in razmeroma važna, kajti ženska je videla tri oborožene osebe, ki so J. maja 1945. leta prišle v stavbo št. 37 na Videmski cesti, kjer je bila ona vratarica. Med tem: osebami; ki -so sprožile strel iz brzostrelke proti finančnima agentoma Pietru iviongiu-ju in Salvatoru Lernbo-Lu-scariju, pa ženska ni opazila dr. Sosiča. To namreč sklepamo iz dejstva, da je policija ni soočila s sedanjim obtožencem, kar pomeni, da so bili tudi preiskovalni organi že v času jjreiskave prepričani v nesmiselnost dejanja. Rekli smo že, da dokazov proti dr. Sosiču ni bilo in niti sodišču se jih ni posrečilo najti v teku zasliševanja številnih obremenilnih prič. Samo tri priče so v teku razprave potrdile, da so tistega dne opazile dr. Sosiča na Videmski cesti, a tudi te izjave so si med seboj v nasprotju. Medtem ko sta sestri Štolfa opazili dr. Sosiča na cesti, je železničar Mario Favento videl istega in istočasno kot sestri. v veži bližnje hiše, to je na št. 39. To protislovje je povzročilo tožilcu, ki je sestavljal po sodni preiskavi zahteve za predajo obtoženca sodišču, precej preglavic in se je tega pričevanja hotel rešiti s stavkom, «da se Favento verjetno moti*. Podobnih pomot pa je precej in prav zaradi tega smo že po prvem dnevu procesa Izrazili mnenje, da do obtožbe sploh ne bi smelo priti, ne glede seveda na člen 16 mirovne pogodbe m tudi člen 6 londonskega siporazuma. Zanimivo pa je, da se je v teku procesa več razpravljalo o «postranski zadevi*, ki pravzaprav ni v nobeni zvezi z ustrelitvijo financar-jev to je o uradovanju dr. Sosiča pri Splošnih skladiščih v svojstvu upravnega direktorja. Toda niti to ni rodilo zaželenih uspehov, 'kajti dokazi so manjkali pred začetkom razprave in manjkajo* tudi sedaj ob koncu. Poučno pa je tudi dejstvo, da je bilo priloženo k sodnim aktom «zaupno» poročilo, ki ga je skoraj gotovo sestavil bivši šef političnega oddelka kvesture dr. Gian-nini. V tem poročilu so dr. Sosiča slikali v najbolj temnih barvah in kar je najvažnejše, se omenja, da je bil član neke komunistične celice, ki naj bi tudi delovala proti »Italijanom*. Od kod so prišle te vesti pa ni znano. Na vsak način je to dr, Sosič najodločneje zanikal, kakor sta zanikala bivši sekretar partijske celice v Rojanu Renato Rizzotti-Vlach. ki obtoženca ni nikoli poznal, in tudi Ezzelino Gigante, kii je bil tudi član celice. Po zaslišanju nevažnih prič je prišel pred sodišče Antonio Bellotto, ki je pojasnil, da je 3. maja zjutraj med hojo po Videmski cesti švignila mimo njega krogla, ki se je nato zapičila v tlak. Tedaj je opazil pet gasilcev, ki so hodili ob zidu in ITo se je čez nekaj časa vrnil domov, je izvedel o ustrelitvi dveh agentov. Sosičev sin Aldo in obto-ženčeva žena nista povedala nič posebnega, vendar je slednja izključila, da bi bil njen mož sposoben dejanja, ki ga obtožujejo. »Tu se danes nihče ne spominja, kaj je moj mož naredil za nekatere. Toda rečem vam, da je pošten človek, velikodušen in s srcem, ki je večje kot on* je zaključila Sosičeva svoje pričevanje. Zasliševanje policijskih organov, ki so sodelovali pri preiskavi, se je končalo hitro in brez sporov, ki so bili v zadnjih dneh na dnevnem redu. Nar. vodnik Ricato, o katerem je dr. Sosič pojasnil, da je bil od vseh najbolj korekten, je potrdil, da so po- licijska zasliševanja res trajala dolgo. Svojevrstno pa je službeno poročilo policijskega nar. vod. Colavecchija, ki je še pred začetkom policijske preiskave dobil nalogo, naj poišče informacije o smrti obeh finančnih agentov. Svojevrstno je namreč. ker popolnoma nasprotuje uradni verziji dogodka, ki jo je sestavil tedanji poveljnik letečega oddelka kvesture. Colavecchio je izvedel od ljudi, da so oborožene osebe, ki so prišle v sobo financar-jev vse natančno pregledale in našle poleg dveh samokresov tudi ročno bombo. Do strelov je prišlo zaradi upiranja obeh aretiranih mož in za zločinca je navedel Aba Ahmeta. ananega pod imenom «Moro», ki je pred leti umrl. Po dogodkil so aretirali vse moške, med katerimi je bil tudi karabinjer Muggeo, a so jih še v teku istega dne izpustili na svobodo. Kljub temu, da sta se zagovornika odpovedala pričevanju nekaterih obrambnih prič, ki bi bili zaradi dosedanjega razvoja proces skoraj odveč, pa se je sodišče odločilo za njihovo zaslišanje. Med prvimi je bil kaplan koronejskih zaporov don Malusa, h kateremu se je dr. Sosič obrnil s prošnjo, da bi poklical preiskovalnega sodnika. «Dr. Sosič je bil zaskrbljen*, je spregovoril kaplan, «ker je bilo v zapisnikih njegovega zasliševanja pred policijsko oblastjo nekaj netočnosti*. Dodal je da je Sosiča pomiril, češ da bo zadevo popravil pred preiskovalnim sodnikom. Ta ga je obiskal šele po 15 dneh. Vi-gini Maria vd. Vigiini, ki stanuje v isti stavbi v kateri se je pripetil dogodek, ni znala pojasniti ničesar ne pozitivnega ne negativnega. Eno pa je gotovo, da tistega dne ni dr. Sosiča, ki ga je pozmala, nikjer videla. Regent Mario pa je sodišču obrazložil, da je bilo v okolici Videmske ulice precej prostostrelcev, ki so ranili tudi njega. I.uciano Ra-potec. ki je v zaporu zaradi obtožbe Trevisanovega umora, pa je pojasnil, da je nekega dne spoznal v zaporu Michela Hollingerja, ki mu je začel praviti o nedolžnosti dr. Sosiča. Ker ga ni poznal ga je nekega dne med sprehodom po dvorišču zapora Sosiča tudi predstavil. Ob tisti priliki se mu je ponudil za pričo. Še pred njim pa so zaslišali Hollingerja, ki je po njegovih izjavah sodeč bil poročnik brigade »Srečka Kosovela*. Ker je bilo po prihodu brigade v Trst precej prostostrelcev, je kap. Nakson na podlagi prijave neke vratarice odredil, da se te odkrijejo in aretirajo. Nalog za akcijo je dobil neki narednik in kakor je kasneje izvedel, so oborožene osebe (priča ni znala pojasniti, če je šlo za člane Delavske enotnosti ali vojakov) ustrelila finančna agenta, ker sta hotela zbežati. V brigadnem skladišču je nato videl zaplenjeno blago, med katerim so bili tudi sovražni letaki in zaplembo so tudi registrirali v posebno knjigo. O Sosičevi aretaciji je izvedel iz časopisov in prva njegova skrb je bila, da se predstavi Sosičevi ženi. kateri se je ponudil za pričo, ker je bil prepričan o njegovi nedolžnosti. Hollinger je potrdil, da so bile akcije proti pro-stostrelcem vse do 5. maja in da so pri akcijah proti njim sodelovali tudi oni gasilci, ki so bili člani Delavske enotnosti. Po izročitvi dveh dokumentov, in sicer o povelju za aretacijo oboroženih elementov in njihovo ustrelitvijo v primeru upora, ki ga je izdalo poveljstvo II. bataljona IX. korpusa in kopijo seznama tfitile in c' Pii motelu cluemikl akcij gasilskih odredov, so razpravo zaključili in jo odložili na ponedeljek. Predvidevajo, da bo v torek spregovoril državni tožilec in ni izključeno, da bosta nato sledila odvetnika z obrambnim govorom. Poskus samomora Ko včeraj zaradi vinjenosti ni več trezno mislil, si je hotel 57-letni gostilničar Mario Bussolini z Reške ceste vzeti življenje. Okoli 18. ure je namreč spil precej solne kisline in bi verjetno dosegel svoj namen, če ga ne bi opazila hčerka. Ta je namreč takoj poklicala avto RK, s katerim so nesrečneža odpeljali v bolnišnico. Hčerka je tudi povedala, da je oče, kateremu je pred dnevi umrla žena; hotel ze nekaj mesecev prej napraviti samomor in je v ta namen zavžil več uspavalnih praškov. Huda cestna nesreča Sinoči okoli 19.15 so z nekim policijskim avtomobilom pripeljali v glavno bolnišnico učenko Ornello Boffitto iz Mi-ramarskega drevoreda 18. Deklica se je igrala v parku pred hišami «INCIS», ko jo je obšlo domotožje in je zato stekla čez cesto, da bi prišla čimprej domov. Toda v tem trenutku je po cesti privozil s svojim avtomobilom 54-letni Gioacchino Barcia iz Ul. Giulia 45, ki ga je nenaden prihod otroka na cesto presenetil, tako č a ni mogel več zavreti. S svojo »600» je deklico podrl na tla. kjer je obležala. V bolnici so zdravniki ugotovili, .da si je šolarka pretresla možgane ter zadobila več drugih poškodb po vsem telesu, vendar so izjavili, da ni nevarnosti, da bi umrla. Z glavama sta trčila Na Opčinah, i» sicer za mitnico, mimo katere vodi cesta proti Fernetičem, je prišlo včeraj kmalu po opoldnevu do prometne nesreče. 34-letni Vladimir Skerlavaj iz Kraške ulice 30 je namreč trčil s svojo vetpo v prav toliko let starega karabinjerja Renata Darivo, ki je vo jil v nasprotni smeri s svojim kolesom. Trčenje je bilo precej hudo, saj sta se oba vozača zaletela skupaj z glavama, tako da so ju morali odpeljati v bolnišnico. Medtem ko so Skerlavaja sprejeli na II. kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh zaradi poškočb na lobanji, so karabinjerja odpustili potem, ko so mu nudili prvo pomoč. Ne ve se, iz kakšnih vzrokov je do trčenja prišlo. vom, premikači, traserji, delavci delaynice št. 16 Tovarne strojev, ki deluje v ladjedelnici, ter še nekatere Iruge skupine. V Tovarni strojev pa bodo stavkali delavci mm. tažnega oddelka, delavci pri žerjavih, delavnice za trasi-ranje in delavnice za turbine. Protestna stavka je seveda povezana z vsem vprašanjem akordov ter proglašena na podlagi točke 5 enotnega sporazuma obeh sindikatov, ki zahtevata, da se delavcem, ki so bili svoj čas vezani na akordno povprečje posameznih delavnic, to povprečje po-rovno prizna ter da se jim izplačajo tudi zaostanki. O vseh teh vprašanjih so razpravljali včeraj na omenjenem zobrovanju na vrtu stare Delavske zbornice; v Ul. Duca d’Aosta, ki se je začelo ob 17. uri in ki so se ga udeležili delavci tržaških obratov CRDA. Delavcem sta poročala o nastalem položaju in o pogajanjih tajnika obeh sindikatov kovinarjev, in sicer prof. Sema za FIOM, Cosulich pa za sindikat kovinarjev stare Delavske zbornice (CISL). Oba govornika sta poudarila, da so delodajalci ves čas pogajanj bodisi v okviru podjetja bodisi na sedežu Zveze in-dustrijcev vedno kazali skrajno nerazumevanje za zahteve delavcev in sindikatov ter da niso spoštovali sporažuma o akordih, sklenjenega lani 1. avgusta po dolgotrajni stavni električnih varilcev. Po tem sporazumu bi se morale smatrati po šestih mesecih vse a-kordne tarife in norme za u-staljene in dokončne, če ae bi jih ravnateljstvo CRDA medtem preklicalo. Toda v ladjedelnici in v Tovarni strojev so tudi po tem roku nižali tarife in čeprav so sindikalisti zahtevali, da se skliče na sedežu industrijcev sestanek, na katerem naj bi se o tem vprašanju pogajali, _ je Zveza industrijcev nad , štiri mesece odlagala ta pogajanja, kar je v nasprotju z omenjenim sporazumom. Oba sindikalista sta tudi poudarila, da so delavci in sindikati pokazali veliko strpnost in pripravljenost za sporazum, čeprav so seveda odločno branili pravico delavcev do nezmanjšanih prejemkov. Seveda ne more biti govora o_ tem, da bi se še nadalje krčile a-kordne tarife in večale norme. ker na taki podlagi sploh niso možna pogajanja. Ce bo torej ravnateljstvo CRDA se bolj napenjalo lok, bo nosilo odgovornost za vse morebitne škodljive posledice, ki bi iz tega nastale. Prof. Sema in Cosulich sta tudi poudarila, da so vsi delavci strnjeni in pripravljeni na borbo, pri čemer jih prav nič ne moti različna sindikalna in politična pripadnost. Načrti ravnateljstva za nižanje tarif in višanje norm namreč prizadenejo vse delavce in je INICIATIVE PREDSTAVNIKOV PSI IN PSDl V KORlSl TRSTA V Rimu bi mnogo več dosegli s skupnim koordiniranim nastopom Predstavnik tržaške federacije PSDl se je v Rimu zavzel za vsa bistvena tržaška vprašanja, ki terjajo nujne rešitve Predvčerajšnjim smo pisali, da je poslanec PSI Tolloy opozoril poslansko zbornico na vprašanje tržaške integralne proste cone. Hkrati pa smo omenili tudi, da namerava vlada dati našemu mestu nekako »odprto prosto cono* po goriškem vzorcu. Končno pa smo zaključili, da bi se morali vsi tisti, ki so za časa volilne kampanje toliko obljubljali in govorili, resno lotiti tega vprašanja in odločno zahtevati njegovo u-godno rešitev. Zvedeli smo. ua je poleg posrec ovanja PSI tud j tajnik tržaške federacije PSDl prof. Lonza imel v Rimu številne stike in razgovore z vplivnimi osebnostmi vodstva stranke in s tistimi, ki so na vladi. Tržaško vodstvo PSDl sporoča, da bo osrednje rimsko vodstvo na osnovi teh razgovorov v prihodnjin tednih predložilo poslanski zbornici in vladi več predlogov za rešitev mnogih tržaških vprašanj. Pričakujejo da bo osrečnje vodstvo PŠD1 predložilo poslanski zbornici zakonski o-snutek pod naslovom »Zakon za Trst*. V tem zakonskem osnutku naj bi bile za-popadene najosnovnejše zahteve Tržačanov, ki jih zagovarja PSDl za razvoj mestnega gospodarstva, in sicer: prosta cona, ustanovitev deželne o-ziroma področne avtonomije (glede tega vprašanja so trža-ski socialdemokrati za časa volilne kampanje že poudarili, da če ne bo vlada sklenila ustanoviti čeželno avtonomijo Furlanija - Julijska krajina. bodo oni predložili novo zahtevo za ustanovitev avtonomije samo za Tržaško področje), povečanje trgovinske mornarice in povečanje dejavnosti podjetij IRI na industrijskem področju. Poleg tega pa bo PSDl, tako zatrjujejo, posredoval tudi za rešitev vprašanja bivših uslužbencev ZVU, vprašanja pre-kvalifikacijskih tečajev in SE-LAD. Prof. Lonza pa je imel v Rimu tudi razgovore z ministrom za javno vzgojo Rossijem glede ureditve vpraša- nja tržaških nestalnih učiteljev in profesorjev in z vladnim podtajnikom Russom. ki mu je predložil vprašanje ribičev. Kot vidimo torej, ni prof. Lonza pozabil na nobeno važno vprašanje. Iniciativa je brez dvoma hvale vredna in bi morala dokazati, da tržaški socialdemokrati spoštujejo obljube, ki so jih dali Tržačanom pred volitvami. Prav tako moramo pohvalti tudi ini- avtonomijo. Gre za najrazličnejša gospodarska, upravna in politična vprašanja, ki, če bi bila skupno postavljena, bi gotovo dosegli več uspeha kot do sedaj. Predstavniki tistih strank, ki imajo evoje poslance v poslanski zbornici in ki imajo celo ministre in številne podtajnike, se ne smejo o-mejiti samo na osebni ali na strankarski prestiž, ampak se morajo zavečati, da bodo njihovi možje na najvišjih rim- < not |_{ I c 41 «* HOJ* lazili i l lil ciativo poslanca PSI, ki je, gj^ položajih kaj dosegli če že načel vprašanje integralne proste cone v poslanski zbornici. Toda obema tema iniciativama manjka koordinacija in enotnost nastopa. V Rimu so Tržačanom že mnogokrat očitali, da prihajajo v Rim posamič, da vsak posebej in na evoj način zahteva rešitev tega ali onega važnega vprašanja in da je zato vladi nemogoče sprejemati in reševati ta vprašanje tako, kot si želijo posamezniki. Mi dobro vemo, da so to le izgovori. Poleg tega pa vemo tudi. da v Rimu zelo upoštevajo predloge in zahteve nekaterih posameznikov, ki predstavljajo v Trstu interese »Confindustrie*, medtem ko so do seča j vedno ignorirali zahteve večine prebivalstva. Najboljši dokaz tega nam je vprašanje proste cone, ki ga hočejo rešiti na način, kot so ga predlagali razni Cosu-lichi in ne tako, kot ga zahtevajo skorai vsi tržaški gospodarski krogi. Toda ta »rimska opozorila* bi morala služiti za opomin vsaj tistim strankam, ki hi>-čejo v prihodnosti sodelovati na upravnem in političnem področju, da združijo svoje napore in c’a skupno nastopajo v Rimu za rešitev najvažnejših gospodarskih in drugih vprašanj Trsta. Zato menimo, da bi bilo nujno, da bi se vse te stranke, ustanove in združenja, ki že leta zahtevajo rešitev omenjenih vprašanj, pomenile in sestavile skupne predloge, ki bi jih v Rimu morali upoštevati. Pri tem ne gre samo za prosto cono ali pa za deželno bodo podprti od velike večine prebivalstva. Mnenja smo, da si lahko vsak politični predstavnik katerekoli stranke šteje v čast, če je bilo njegovo delovanje podprto ne samo od njegovih pristašev, ampak predvsem od. večine prebivalstva. Zaradi tega ponovno poudarjamo, ča morajo biti zahteve za rešitev nujnih tržaških vprašanj koordinirane, premišljene in skupno postavljene, da nam ne bo nihče več očital, «da ima vsak Tržačan posebej svoje predloge*. zato razumljiv njihov enoten nastop. Zato bodo ti načrti tudi morali spodleteti in bo moralo ravnateljstvo spoštovati sprejete obveznosti. Sploh pa bi bilo absurdno, da bi se ravno sedaj, ko življenjski stroški naraščajo, prejemki de lavcev nižali. To bi pomenilo popolno nerazumevanje za sedanji položaj, ko so morali industrijci vendarle skleniti novo delovno pogodbo za kovinarje, pristati na zvišanje mezd za štiri odstotke in tudi na plačilo doklade za menzo čeprav so se tudi proti tem zahtevam delavcev tako dolgo upirali. Tega razvoja vsekakor ne bo mogoče zaustaviti, zlasti ko nastaja tudi v sklopu IRI. v katerega spadajo tudi CRDA, nov položaj in ko sam njegov predsednik Fascetti priznava, da bo treba položaj v IRI izboljšati. Zaradi tega pričakujejo delavci CRDA, da bodo predstavniki ravnateljstva CRDA na pogajanjih, ki se bodo nadaljevala v ponedeljek na u-radu za delo, upoštevali zahteve delavcev in sindikatov ter da ne hodo vztrajali na tem. da se akordne tarife znižajo, norme pa zvišajo. Z vespo podrl starko Včeraj popoldne ob 16. uri je na Ul. San Marco 51-letni Giorgio Ferluga trčil s svojo vespo v 71-letno Giovanno Može vd. Nedok iz Ul. San Marco 16. ki se je pri padcu nekoliko poškodovala. S taksijem so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zarači poškodb na desni nogi in prask sprejeli s prognozo okrevanja v desetih dneh na kirurškem oddelku. Kasneje se je v bolnišnici predstavil tudi vozač, kateremu pa so zdravniki samo izprali praske, o-zdravljive v 4 ali 5 dneh. Aretiran žepar V sredo dopoldne je 81-letni Pietro De Grassi iz Ul. Pic-colomini 15 prijavil policiji, da mu je neznani žepar verjetno na Trgu Ponterosso med 9.30 in 945 ukradel listnico iz zadnjega hlačnega žepa, v kateri je imel poleg dokumentov tuč i 6700 lir. Med tem časom. oz. uro kasneje, pa so agenti na Trgu Stare mitnice per trgovino «Donda» opazovali starega policijskega znaca, in sicer 56-letnega Giuseppa Zaglija, ki je hotel nekajkrat vstopiti na avtobus proge 9, z očitnim namenom, da bi si v gneči kaj »zaslužil*. Končno je le vstopil v avtobus in se peljal z njim do postajališča v Ul. Ronchetto. kjer je izstopil ter odšel v bližnjo gostilno. A-genti so mu seveda sledili, toda čeprav so budno pazili na vsako njegovo kretnjo, niso mogli ničesar izslediti- Zagli je v gostilni nekaj naročil in ko je plačal, so agenti videli, da je iz listnice vzel večjo vsoto denarja. Pristopili so in ga vprašali, od kod mu denar. Kljub protestom in zatrjevanju, da je denar njegov, s'0 ga odpeljali na sedež letečega oddelka in zdelo se je že, da jo bo mož srečno odnesel. Toda smola je hotela, c’a se je eden izmed funkcionarjev spomnil na prijavo De Grassija. Kljub temu, da se vsota denarja, ki so jo našli pri žeparju, ni ujemala z vsoto, ki jo je prijavil De Grassi, so funkcionarji vseeno uvedli preiskavo, ki se je u-spešno zaključila. De Grassi je namreč v prijavi navedel, da je imel v listnici tudi bankovec za 5000 lir. ija katerem je bila s> svinčnikom napisana neka številna. Na osnovi tega so ugotovili, da je bankovec De Grassijev in tako so Zaglija aretirali ter ga prijavili sodišču pod obtožbo tatvine, mectem ko so denar vrnili lastniku. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMHTI IN HOKUkt Dne 15. junija se je v Trstu rodilo 12 otrok, poroke ni bilo nobene, umrlo pa ie 12 oseb. UMRLI SO: 75-letni Josip Ul-čigraj, 48-letni Angelo Ciave, 68-letna Libera Snaidero por. Bal-bi. 63-letnj Ignazio Alaimo, 35-letni Romano Massaro. 80-letna Angelina Donda vd. De Lorenzi, 68-letna Caterina Daris t>or. Rigo, 77-letna Pia Antonia Viglia-ni, 72-letna Lucia Zanutti vd. Volpe. 61-letni Giorgio Mianl, 59-letnl Emilio Franco, 57-letni Joni p Gombač. itn g ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes, 16. t. m. ob 21. uri na dvorišču društvene gostilne v Ricmanjih Ivan Cankar Martin Kačur V prihodnjem tednu bo SNG gostovalo v Boljun-cu na prostem z igrami: ŽENITEV. MARTIN KAČUR in 3 + ENA Gledališče v Križu V nedeljo 17. t. m. ob 15.30 N. V. Gogolj ŽENITEV izvaja SNG PREDEN GRESTE na DOPUST naročite se na «PRIMORSKI DNEVNIK) Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina L 250.— Telefonirajte na št. 37333 ' Razna obvestita Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Odbor kluba sporoča članstvu, da v nedeljo 17. t. m. ne bo občnega zbora zaradi tehničnih razlogov. Občni zbor bo nepreklicno v sredo 27. t. m. ob 19 uri. V nedeljo, 17. in 24. t. m., bodo redni sestanki od 10. do 12. ure, na katerih Se bodo delile zadnje novosti. k z te ti IZLET NA SLAVNIK SPD v Trstu priredi 24. t. m. izlet na Slavnik (1028 m). Izleta se lahko udeležijo planinci, ki imajo obmejno prepustnico ali potni list. Vpisovanje za izlet vsak dan od 19. do 20. ure do vključno sobote 16. t. m. na društvenem sedežu V Ul. R. Manna 29-11. IZLET V VEHONO Komisija za šport in razvedrilo pri novi Delavski zbornici CGIL priredi od 29. junija do 1. julija izlet v Verono. h Gardskemu jezeru in v Rovereto. Vpisovanje na sedežu v Ul. Zonta 2 do 23. junija. Darovi in prispevki V počastitev spomina naše drage sestre Slave Pahor daruje ob obletnici njene smrti družina Pahor 1000 tir za Dijaško Matico. S0LSKE PRIREDITVE Zaključne šolske prireditve priredijo naslednje osnovne šole: v Devinu danes 16. t.m. ob 17. uri. Na sporedu: šolski zbor m Golijeva igra «Princeska in pastirček* v šolskih prostorih, v Mavhinjah, v nedeljo 17. t. m. ob 16. uri, v Nabrežini, v nedeljo 17. t. m. ob 17. uri. Na sporedu je petje, :gnce, prizori in rajalne vaje. Obe v šois'kih prostorih, v Zponiku, v nedeljo 17. t- m. ob 19. uri. Na sporedu je igra «Pehta». Prireditev na cerkvenem dvorišču. v Dolini, v nečeljo ob 19. uri v župnijski dvorani. Šolske razstave ročnih izdelkov (vse v šolskih prostorih); Ul, Sv. Frančiška- danes od 9.-12. in od 15.-18. Devin: danes in jutri Nabrežina in Mavhinje: 17. t- m. Zgonik: 17., 18. in 19. Nabrežina. Slovenski industrijski strokovni tečaj danes in jutri Sv. Križ: v prostorih strokovnega teč-ija danes in jutri Dolina: osnovna šola in strokovni tečaj, v šolskih prostorih v nedeljo 17. in v ponedeljek 18. t. m. od 10. do 20. ure. Rossetti. 16.00: «Morilec je izgub-ljen», j. Cotten. R. Fleming. Excelsior. 16.00: «Zavojevalci (z utrdbe Ralston*, B Suilvvan, C. Colbert. Penice. 16.00: «Kontlnenti v plamenih*. V Trst prihaja nacionalni clrkua OKFEI Bo- ki A. B>x' Nazionale. 16.00: «Inkova tajnoet*, C. Heston, Y. Sumac. Filodrammatico. 16.30: »Zadnje dejanje*. A. Skoda, O. Wern*r. Supercinema. 16.00: »Ko sonce zahaja*. A Lane. n Arcobaleno. 16.30: «Racije». V- Dureva, J. Riehards. Astra Rojan. 16.00: »^godilo je na komisariatu*. A. Soroi, L. Bose, M. Johnston. Caprtol. 16.00: «Simba», D, garde, V MacKenna. Cristalio. 16.00: ((Ljubezen, sem ti jo dal*. D. J. Howard. Vstopnina 100 im Grattactelo. 16.00: «PristantseB plavolask*, M. Auclair, Alabarda. 16.00: «Konec pusto- lovščine*. V. Johnson, D. Kern Ariston. 16.00 (na odprtem 20.45): »Lord Brummeli*. »• Grainger, E. Taylor. Armonia. 15.00: »Plemenski po- nos*. J. ChandJer, J. Ru Aurora. 16.00: «Haflib»l in J*,' stalka*. E. Williams. H. K*?-Garibaldi. 16.30: «Ognjenl D«»> R. Preston, R. Sterlin«.. Ideale. 16.30: »Igralnica* ter. R. Hudson. .. Impero. 16.30: »Profesorji ne 2 do pečenk*. J. Leigh. V. soa. Italia. 16.30: «Možje. žene in "J hovrtiki*, V. Leon, M. Auor • S. Marco. 17.00: »Dekleta frediana*, A. Cifarjello. "• Kino ob morju. 16.30: peklu*. M. Frau, F. Franco. Mladoletnim prepov. ^ Moderno. 16.00: ((Zdravnik na ou-prtem morju*. D- Bogaroe. Bardot. n„ri Savona. 16.00: «Zgodba o White», B. Hutton, J- Lunu. Viale. 16.00: «Vohutika z mi Očmi*, H. Krahl. G. Knuth. Vittorio Veneto. 16.00: »KO J žena na počitnicah*. M. M roe, T. Evvell. „„,una Belvedere. 16.30: »Okrvavljen* puščica*. »b Marconi. 16.30 (na odprtem 20.30): «Snidenie v dežju*. Jchnoon. J. Wynan. roc Massimo. 16.30: «Pravica «o r r stva*. M. Roth. G. Mistra*. Novo cine. 16.00: «Mar jji pan y vino*. Pablito Cmvo Odeon. Zaprto zaradi popra Radio. 16.00: «Najlepša zenska i svetu*. G. Lollobrigida, v-man. uav- Venezia. 16.00: «Saloma», n. vvorth, S. Granger. Skedenj. 18.30: »Škrlatna krm*1 POLETNI KINO 20.30: i**0* Tavlor- Arena dei fiori. strasti*, L. Genn, D. v-u,. Ariston. 20.45: «Lord Brummei S. Granger. E. Taylor- . -o. Armonia. 19.30: »Plemena*1 v nos*. Variete. Ati. Marconi. 20.30: »Snidenje » “ ju*. V. Johnson. J. Wyman Paradiso. 20.15: «Okno na “ rišče*. J. Stevvart. G- K J-j/jo-Parco delle rose. 20.30: . \.T!,0 viti človek*. D. Kave. v. M« Ponziana. 20.15: »Ladje brn r-vratka*. J. Derek. Rotan. 20.30: »Ko si pri R*" M. Sedeli. , , Skedenj, 20.45: «Skrlafnakrm Stadio. 20.45: «Mambo», > m eano, V. Gassman. Valmaura. 20.15: «Odr9ke C. Chaplin. SOBOTA, 1«. junija 1*** Tli,ST PUSIAJA A 11.30 Orkester Cergo-lk j/>r Predavanje; 12.10 Za svetu IJJ0 nekaj; 12.45 V ___________ . .. 12.55 Jugoslovanski motiva 'pr-Pestra operna glasba; kester Roger Roger; H.45 R rs; nt orkester Svvinging 15.05 Slavni pevci: 15.30 P* ^ nadni koncert; 16.00 Soi*w ,»40 vela: 16.15 Domači odmevo Kavarniški koncert orkestr*,*,^ la Pacchiorija; 17.00 je popevke; 17.30 Strauss:. ‘rL-ična govoril Zaratustra, sirI?., prepesnitev; 18.02 Chopin: ^ cnaii-ludijev; 18.38 Schumann: ski samospevi; 19.03 -*v Mamovam; slušalkami: ni«- 20.00 Šport; 20.05 Havajski . ti vi; 20.30 Offenbachov* » J)fj zija; 20.56 Mozart: Trije ®%.U plesi; 21.00 Teden v lla'u,l'oBeri Stavki iz Donizettijeve «Ljubavni napoj*; 22.08 Koncert za violino in 01 22.43 Večerni ples. '' ltK ' '* ntli- 14.30 Tržaška kulturna kr,j.l5 ka; 1845 Ciganski orkester, IjrJ Stare tržaške gostilne: 194 orkester Guido Cergoli. *. *»•— i , pf 19.15 Sestanek '^a; 19.30 Pestra ITI®" ■4 I) I' 14 H Poročila v slovenščini' 13.30 in 19.00. Poročila v italijanš®1'" 12.30. 17.45 in 23.00. 5.00-5.45 Spored 14 6.00-6.10 Spored iz 6.10 Jutranja glasba: 11.00.12.00 Spored 14 % za- J.4J. 6.45. 13.40 Pisan spored I»hke jtad-bavne glasbe; 14.20 Zabav^jub-ba; 14.30-17.00 Spored jLneCk«; Ijane; 17.00 Ritmi in ijdurc, II.VU ntUUI 'i* J(g*l 17.15 Iz iugoslov. življčtjpo spo-Carobna taktirka: 18.00-‘?,aVaiSke red iz Ljubljane; 19 15 /L 19-3®: popevke ooie Bin« C ro5®,'. 23-*° 22.15 Spored iz Ljubija^ Lahko noč. •» • o » e: » l * jj o5 11.00 Radijski ko 1 e dar I l20o Lahka in operetna *? parod°v’ Pesmi jugoslovanskih . ,,,ume11' 12.40 Igra Mariborski ./»pavn* talni aineanvbel: 13-13 soh5}] glasba: 13.35 Naši 14-40 pojo arij« iz raznih ov ; J5.35 Želeli ste — poslušanj'po U" Preludiji F. Chopina. 1 • 3n- triruki iz literature r" Koncrr^ gleški humoreski: w.š» . pjc*r po željah; 17.15 Zabavna '"^Ki na glasba: 18.15 zb<* vokalni kvartet 1*-* »Fr. Prešeren* iz Kr“L-no °*' Okno v svet: Rois,M'?n!!o Ve**1 revolucije; - - tobrske večer ki šteje 200 zaposlenih oseb in Ima krasne skupine divjih zvar! Največji umetniški kompleks trenutno v Italiji! 0d srede 20. junija ob 21.15 v Ul. Broletto tajno poročilo hrusčeva delegatom xx. P škodljivih posledicah kulta osebnosti ktriši! tralnega komiteja partije in I zbral v svojih rokah neome njegovo avtoriteto, je Vladi- j jeno oblast in nisem gotov, mir Ilič pripomnil: «Naš Cen- da bo on vedno zmožen u-tralni komite se je oblikoval porabljati le-to s potrebno kot strogo centraliziran or- modrostjo*. gan, z veliko avtoriteto .. .» | To plsmo _ politični doku. '^Sinkeexx,nkg0nekr0e' I I ^omnl 5K28. 1» z. kongre- bil Centralni komite partije -nan v innrturini ,J. i» " d!!e' I dpj,an'sk0 lzraz kolektivnega Leninov »testament* - so . *o tudi prej, med ple- vodstva partije in naroda. I® zasedanjem CK KP Kljub temu. da je bil akti U? je mnogo govorilo o ven marksistični revolucio osebnosti in o njego- nar, vedno nepopustljiv, ka- dar j£ šlo za načelna vprašanja, ni Lenin nikoli vsilil svojim sodelavcem svojega mnenja. Skušal jih je prepričati in je s potrpežljivostjo drugim razlagal svoja mne- nja. Lenin je stalno skrbel, da bi se uveljavljala načela partijskega življenja, da bi spoštovali partijski statut in da bi se plenarna zasedanja Centralnega komiteja vršila v primernih razdaljah. Poleg velikih del, ki jih je Lenin izvršil za zmago delavskega razreda in kmečkih delavcev, za zmago naše , e,.ega partije in za praktično uve- ■' : alln.a’ , *e le sin* ljavljanje načel znanstvene. M --'•UllUOH lil U tlj« «odljivih posledicah. Stalinovi .smrti je CK ■. Uvajati politiko, da bi ■(»tko in dosledno obraz-.'.“3 hi dopustno in je tuje ■ toarksizma-leninizma podati eno samo osebo in phiiti jo v nadčloveka, tj bi imel bogu slične j,#e sposobnosti. Smatra * je tak človek v sta-Ujti in videti vse, mi-,!a vse, napraviti vsa-i stvar in biti nezmot-l' svojem lastnem rav- , kult enega človeka. Stalina, se je širil lami več let. ftn tega poročila ni iz- * dokončna ocena Sta-,!Sa življenja. O Stali-1 Jaslugah so za njego-t *ivljenja napisali za-r.število knjig, brošur rejev. Vloga Stalina v •(,ah in izvršitvi sociali-C, revolucije, v držav-y, Vojni in v borbi za isio socializma v naši C je splošno znana in dobro poznajo. Sedaj : s zanima vprašanje, ki ».Sternen pomen za našo j danes in v bodoče. 'sto. has, namreč, kako se j 'Pno razvil kult Stali-°sebe, tisti kult, ki je ■J*1*! določenem trenut-Hal vir ce]e vrste hu-?*vOrb partijskih načel, demokracije in rebrne zakonitosti. Ker (. Vsi še ne zavedajo Jdih posledic, ki izha-2 kulta osebnosti; veli* ki ga je povzročitev načela kolektiv-(iSkrtijskega vodstva in ko se je ogromna in ‘steomejena oblast zbra-, °kah ene same osebe, 1 CK partije za abso-iPotrebno, da seznani , ftgres KP SZ z mate-nanašajočim se na to '"Je. ij1' bo predvsem dovo-3 vas spomnim s ko-liOstrostjo so klasiki jjSha-leninizma obsodili v,11 pojav kulta osebno-,''ekem pismu predstav-jPJškega delavskega raz-“JSaimt Blosu, je Marx | »Zaradi svoje antipa-Vsakršne oblike kulti Jblifca, nisem za obsto-Vhacionale nikoli obja-fPjfnili pisem iz raznih M* so priznavala moje f tti so mi šla na živce. i'e niti potrudil, da bi L&Oovoril; le včasih sem I • le da bi pobijal argu-Injihovih avtorjev. Z j^1 sva se včlanila v Bjlruženje komunistov P°jem, da bi iz njenega I Odstranili vse, kar bi Mptispevati k vražever-Jpltu avtoritete. Pozne-■^ssalle ravnal povsem !% pozneje je Engels Ih ° Marx, kakor jaz L* vedno nasprotovale k koli javni manifesta-se nanašala na po-It1«, izvzemši primere, j,*rili bi le-te imele va-Kr predvsem pa sva idUČjm protivila tistim P^eijam, ki so se za k šivi jetija tikale naju 12 je znana velika SjSt genija revolucije, Et* Iliča Lenina. Lenin ]2 Poudarjal vlogo ljud-SI* ustvarjalca zgodovi-| d P o in organizatorsko 3rtije, kot živega in j^hega organizma in tu-™ Centralnega komi- ga komunizma, je s svojo bi-strovidnostjo tudi pravočasno odkril v Stalinu tiste negativne značilnosti, ki so pozneje imele hude posledice. Ker se je bal za bodočo u-sodo partije in sovjetskega naroda, je Lenin orisal popolnoma točen portret Stalina in omenil, da je potrebno razmisliti o možnosti, da se Stalin zamenja na položaju glavnega tajnika, ker je bil Stalin preveč grob. ker ni i-mel pravilnega odnosa do svojih tovarišev, ker je bil muhav in ker je zlorabljal svojo oblast. Decembra 1922, v nekem pismu partijskemu kongresu, je Vladimir Ilič pisal: «Ko je prevzel posle glavnega tajnika, je tovariš Stalin razdelili delegatom partijskega kongresa. Vi ste ga čitali in nedvomno ga boste čitali večkrat. Primerno bi bilo. da razmislite o jasnih Leninovih besedah, v katerih se izraža zaskrbljenost Vladimira Iliča glede stranke, ljudstva, države in bodočega vodstva partijske politike, Vladimir Ilič je tudi dejal: «Stalin je pregrob, in ta napaka, ki jo je mogoče trpeti v našem okolju in v stikih med nami komunisti, postane napaka, ki je ni mogoče trpeti pri človeku, .ki je hkrati generalni tajnik. Zaradi tega predlagam, da tovariši razmislijo o načinu, kako bi Stalina odstranili s takega mesta, in kako bi na to mesto postavili nekega drugega človeka, človeka, ki bi se od Stalina razlikoval v nekaterih vrlinah, da bi namreč imel več strpnosti, več lojalnosti, več vljudnosti in bolj umerjeno zadržanje do tovarišev, manj muhav temperament itd.s Ta Leninov dokument so sporočili delegatom XIII. partijskega kongresa, ki je diskutiral o vprašanju, ali naj se Stalin odstrani z mesta generalnega tajnika. Delegati so se izjavili za to, da se Stalin obdrži na tem mestu, v upanju, da bo on upošteval kritične pripombe vladimira Iliča in da bo v stanju premagati napake, ki so vzbudile tolikšno zaskrbljenost pri Leninu. Objavljamo v celot' teks-t tajnega poročila, ki ga je generalni tajnik KP ZSSR, iNikita Hruščev, prebral delegatom na XX- kongresu partije, o obsegu in posledicah, ki jih je imel kult osebnosti v notranjem življenju partije same, v razvoju sovjetske države — in sicer v obliki, kakor ga je razširilo ameriško zunanje ministrstvo. Kako je ameriško zunanje ministrstvo prišlo do tega poročila, ni znano; dejstvo pa je, da ni na to objavo reagiralo niti zunanje ministrstvo Sovjetske zveze, niti vodstvo sovjetske KP, niti vodstva drugih komunističnih partij, in da ga je glasilo ameriške KP, «Dailv Worker», objavilo v prav taki obliki. \ odstvo italijanske KP je izreklo svojo kritiko le nad načinom kako je bilo to poročilo objavljeno- Poročilo samo sicer le potrjuje nekatera dejstva, o katerih je bilo napredno javno mnenje že davno poučeno, prinaša pa tudi stvari, ki so bile do sedaj neznane: vsekakor pa ni mogoče reči, da gre za popoln kritičen pregled stalinskega razdobja v Sovjetski zvezi, predvsem pa pogrešamo analizo stalinizma v zunanji politiki Sovjetske zveze, kakor tudi kritično osvetlitev odnosa jev med KP ZSSR in ostalimi komunističnimi partijami za časa Kominterne in Kominforma do Stalinove smrti. Lenin proti Stalinu ne zanika vlo-jev delavskega raz-,vodenju osvobodnne- i'hcionarnega gibanja. kJemu, da je pripiso-vrednost vlogi v.,-! in organizatorjev ■fi« Lenin nkrati ne-l'° žigosal vsakršen ^Ha osebnosti. Netilu Je pobijal markšsiz-L teorije o njunakui) vl'°žici» m je naspro-j‘phi naporom, ki so imenovanega »junaka* J Postavljati proti mno- Er, ljudstvu. I le učil, da je moč Lv njeni nerazdruž-K^zanosti z množica-Ljistvu, da z.a partijo L?stvo: delavci, kmet-Srlelektualci "i «’viciciuaiei. nZmagal ti*l bo oblast — ie [■ lil samo tisti, ki ve-hidstvo, ki se drži * ljudske ustvarjal- fej" govoril s ponosom B?višlci komunistični «.,Jt voditelju in uči-Lj, tva; hotel je, da |L,8jvažnejše probleme | sodbi zavednih de-|lM°dbi njihove partije ‘1: «Mt v to veruje-|l p,h vidimo modrost. ■ ŠOvest našega častni. je odločno upiral lirh poskusu, da bi [k ali ošibili vodilno hjjp v strukturi so-države. Izdelal je S?11 načela partijske-in norme partij-F henja, in pri tem iLo? je temeljno na-tjl ijskega vodstva v 1] aktivnosti. Ze v 1*-ptevolucijo je Lenin ^htralni komite par-£ ?®l*ktttini organ vo-lijj hunr in tolmač no-■it **• «V razdobju med ‘ .drupim kongresom itj 'Pomnil Lenin — k, komite budno pazi p no izvajanje in tol-\ Partijskih načel* r3tlagal vlogo Čen- Tovariši! Kongres partije bi se moral spoznati z dvema novima dokumentoma, ki ponovno potrjujejo Stalinov značaj, kot ga je že orisal Vladimir Ilič Lenin v svojem »testamentu*. Ti do-kumenti so: Pismo Nadežde Konstan-tinovne Krupskajeve Kamene-vu, ki je bil tedaj na čelu politbiroja, in Leninovo pismo Stalinu. Prebral vam bom sedaj ta dva dokumenta; 1. «Uev Borisouič! Zaradi nekega kratkega pisma, ki sem mu ga pisala in ki mi ga je narekoval Vladimir Ilič■ z dovoljenjem zdravnikov, se je Stalin včeraj obrnil name na zame izredno nesramen način. Nisem novinka v partiji. Vseh teh 30 let mi še ni noben tovariš dejal nevljudne besede. Koristi partije in Iliča niso meni manj pri srcu, kot Stalinu. Sedaj moram povsem obvladati svoje živce. Bolje kakor vsi zdravniki vem, kaj je mogoče in kaj ni mogoče diskutirati z Iličem, ker vem, kaj ga razburja in kaj ne; vsekakor vem to bolje od Stalina. Obračam se nate, in na Grigorija, ker sta najintimnejša Vladi-rnirova tovariša in vaju prosim, da me zaščitita pred brutalnim vmešavanjem v moje privatno življenje in pred podlimi sramotitvami in grožnjami. Nimam dvomov o tem, kakšen bo soglasen sklep Kontrolne komisije, s kafero smatra Stalin primerno, da mi grozi; vendar pa nimam ne moči ne časa, da bi ga zgubljala s tem neumnim sporom, Sem človeško bitje in moji živci so že napeti do skrajnosti. N. Krupskajan 2. Pismo V. I. Lenina «Tovarišu Stalinu c.c. «Kamenevu in Zinovjevu uDragi tovariš Stalin! «Dovolil si si poklicati mojo ženo na telefon in jo ostro ozmerjati. Kljub temu, da ti je ona sporočila, da je pripravljena pozabiti kur je bilo rečeno, sta Zinovjev in Ka-menev zvedela od nje za zadevo. Nimam namena hitro pozabiti kar se napravi■ proti meni in ni mi treba poudariti, da smatram naperjeno proti meni kar se naredi proti moji ženi. Pozivam te torej da pazljivo razmisliš, re si pripravljen preklicati svoje besede in se opravičiti, ali če ti je ljubše, da prekinemo odnašanje med nami. (Senzacija v dvorani) Pozdravljam te; Lenin S. marca 1923». Tovariši! Ne bom komentiral teh dokumentov: komentirajo se zgovorno sami po sebi. Ce se je Stalin obnašal na ta način, ko je bil Lenin še živ; tako obnašal proti Nadežki Konstantinovni Krupskaji. ki jo stranka do- zlorabo oblasti, ki je povzročila ogromno škodo naši partiji: Moramo pozorno proučiti in pravilno analizirati to vprašanje, da bi preprečili, da bi se pod kakršno koli obliko ponovilo to, kar se je zgodilo za življenja Stalina, ki absolutno ni trpel načela kolektivnosti v vodstvu in v delu, in ki je uporabljal brutalno nasilje ne samo proti vsemu temu, kar se mu je zoperstavljalo, ampak tudi proti vsemu tistemu, kar se je njegovemu muhavemu in despotskemu temperamentu zdelo, da nasprotuje njegovim pogledom. Stalin ni vplival z jasno razlago in s potrpežljivim sodelovanjem z drugimi, ampak s tem, da je vsiljeval .svoje poglede in zahteval absolutno podreditev svoji volji. Kdor bi se zoperstavljal tem pogledom, ali bi skušal uveljaviti svoje stališče m veljavnost svojega stališča, je bil odstranjen iz vodilnih kolektivnih organov, kar je ime lo za posledico, da je bil moralno in fizično uničen. To se je dogajalo zlasti v razdobju, ki je sledilo 17. kongresu partije, ko so mnogi odlični voditelji in člani stranke, pošteni in odkritosrčno predani stvari komunizma, postali ' M ji; VLADIMIR ILIC LENIN cionalistom, in da je ideološko razorožila vse nasprotnike leninizma. Ta ideološka borba se je končala z uspehom. kar je imelo za posledico, da se je partija okrepila. V tem je Stalin odigral pozitivno vlogo. Partija je vodila veliko politično in ideološko bitko proti tistim, ki so v njenih vrstah sami zagovarjali protileninistične teze in so predstavljali partiji in stvari socializma sovražno politično linijo. Slo je za trdo in težko, ampak nujno borbo, kajti politična linija, bodisi bloka Trockijevih in Zinovje-vih pristašev, bodisi Buhari-novih pristašev, je dejansko vodila k ponovni vzpostavitvi kapitalizma in h kapitu- ži tev Stalinovega despotizma, i laciji pred svetovno buržoazi. Spomniti se moramo, da je jo. Pomislimo za trenutek, kaj stranka vodila trdo borbo pro- bi se zgodilo, če bi prevladati trockistom, desnim devia- la med nami politična linija cionistom in meščanskim na- desnih deviacionistov, ali u- snterjenje na %industrializaci-jo bombažnih oblek* ali na kulake itd. Danes ne bi imeli težke industrije, ne bi imeli kolhozov; znašli bi se razoro-ženi in šibki pred kapitalistično obkrožitvijo. In prav zaradi tega je partija vodila neusmiljeno ideološko borbo in pojasnila vsem članom partije in množicam nečlanov škodo in nevarnost protileni-nističnih tez trockistične opozicij : in desnih oportunistov. In to veliko delo, da bi obrazložili partijsko linijo, je rodilo svoje sadove; tako trockisti, kakor desni oportunisti, so ostali politično izolirani; ogromna večina v stranki je podprla leninistično linijo in partija sama je bila v stanju organizirati delavske množice za uveljavljenje leninistične partijske linije in za izgradnjo socializma. Geslo «sovražnik ljudstva» na in aktivno borko za stvar partije od njene ustanovitve, si moramo z lahkoto zamisliti, kako se je Stalin obnašal do drugih oseh. Te njegove negativne značilnosti so se vedno bolj razvijale in so v poslednjih letih zavzele absolutno nevzdržen značaj. Kakor so dokazali naslednji dogodki, je bila Leninova zaskrbljenost upravičena: v prvem razdobju po Leninovi smrti, se je Stalin držal njegovih nasvetov, toda pozneje ni več upošteval strogih opozoril Vladimira Iliča. Ce analiziramo Stalinovo obnašanje do vodstva partije in dežele, in če upoštevamo vse to, kar je zakrivil, se moramo prepričati, da je bila Leninova bojazen upravičena. Stalinove negativne značilnosti, ki so se za Lenina komaj pojavile, so se v poslednjih letih spremenile v hudo Vredno je omeniti dejstvo, da tudi v teku hude ideološke borbe proti trockistom, pristašem Zinovjeva, Buhari-na in drugim, se niso zatekli k ukrepom ekstremističnega značaja, ker se je borba vodilo na ideološkem terenu. Teda nekaj let pozneje, ko je bil socializem v naši deželi že v temelju zgrajen; ko so bili izkoriščevalski razredi v glavnem likvidirani; ko je bila sovjetska družbena struktura radikalno spremenjena; ko se je nasilno zmanjšala družbena baza političnih gibanj in stranki sovražnih skupin: ko so bili ideološki nasprotniki stranke že davno politično poraženi; tedaj se ie začelo njihovo neposredno zatiranje Vprav v tem razdobju (1935-1937- 1938) je nastal sistem množičnega zatiranja s pomočjo vladnega a-parata, najprej proti sovražnikom leninizma — pristašem Trockega, .Zinovjeva, Buhari-na. ki jih je stranka že davno politično porazila — in pozneje tudi proti mnogim poštenim komunistom, proti tistim voditeljem stranke, ki *o prenesli hudo breme državljanske vojne, prva najtežja bro pozna in visoko ceni kot . . . -, . - .. . odkritosrčno prijateljico Leni-1 leta industrializacije in kolek tivizacije, ki so se aktivno borili pioti trockistom in desnim deviacionistom, za leninistično partijsko linijo. Btalin je bil tisti, ki je u-stvaril pojem «sovražnik ljudstva». s tem izrazom je postalo avtomatično odvečno dokazovati ideološke napake enega ali več ljudi, ki so bili zapleteni v neki spor. Ta izraz je omogočil uporabo naj-okrutnejšega zatiranja, s kršitvijo vseh načel revolucionarne zakonitosti, proti komur koli, ki bi na kakršen koli način ne bil v soglasju s -Stalinom, proti tistim, o katerih bi se konjaj sumilo, da imajo sovražne namene, proti tistim, ki ne bi bili na dobrem glasu. Pojem esovrai-nik ljudstva» je praktično odstranil možnost kakršne koli oblike ideološke borbe in možnost, da bi nekdo objasnil svoje stališče o tem ali onem vprašanju, tudi o onih praktičnega značaja. V glav-1 tovosti ali začasen nekonfor- nem, in v praksi, edini dokaz krivde, ki se je uporabljal proti vsem pravnim normam. je bilo ((priznanje* obdolženca samega; in, kot so poznejši izsledki dokazali, so »priznanja* dosegli s fizičnim pritiskom nad obdolženci. Dejstvo je, da so številne osebe, ki so bile pozneje likvidirane kot sovražnice partije in ljudstva, sodelovale z Leninom, ko je ta bil živ. Nekatere od teh so napravile na. pake, ko je bil Lenin še živ, toda kljub temu se je Lenin posluževal njihovega dela popravil je njihove napake, napravil je vse mogoče, d* jih obdrži v vrstah partije ir. da jih prepriča naj mn sledijo. Glede tega bi se morali delpgati kongresa seznaniti z neobjavljeno Leninovo noto. naslovljeno politbiroju Centralnega komiteja v oktobru 1920. Ko je govoril o nalogah kontrolne komisije, je Le-nir pisal, da bi se morala Komisija spremeniti v pristen organ vesti partije in proletariata Kot posebna naloga kontrol-n“ komisije se priporoča temeljit individualen odnos, včasih celo neke vrste zdravljenja, za predstavnike tako imenovane opozicije, tistih, ki so preživeli psihološko krizo zaradi neuspeha svoje kariere v sovjetih in v partiji. Napraviti bi se moral poizkus, da se pomirijo, da se jim obrazloži problem na način, ki naj bo v skladu z odnosi med tovariši, da se jim ,zaupa (izognivši se metode izdajanja ukazov) naloga, za katero so psihološko primerni. Nasvete in določbe glede tega vprašanja bo moral izdelati organizacijski urad cen-tialnega komiteja. Vsi vedo, da je bil Lenin neizprosen z ideološkimi sovražniki marksizma, z devia-cionisti od uradne linije partije. Hkrati pa je Lenin, kakor vidno izhaja iz omenjenega dokumenta, v svoji vodilni akciji partije zahteval najintimnejši stik partije same s ttstimi, ki so pokazali nego- i mizem z linijo partije, ki pa jih je bilo mogoče zopet pripeljati na pravo pot- Lenin je svetoval, naj bi dotične potrpežljivo prevzgojili, ne da bi se poslužili izvajanja skrajnih ukrepov. 1 Modrost Lenina v odnosih z drugimi je očitna v njegovem delu s kadri partije. Povsem drugačen odnos z drugimi pa označuje Stalina. Značilnosti Lenina — potrpež. ljivo delo s posamezniki, vztrajen in težaven napor za njih prevzgojo, sposobnost, da pripravi druge, da mu sledijo, ne da bi se posluževal prisiljevanja, pač pa bolj z ideološkim vplivom vse skupnosti nanje -■ so bile vedno povsem neznane Stalinu. Ta je zavrnil leninistično metodo prepričevanja in vzgoje, opustil je metodo ideološke borbe in jo nadomestil z metodo državnega nasilja, množičnih represij in terorja. Nastopal je v vedno večjem obsegu in z vedno večjo samovoljo. s pomočjo represivnih organov in je hkrati pogo-stoma kršil vse obstoječe norme morale in sovjetskega zakona. Samovoljno obnašanje enega samega poedinca je spodbujalo in dovoljevalo, da so tudi drugi izvrševali samovoljna dejanja. Množične u-smrtitve, ki so jih izvrševali brez procesov in brez preiskav, so ustvarjale negotovost, strah in tudi obup. Vse to seveda ni prispevalo k utrditvi enotnosti med vrstami partije in raznimi plast, mi delovnega ljudstva, pač pa je nasprotno povzročilo eliminacijo in izključitev iz stranke same sodelavcev, ki so ji bili zvesti, a ki jih Stalin ni trpel. Naša partija se je borila za uresničenje Leninovih načrtov glede zgraditve socializma. Slo je za ideološko bor. bo. Ce bi se v tej borbi spoštovala Leninova načela; če bi se prilagoditev partije tem načelom sposobno združila s temeljitim in budnim zanimanjem za ljudstvo; če se to ne bj zavračalo in če se ne bi zavračalo njegovo delo, namesto da bi ga privlačevali k nam, ne bi prav gotovo imeli tako brutalne kršitve revolucionarne zakonitosti in prav gotovo ne bi vej tisočev ljudi izginilo kot žrtve tega sistema, ki je temeljil na terorju. V takem primeru bi se poslužili izrednih metod samo preti tistim, ki so dejansko izvršili zločine proti sovjetskemu sistemu. Oglejmo si sedaj nekatera zgodovinska dejstva. V dneh pred oktobrsko revolucijo rta se dva člana Centralnega komiteja boljševiške partije, Kamenjev in Zinovi-jev izrekla proti Leninovemu načrtu za oboroženo vstajo. Poleg tega sta 18. oktobra objavila v glasilu menjseviške stianke »Novaja Zižn* izjavo, v kateri se je trdilo, da bolj-ševiki pripravljajo vstajo in da imata ona ta podvig /.a avanturističen. Kamenjev iu Zinovijev sta tako razkrila sovražniku, da je Centralni komite sklenil začeti vstajo in da je bilo organizirano naj se ta začne v zelo bližnji prihodnosti. To je bilo izdajstvo nad partijo in nad revolucijo. O tem je Lenin pisal; «K ame-njev in Ztnouijeo sta razkrila Rodzijanku in Kerenskemu sklep Centralnega komiteja svoje partije, da začne oboroženo vstajo...». To je postavilo pred Centralni komite vprašanje izključitve Zinovi-jtva in Kamenjeva iz stranke. Kljub temu sta po veliki socialistični oktobrski revoluciji, kakor je znano, dobila Zinovijev in Kamenjev važ- ne vodilne položaje. Lenin jima je zaupal naloge, pri katerih sta izpolnjevala, naloge r.ajvečje odgovornosti v partiji in sta aktivno sodelovala pri dejavnosti partije in vseh sovjetskih organov. Znano je, da sta Zinovijev in Kamenjev napravila za časa Leninovega življenja vrsto drugih hudih napak. V svojem testamentu je Lenin opozoril ,da epizoda Zinovjev-Kamenjev, ki se je dogodila oktobra, ni bila prav gotovo slučaj. Toda Lenin prav gotovo ni postavil vprašanja njune aretacije ali njune ustrelitve. Oglejmo si sedaj primer trockistov. Danes, ko je poteklo dovolj dolgo razdobje z zgodovinskega stališča, lahko govorimo o borbi proti trockistom s popolno mirnostjo in lahko analiziramo to vprašanje z zadostno objektivnostjo. Navsezadnje so bili okoli Trockega ljudje, ki prav gotovo ne izhajajo iz buržoazne druž. be. Del njih je pripadal inteligenci partije, drugi pa so prišli iz delavskih vrst. Lahko imenujemo mnoge poedince. ki so se tedaj pridružili trockistom; ti poedinci so aktivno sodelovali v delavskem gi. banju v dobi pred revolucijo, med oktobrsko socialistično revolucijo in tudi v dobi, ko se je okrepila zmaga te revolucije, ki je bila največja med vsemi revolucijami. Mnogi od njih so se odtrgali od trockizma in so se vrnili na leninistične pozicije. Ali je bilo potrebno eliminirati te o-sebe? Globoko smo prepričani. da če bi bil Lenin živ, ne bi se proti mnogim od njih uporabljale tako ekstremistične metode. To so samo nekatera zgodovinska dejstva. Toda lahko trdimo, da je Lenin odklanjal uporabo najstrožjih metod proti sovražnikom revolucije, ko je to bilo res potrebno? Nedvomno tega ne more nihče trditi. Vladimir Ilič je zahteval. naj se s sovražniki revolucije in delavskega razreda ravna brez kompromisov in, po potrebi, se je brez u-smiljenja posluževal takih metod. Dovolj je, da se spomnite borbe Lenina proti organizatorjem protisovjetske vstaje socialrevolucionarjev, proti antirevolucionarnim kulakom leta 1918 in tudi proti drugim; v teh borbah se je Lenin brez obotavljanja posluževal najekstremnejših metod. da eliminira sovražnike. Toda Lenin se je posluževal takih metod samo proti pravim sovražnikom delavskega razreda in ne proti tistim, ki napravijo več ali manj hude napake, ki pa jih je mogoče voditi z ideološkim vplivom in jih celo obdržati na vodilnih mestih. Lenin se je posluževal strogih metod samo v najbolj nuj. nih primerih, to je tedaj, ko so še obstajali izkoriščevalski razredi in so se upirali revoluciji, ko je borba za obstoj odločno zavzela najostrejše oblike, med njimi državljanski- vojno. Stalin pa se je posluževal ekstremističnih sredstev in množičnih represij v dobi, ko je revolucija že zmagala, ko se je sovjetska država utrdila izkoriščevalski razredi *o bili že likvidirani in socialistične metode trdno ukoreninjene v vseh fazah narodnega gospodarstva, ko je naša partija bila politično utrjena in okrepljena, bodisi številčno kakor tudi ideološko. Jasno je da je Stalin pokazal v celi vrsti primerov svojo intole-rantnost, svojo brutalnost in svojo zlorabo oblasti. Namesto da bi pokazal politično korektnost in da bi mobiliziral množice, se je pogostoma rajši zatekal k represiji in eliminiranju ne samo v primeru resničnih sovražnikov, pač pa tudi glede posameznikov, ki niso napravili nobenega zločina proti partiji in sovjetski vladi. V tem ne vidimo znuka modrosti, pač pa samo dokaz tiste brutalne sile, zaradi katere je bil svoj čas Lenin tako zaskrbljen. Pozneje, zlasti po odkritju zarote Berijeve tolpe, je Centralni komite skrbno proučil vrsto vprašanj, ki jih je imela v rokah to tolpa. To je pokazalo zelo grdo sliko brutalnosti in samovolje, ki sta izhajala iz nekorektnega Stalinovega ravnanja. Kakor dokazujejo dejstva, si je Stalin s pomočjo svoje neomejene oblasti dovolil številne zlorabe, s tem da je nastopal v imenu Centralnega komiteja, ne da bi vprašal za mnenje njegove člane in niti člane Politbiroja tega komiteja; mnogokrat jih ni obveščal -> svojih osebnih sklepih glede vaznih vprašanj partije in vlade. Stalinova samovol JOSIP VISAHJONOV1C STALIN Pri proučevanju vprašanja kulta osebnosti moramo v prvi vrsti dokazati vsem, kakšno škodo je ta kult povzročil interesom naše partije. Vladimir Ilič Lenin je vedno poudarjal nalogo in važnost partije pri vodstvu socialistične države delavcev in kmetov; v tem je videl bistveno lastnost za ugodno zakoreninjenje socializma V naši deželi. Poudarjajoč veliko odgovornost, ki jo ima boljševi-ška partija, kot stranka na oblasti v sovjetski državi, je Lenin zahteval najbolj natanč. no spoštovanje vseh načel partijskega življenja, uresničenje načel kolektivnega vodstva, bodisi v partiji, kakor v državi. Načelo kolektivnega vodstva izhaja iz same narave naše partije, ki je zgrajena na načelih demokratičnega centralizma. To pomeni — je de-jai Lenin ■— da vsa vprašanja partije obravnavajo, neposredno ali pa go predstavnikih — vsi člani partije, ki so brez izjeme podvrženi istim načelom; poleg tega morajo vsi člani vodstva, vsi vodilni organi, vsi tisti, ki imajo kako nalogo v partiji, ali so izvoljeni na neko mesto, polagati račun o svojem delovanju in jih je moč razrešiti. Znano je. da je Lenin dal primer največjega spoštovanja teh načel. Nikoli ni bilo važnega vprašanja, o katerem bi Lenin odločil, ne da bi vprašal za nasvet in odobritev večino članov Centralnega komiteja, ali članov politbiroja. V najtežjem razdobju za partijo in deželo je imel Lenin za potrebno redno sklicati kongrese, partijske konference in plenarna zasedanja Centralnega komiteja, na katerih so razpravljali o vseh važnejših vprašanjih in sprejemali resolucije, ki so jih voditelji skrbno in skupno izdelali. Lahko omenimo na primer leto 1918, ko je deželo ogrožal napad imperialističnih inter-ventistov. V takem položaju je bil sklican VII. kongres partije, da se obravnava vpra. šanje življenjske važnosti, ki se ni moglo odložiti, to je mir. leta 1919, ko je divjala državljanska vojna, je bil sklican VIII. kongres partije, ki je odobril nov urogram. odločil o važnih vprašanjih, kakor o odnosih s kmečkimi množicami. o organizaciji sovjetske vojske, o vodilni vlogi partije pri delovanju sovjetov, o spremembi v socialnem sestavu partije in o drugih vprašanjih. Leta 1920 je bil sklican IX. kongres partije, ki je izdelal vodilna načela glede delovanja partije na področju gospodarske obnove. Leta 1921 je X. kongres partije sprejel novo Leninovo gospodarsko politiko in odobril zgodovinsko resolucijo imenovano «o enotnosti partije*. Za časa Leninovega življenja so bili kongresi partija redni; vsakikrat. ko je nastal važen preokret v razvoju partije in dežele, je imel Lenin absolutno za potrebno, da partija izčrpno obravnava vse temeljne elemente v zvezi z notranjo in zunanjo politiko in z vprašanji, ki se tičejo napredka partije in vlade. Zelo značilno je, da je Lenin naslovil svoje zadnje članke in svoja zadnja pisma in pripombe na kongres partije kot njen najvišji organ. V presledkih med enim kongresom in drugim je Centralni komite partije, kot vrhovni skupni organ, skrbno spoštoval načela partije in izvajal njene direktive. Vse to se je dogajalo za časa Leninovega življenja. Ali *o se svečana leninistična načela naše partije spoštovala po smrti Vladimira Iliča? Medtem ko so se v prvih letih po Leninovi smrti kongresi partije in plenumi Centralnega komiteja sklicevali več ali manj redno, so se pozneje, ko je Stalin začel vedno bolj zlorabljat' oblast, ta načela brutalno kršila. To je postalo zlasti očito v zad njih petnajstih letih njegovega življenja. Ali je morda normalno, da je med XVIII. in XIX. kongresom partije poteklo kar trinajst let. v katerih sta partija in dežela sodelovali pri tako važnih dogodkih? Ti dogodki so izrecno zahtevali, da bi partija proučila in odobrila resolucije v zvezi z obrambo dežele NIK1TA HRIJSCEV med patriotično vojno in o mirni obnovi po vojni. Tudi po vojni je poteklo nad se-c*em let, preden je bil sklican kongres. Tudi plenumi Centralnega komiteja so bili redko sklicani. Dovolj je omeniti, da v vseh letih patriotične vojne m bil sklican niti en plenum Centralnega komiteja. Res je sicer, da je oktobra 1941 prišlo do poizkusa, da bi sklicali plenum Centralnega komiteja, in njegovi člani so bili pozvani v Moskvo iz vseh krajev dežele. Čakali so dva dni da hi se plenum začel, toda to se ni zgodilo, ker Stalin se ni hotel niti sestati, niti govoriti s člani Centralnega komiteja. To dokazuje, •kako je bil Stalin demoraliziran v prvih mesecih vojne in s kakšnim zaničevanjem in ošabnostjo je ravnal s člani komiteja. Stalin se dejansko ni oziral na norme, ki urejajo življenje partije in je teptal leninistično načelo kolektivnega vodstva. Trmast? indiferentnost Stalina do partije in Centralnega komiteja je postala očita po XVIII- kongresu partije, ki je bil leta 1934. Razpolagajoč s številnimi podatki, ki dokazujejo brutalno indiferentnost do kadrov stranke, je Centralni komite ustanovil komisijo partije pod nadzorstvom prezidija Centralnega komiteja; ta komisija ima nalogo raziskati vzro-ae, ki so dovolili množične represije proti večini članov Centralnega komiteja in kandidatov, ki so bili izvoljeni na XVII. kongresu KP SZ. Komisija je lahko pregledala veliko količino materiala v arhivih NKV.D in druge dokumente ter je ugotovila številna dejstva glede ustvarjanja primerov proti komunistom, lažnih obtožb, kričečih zlorab socialistične zakonitosti, kar je povzročilo smrt nedolžnih oseb. Postalo je oči-td, da številni aktivisti partije, vlade in gospodarskih organov, ki so bili v letih 1937—38 'označeni za sovražnike, niso dejansko nikoli bili sovražniki, vohuni ali saboterji itd., pač pa samo pošteni komunisti; podvrženi tem obtožbam, so se pogostoma, ker niso mogli več prenašati barbarskega trpinčenja, strni obtoževali (po nalogu preiskovalnih sodnisov — po-tvarjalcev) raznovrstnih hudih in absurdnih zločinov. Komisija je predložila prezidiiu Centralnega komiteja izčrpen in dokumentiran dokazni material o množičnih represijah proti delegatom XVII. kongre. sa in proti članom Centralnega komiteja, ki sp bili izvoljeni na tem kongresu. Ta material je proučil prezidij Centralnega komiteja. Pobijanje komunistov Ugotovljeno je bilo, da je bilo od iRj članov in kandidatov Centralnega komiteja ki so bili izvoljeni na XVII. kongresu, 98, t. j. 70 odst. aretiranih in ustreljenih (povečini v letih 1937 in 1938). (Vzkliki zgražanja v dvorani). Kako je bila sestavljena množica delegatov na XVU. kongresu? Znano je. da je 80 odst. glasujočih, ki so se udeležili XVII. kongresa, vstopilo v partijo v letih zarot", pred revolucijo in med državljansko vojno, t. j. pred letom 1921. Po socialnem poreklu je bila množica delegatov na kongresu sestavljena iz delavcev (60 odst. glasujočih članov). Iz tega razloga je nemogoče, da bi tako sestavljen kongres mogel izvoliti Centralni komite, katerega večina naj bi bila sestavljena iz sovražnikov partije. Edini vzrok, zaradi katerega je bilo 70 odstotkov članov in kandidatov Centralnega komiteja, ki so bili izvoljeni na kongresu, o-značenih za sovražnike partije in ljudstva, je v dejstvu, da so bili pošteni komunisti obrekovani, da so bile proši njim sfabricirane lažne obtožbe in revolucionarna zakonitost je bila s tem resno spodkopana. Ista usoda je doletela ne samo člane Centralnega konv-teja, pač pa tudi večino delegatov na XVII. kongresu. Od 1966 delegatov, ki so imeli glasovalno ali posvetovalno pravico, jih je bilo 1108 t. j. mnogo več kakor večina, aretiranih pod obtožbo protirevolucionarnih zločinov, To dejstvo dokazuje kako absordne, neusmiljene in nasprotne zdra. vemu razumu so bile obtožbe ki so bile izrečene, kakor danes ugotavljamo, proti večini udeležencev na XVII. kongresu partije. (Zgražanje v dvorani). Omeniti moramo, da se XVII. kongres zgodovinsko o-menja kot kongres zmagovalcev. Delegati na tem kongresu sn aktivno sodelovali pri graditvi socialistične države; mnogi od njih sp trpeli in se borili za interese partije v letih pred revolucijo, z zarotami ali pa na fronti državljanske vojne; borili so se proti sovražnikom pogumno in so pogostoma gledali smrti v obraz, ne da bi treeili z očesom. Kako moremo verjeti. da bi se taki ljudje pokazali «dvojni igralci* in da so prešli v tabor sovražnikov socializma v dobi, ki je sledila politični likvidaciji pristašev Zinovjeva, Trockega in desničarskih ‘elementov ter po velikih realizacijah socialistična zgradnje? I cent Znano Stalinova zloraba oblasti O metodah Vse to je bi rezultat zlo* rabe oblasti s strani Stalina, ki se je začel posluževati množičnega terorja proti partijskim kadrom. Kje tiči vzrok, da so po XVII. kongresu množične represije proti aktivistom vedno bolj naraščale? Vzrok je v tem, da se je Stalin v tisti dobi postavil tako visoko nad partijo in državo, da ni več upošteval Centralnega komiteja in partije same. Medtem ko je pred XVII. kongresom še računal na skupno mnenje, je po dokončni politični likvidaciji pristašev Trockega, Zinovjeva in Buharina, ko je po tej borbi in socialistični zmagi partija dosegla enotnost, Stalin prenehal v vedno večji meri upoštevati člane Centralnega komiteja .n tudi člane politbiroja. Stalin je menil, da sedaj lahko odloča vse sam in edine osebe, ki jih je potreboval, so bili nameščenci pri statistikah. I. vsemi drugimi je ravnal na tak način, da jim je bilo dovoljeno le, da so ga poslušali in hvalili. Po zločinskem umoru S. M. Kirova so se začele množične represije in brutalne kršitve socialistične zakonitosti. Zvečer 1. decembra 1934 je na pobudo Stalina (brez odobritve politbiroja, ki jo je dal dva dni pozneje, slučajno) je tajnik prezidija centralnega komiteja Jenukidze podpisal sledeče direktive; 1. Ukazuje se preiskovalnim organom, naj pospešijo postopek v primerih tistih, ki so obtoženi, da so pripravljali ali izvršili teroristična dejanja. 2. Ukazuje se sodnim organom, naj ne prekinejo, v primeru zločinov, ki spadajo v to kategorijo, izvršitve smrtnih obsodb, zato da bi proučili možnost pomilostitve, ker prezidij izvršilnega centralnega komiteja ZSSR ni mnenja, da je mogoče spre/eti take prošnje. 3. Organom komisariata za notranje zadeve se ukazuje, da izvršijo smrtne obsodbe zločincev, ki pripadajo omenjeni kategoriji, takoj po razglasitvi obsodbe. Te smernice so postale o-snova za množične zlorabe proti socialistični zakonitosti. Med potekom mnogih izmed procesov z umetno sestavljenimi obtožbami so obtožence obtožili, da so pripravljati teroristična dejanja; to jim je jemalo sleherno možnust revizije njihovih primerov tudi tedaj, ko so trdili pred sodiščem, da so bile njihove «izpovedi» izsiljene in ko so prepričljivo pobili obtožbe, ki so bile naperjene proti njim. Poudariti je treba, da se skrivajo še danes za okoliščinami, v katerih se je pripetil umor Kirova, številni nerazložljivi in skrivnostni elementi, ki terjajo globljo proučitev. So razlogi za sum, da je ubijalcu Kirova Nikolaje-vu pomagal nekdo, ki je pripadal tej skupini, kateri je bila zaupana naloga, ščititi Kirova. Mesec dni in pol pred umorom so Nikolajeva aretirali s pretvezo sumljivega obnašanja, toda nato so ga izpustili, ne da bi ga niti preiskali. Skrajno sumljiva okoliščina je, da se je član CEKE, kateremu je bila poverjena zaščita Kirova, 2. decembra 1934 pri neki avtomobilski nesreči ubil, medtem ko so ga peljal) na zaslišanje. V tem incidentu se ni ponesrečila nobena druga izmed oseb, ki so bile v avtu. Po umoru Kirova so bili najvišji funkcionarji NKVD iz Leningrada obsojeni na neznatne kazni, toda leta 1937 so jih ustrelili. Lahko se domneva, da so jih eliminirali zato, da bi prikrili sledi tistih, ki so organizirali umor Kirova. (Vznemirjenje t> dvorani.) Množično preganjanje je zelo naraslo po letu 1936, potem ko sta Stalin in Zdanov poslala iz Sočija 25. septembra 1936 brzojavko z lastnim podpisom Kaganoviču, Molotovu in drugim članom Politbiroja. Brzojavka se je glasila: »Menimo, da je absolutno potrebno in nujno, da se tovariš Ježev imenuje za ljudskega komisarja za notranje zadeve. Jagoda se je pokazal za absolutno nesposobnega, da bi razkrinkal trockistično-zinovjevski blok. GPU je štiri leta v zamudi na tem področju. To ugotavljajo vsi partijski delavci in večina predstavnikov NKVD». Ce govorimo s čim večjo natančnostjo, moramo poudariti, da se Stalin ni nikoli srečal s partijskimi delavci ter da zato ni mogel izrekati mnenj , Stalinov stavek, da je bila NKVD (kratica, ki se lahko izmenjuje s kratico GPU) štiri leta v zamudi glede ap-liciranja množičnega preganjanja ter da je bilo zato potrebno nadoknaditi zamujeno delo, je pognal člane NKVD na pot aretacij in množičnih ustrelitev. Trditi smemo, da je bila tn formula vsiljena tudi plenarnemu zasedanju centralnega komiteja KPSZ(b) v februarju in marcu leta 1937. Plenarna resolucija je odobrila to formulo na osnovi poročila Jezova z naslovom «Nauk’ nevarne diverzantske in vohunske dejavnosti japonsko-nemških trockističnih agentov. » Resolucija se je glasila: «Plenum Centralnega komiteja KP SZ(h) meni, da vsa dejstva, ki so bila ugotovljena med preiskavo o delovanju protisovjetskega trockističnega centra in njegovih pristašev v pokrajinah, dokazujejo, da je bil ljudski komisariat za notranje zadeve vsaj 'štiri !»ta v 2aniudi glede poskusa, da se razkrinkajo ti nepomirljivi sovražniki ljudstva«. Množične likvidacije so tedaj izvrševali pod geslom • borbe proti trockistom. Ali »o trockisti takrat res predstavljali tako resno nevarnost z a našo stranko in za sovjetsko državo? Pri tem bi morali opomniti na dejstvo, 4a Je bilo tik pred XV. kongresom Partije 1927 samo 4000 glasov v prid trockistično-zinovjev-ski opoziciji, medtem ko jih je bilo 724.000 v prid partiji. V desetih letih, ki so pretekla med XV. kongresom partije N in plenumom centralnega komiteja v februarju-marcu 1937, je bil trockizem popolnoma izločen. Številni privrženci Trockega so spremenili svoja prejšnja mnenja in so delali na raznih odsekih socialistične gradnje. Spričo zmage socializma je jasno, da niso obstajali elementi za množični teroe v državi. Stalinovo poročilo na plenumu centralnega komiteja v februarju-marcu 1937 pod naslovom «Pomanjkljivosti v delu in metodah partije za likvidacijo trockistov tn drugih dvoličnežev» je skušalo teoretsko opravičiti množični policijski teror s pretvezo, da se mora v pohodu k socializmu razredna borba zaostriti. Stalin je trdil, da sta ga tega naučila zgodovina :n sam Lenin. V resnici je Lenin učil, da je ujporabo revolucionarnega nasilja vsiljeval odpor izkoriščevalskih razredov, toda to se je nanašalo na dobo, ko so ti razredi še obstajali in so bili še zelo močni. Kakor hitro se je politični položaj v državi izboljšal, to je, ko se je januarja 1920 Rdeča armada polastila Rostova in izbojevala s tem važno zmago nad Denikinom, je Lenin ukazal Džerdžinske-mu, naj preneha z množičnim terorjem in naj odpravi smrtno kazen, Lenin je upravičil ta važni korak sovjetske države s sledečimi besedami, izrečenimi na zasedanju centralnega izvršnega odbora Sovjetske zveze dne 2 februarja 1920: «Bili smo prisiljeni uporabljati teror zaradi terorja, ki ga je izvajala Antanta, ko so močne svetovne velesile zagnale proti nam svoje horde in uporabile pri tem vsa sredstva. Ne bi vzdržali niti dva dni, če ne bi neusmiljeno odgovorili na te poskuse oficirjev in članov bele garde. To je pomenilo, zateči se k terorju. Toda to so nam vsilile teroristične metode, ki jih je uporabljala Antanta. Kakor hitro smo dosegli odločilno zmago, tudi pred koncem vojne, to' je kakor hitro smo se polastili Rosto- va, smo se odpovedali smrtni kazni ter s tem dokazali, da nameravamo uveljaviti svoj program tako, kakor smo obljubili. I: javljam, da uveljavljanje nasilja izvira iz sklepa, da se zadušijo izkoriščevalci, veleposestniki in kapitalisti; kakor hitro smo to opravili, smo se odpovedali vsem izrednim metodam, h katerim smo se zatekli. Dokazali smo to praktično.a Stalin se je oddaljih od teh jasnih in preprostih Leninovih naukov. Posluževal se je stranke in NKVD, da je izvajal množični teror, ko so bili izkoriščevalski razredi že izločeni iz države in ko ni bilo resnih razlogov, ki bi u-temeljevali uporabo takih izrednih sredstev. Ta teror se dejansko ni izvajal proti ostankom teh po- raženih izkoriščevalskih raz-1 redov, marveč proti poštenim delavcem partije in sovjetske države; proti tem osebam so formulirali zlagane, resmi-selne in obrekovalne obtožbe #dvojne igre», »vohunstva«, »sabotaže * in organiziranja namišljenih «zarot» itd. Na plenumu centralnega komiteja v februarju-marcu 1937 so se številni člani povpraševali, ali je pravilna direktiva množičnih ustrelitev ki so jih izvajali s pretvezo borbe proti »dvojni igri«. Tovariš Postišev je izrazil te dvome s skrajno spretnostjo, ko je rekel: «Premišljeval sern in prišel do zaključka, da so resna leta borbe minila ter da so člani partije, ki so zgubili svojo hrbtenico, pokončani ali pa so prešli v sovražnikove vrste; zdravi e-lementi so se borili za partijo. To so bila leta industrializacije in kolektivizacije. Nikoli nisem mislil, da je mogoče, da so Karpov in osebe kakor on potem, ko je ta napeta doba minila, v sovražnikovem taboru. (Karpov je bil član centralnega komiteja v Ukrajini in Postišev ga je dobro poznal. Sedaj se po pričevanjih, ki so nam na razpolago, zdi, da so ga trockisti pridobili zase leta 1934. Osebno ne verjamem, da je pošten član partije, ki je prehodil dolgo pot nenehne borbe proti sovražnikom partije in v korist socializma, lahko danes na strani sovražnika. Tega ne verjamem! Ne morem si predstavljati, da je mogoče delati s partijo v težkih letih ter se nato leta 1934 pridruži ti trocki- stom, To je zelo čudna stvar...» (Vznemirjenje v dvorani.) Po Stalinovi formuli, to je kolikor bliže se je socializmu, toliko večje je število sovražnikov, in uveljavljajoč resolucijo, ki jo je plenum centralnega komiteja odobri) na osnovi poročila Ježeva, so provokatorji, ki so se vrinili v organe državne varnosti skupno z brezvestnimi časti-hlepneži začeli v imenu partije zagovarjati množični teror, ki se je izvajal proti kadrom partije, sovietske države in proti samim državljanom, Dovolj je, če povem, da se je število aretacij z obtožbo protirevolucionarnih zločinov med letom 1936 in 1937 podesetorilo. Znano je, da se je proti predstavnikom partijskih delavcev izvajalo surovo nasil-stvo. Statut partije, ki ga je odobril XVII. kongres, se je oslanjal na leninistična načela, izražena na X. kongresu. Ta statut je določal, da je treba za uporabo skrajnih metod, kakor je izključitev iz partije člana centralnega komiteja, kandidata ali člana kontrolne komisije partije sklicati plenum centralnega komiteja in povabiti na ta plenum vse člane in kandidate komiteja, kakor tudi člane kontrolne komisije partije. Samo v primeru, da je dve tretjini članov te skupščine, OD LEVE NA DESNO V PRVI VRSTI: ZINOVJEV, KAMENJEV, TUHACEVSKI, RIKOV, SPODAJ: BUH ARIN, JAGODA, JEŽEV, KRII ENKO, VSI SO BILI LIKVIDIRANI MED VELIKO STALINSKO ČISTKO sestavljene iz odgovornih voditeljev, smatralo to za potrebno, se je lahko izključil elan ali kandidat centralnega komiteja. Večino članov in kandidatov centralnega komiteja, ki so bili izvoljeni na XVII. kongresu in aretirani v letih 1937-38, so izključil' ,z Partije nezakonito z grobo kršitvijo statuta partije, kajti vprašanja njihove izključitve ni nikoli proučil plenum centralnega komiteja. In ko so bili primeri nekaterih izmed tako imenovanih «vohunov» in »saboterjeva proučeni, je bilo razvianp. da so bili vsi ti primeri »sfabri-ciraniii. Priznanja mnogih tistih. ki so jih aretiral, in oo-tožili sovražne dejavnosti, sc dosegli s krutim in nečloveškim mučenjem. Po informacijah, ki so nam jih dali člani politbiroja iz tiste dobe, jim ni Satlin v tistem času pokazal izjav številnih obtoženih političnih aktivistov, ki so preklicali svoja priznanja pred vojaškim sodiščem ter zahtevali objektivno proučitev svojih primerov. Izjav te vrste ,ie bilo mnogo in Stalin je vedel zanje. Centralni kumitp meni. da je absolutno potrebno informirati kongres o mnogih teh primerih, ki so bili «sfabr.-cirani« proti članom centralnega komiteja partije, ki so bili izvoljeni na XVII. kongresu. Dokaz podle provokacije, odvratne potvorbe in zločinske kršitve revolucionarne zakonitosti je primer bivšega kandidata politbiroja CK, e-nega najbolj slavnih partijskih delavcev in članov sovjetske vlade, to je tovariša Eikheja, ki. je bil član partije že od leta’ 1905, Primer tovariša Eikheja Tovariš Eikhe je bil aretiran 29. aprila 1938 na podlagi obrekovalnih obtožb brez sankcije glavnega javnega tožilca ZSSR. ker so to sankcijo prejeli šele 15 mesecev po aretaciji. Sodno pie-iskavo v primeru Eikheja so vodili z najbolj grobo kršitvijo sovjetske zakonitosti in spremljale so jo namerne ponaredbe. Z mučenjem so ga prisilili, da je že v naprej podpisal tekst o njegovi namišljeni izpovedi, ki s'o jo pripravili preiskovalni sodniki. in ga obtožili protisovjetske dejavnosti. 1. oktobra 1839 je poslal Eikhe Stalinu izjavo, v kateri je kategorično zanikal vse obtožbe in zahteval, da se njegov primer preuči. V tej izjavi je pisal: «Ni bolj grenke nesreče kut je ta, da sem v zaporih oblasti. za katero sem se vedno borih. Ohranjena je bila izjava, ki jo je Eikhe poslal Stalinu 27. oktobra 1939. V njej je našteval dejstva na zelo prepričljiv način in je pobijal obrekljive obtožbe, naperjene proti njemu, ter trdil, da so bile te izzivalne obtožbe po eni strani delo pristnih trockistov, katerih aretacije je on piotrdil, ko je bil prvi tajnik komiteja partije v zahodir Sibiriji, in ki so spletkarili proti njemu, da bi se maščevali nad njim; po drugi strani pa rezultat temeljite ponaredbe dokazov s strani preiskovalnih sodnneov. Eikhe je pisal v svoji izja-vi: «. . . 25. oktobra t. 1. sem bil obveščen, da je bila preiskava. ki se tiče mojega procesa, zaključena ter da sc lahko seznanim s spisi te preiskave. Ce hi bil kriv le stotinke zločinov, za katere sem obtožen, ne bi si vam upal poslati te izjave pred svojo ustrelitvijo. Toda jaz se nisem omadeževal niti z enim izmed zločinov, za katere me obtožujejo, in moje vesti ne vznemirja niti senca krivde. V svojem življenju va’-i nisem nikoli lagal in vam ne. bom lagal niti sedaj, ko sem z eno nogo v grobu. Ve-, moj primer je tipičen zg' 'č. provokacije, obrekovanja in kršitve najbolj osnovnih temeljev revolucionarne zakonitosti. . Izpovedi, ki so bile priključene mojim sodnim spisom, niso le nesmiselne, marveč vsebujejo tudi nekatera obrekovanja proti centralitemu komiteju KP SZ in proti svetu ljudskih komisarjev, kajti nekatere upravičene resolucije centralnega komiteja KP SZ in sveta ljudskih komisarjev, ki niso bile sprejete na mojo pobudo, ker sem bil odsoten, se. v teh izpovedih prikazujejo kot sovražna dejanja protirevoluci murnih organizacij, izvršena po mojem nasvetu... Omenil bom sedaj najbolj žalosten del svojega življenju in resnično resno krivdo, s katero sem se omadeževal proti partiji in proti vam, t j. svojo izpoved o protirevolucionarni dejavnosti . . . Stvari stoje takole: ker nisem mogel prenašati mučenja, kateremu sem bil podvržen po Ušja kovu in Nikola jevu, zlasti pa po prvčm — ki sta izkoristila dejstvo, da moja pu-lomljena rebra še niso ozdravela in da sem zato zelo trpel — sem bil prisiljen, obtoževati samega sebe in druge. Večji del mojega priznanja mi je sugeriral in diktiral lisjakov, ostanek pa predstavlja rekonstrukcija materiala NKVD zahodne Sibirije, za katerega sem prevzel vso odgovornost Ker se nekateri deli zgodbe, ki jo je Uš jakov sfabriciral .in ki sem jo jaz podpisal, niso skladalt, sem bil prisiljen podpisati drugo verzijo. Isto se je zuo-dilo Rukimoviču, ki .‘o ga v prvem trenutku označili Kot. člana rezervne podtalne mreže in čigar ime so kasneje izločili, ne da bi me prej o tenj obvestili. Isto se je zgodilo tudi z voditeljem rezervne mreže, ki naj bi jo it* slvaril Buharin leta 1935 Najprej sem podpisal svoje ime, nato so mi dali navodilo, naj ga nadomestim : imenom Mežlavka. Bili so tudi drugi vodobni incidenti, ...Prosim vas in vas rotim, da ponovno proučite moj primer, in to ne zato, da mi prizanesete, marveč zato, da da izjavim sodišču, partiji in Stalinu, da sem nedolžen. Nikoli nisem zakrivil nobene zarote. Umrl bom z vero v resnico politike partije, kakor sem vanjo veroval vse svoje življenje». 4. februarja so Eikheja ustrelili. (Ogorčenje v dvorani). Sedaj je bilo dokončno u-gotovljeno,. da je bil primer Eikhe docela izvit iz trte; zato smo ga posmrtno rehabilitirali. Tovariš Rudžutak, kandidat politbiroja in član partije od leta 1905, ki je preživel 10 let na carističnem prisilnem delu, je pred sodiščem popolnoma preklical priznanje, ki mu je bilo izsiljeno. Zapisnik zasedanja kolegija vrhovnega vojaškega sodišča vsebuje naslednjo Rudžutako-vo izjavo; in njegovih odcepkov. Potem redno — brez slehernega u- ko mi je podrobno orisal orje o organizaciji tega centra ganizacijo, mi je dejal, da bo NKVD skonstruirala obtožnico proti centru ter pripomnil, da bo proces javen. Pred sodišče bi nas spravili štiri ali pet, vse domnevne člane tega centra: Cudn-va, Ugarova, Smorodina, Po-zerna, Sapožnikovo (Cudovo ženo) m druge skupno z dvema ali tremi domnevnimi člani odcepkov centra. ...Obtožnica proti leningrajskemu centru bo morala biti solidno pripravljena in zato so potrebne priče. Socialni izvor (seveda v preteklosti) in položaj teh prič v partiji bosta imela važno vlogo. Vam samim — je dejal Za-kovski — si ne bo treba izmisliti ničesar. NKVD vam bo preskrbela že pripravljen opis „ .... . i vseh odcepkov centra; ta opis «Edina zahteva, ki jo je ob- 5osje morali pazljivo proučiti va sodisce, | jn se spomniti dobro vseh od- govorov na vprašanja, ki bi vam jih utegnilo postavili sodišče. Ta primer bo spopol-rne- sojenec naslovil je ta, da se centralni komite | KPSZ obvesti, da obstaja p| okviru NKVD center, ki še tu bil eliminiran in ki si spretno izmišlja obtožnice ter prisiljuje nedolžne, da priznavajo. Ni nobene možnosti dokazati, da nekdo ni bil udeležen pri zločinih, ko pričajo nasprotno izpovedi raznih oseb. Preiskovalne metode so takšne, da prisilijo obtožence, da lažejo in krivično obtožujejo popolnoma nedolžne osebe, kakor tudi osebe, ki so že obtožene. Obtoženec prosi sodišče, da mu dovoli, da obvefti centralni komite KPSZ o vsem tem pismeno. Zagotajvlja sodišču, da ni osebno nikoli zasnoval nobenega zločinskega načrta proti politiki naše partije, ker se je vedno strinjal z njeno linijo na vseh področjih gospodarnega in kulturnega udejstvovanja)), Ta Rudžutakova izjava je ostala neznana, kljub temu da je bil svoj čas načelnik centralne kontrolne komisije, ki je bila ustanovljena vskla-du z Leninovimi navodili z nalogo, da si bo prizadevala ohraniti enotnost partije. Tako je postal načelnik tega uglednega organa partije žrtev grobe samovolje. Niso ga niti poklicali pred politbiro centralnega komiteja, ker Stalin ni hotel govoriti z njim. Obsodba proti njemu je bila izrečena po samih dvajsetih minutah in so ga ustrelili. (Zgražanje v dvorani). Po, natančni proučitvi primera v letu 1955 so ugotovili, da so bile ohtožbe proti Rud-žutaku zlagane in da so se opirale na obrekovalen material. Tudi Rudžutaka so posmrtno rehabilitirali. Način, kako so bivši agenti razkrinkate podlo provoka- ! NKVD iz trte izvili razne nacijo, ki je kakor kača ovila! obstoječe »protisovjetske cen-mnogo ljudi pretežno zaradi1, tre# in «bloke», uporabljajoč moje strahopetnosti in zaradi| izzivalne metode, je razviden mojega zločinskega obrekova- j iz priznanja tovariša Rozem-nja. Nikoli nisem izdal vas. bluma, člana partije od leta ali partije. Vem, da moram | 1906, ki ga je leta 1937 are-poginiti zaradi podlega in j tirala leningrajska NKVD. bednega delovanja sovražni- Pri pregledu primera Kokon partije in ljudstva, ki so marova je leta 1955 Rozem-si izmislili provokacijo proti blum odkril naslednjo epizo-meni«. I do: ko so ga leta 1937 areti- Zdelo bi se, da bi tako važ-! rali, so ga podvrgli groznim na izjava zaslužila, da bi jo | mukam, med katerimi so mu proučil centralni komite, to-; ukazali, naj izpove lažne in-da to se ni zgodilo in izjava je bila izročena Beriji, med- nje« v štirih uli petih secih uli morda v pol letu V vsem tem času se boste pripravili, tako da ne boste tem ko so tovariša Eikheja, kandidata za politbiro, še nadalje grozno mučili. 2. februarja 1940 je prišel Eikhe pred sodišče. Priznal ni ki ga ie leta 1937 skonstrui nobene krivde in dejal na- rala NKVD glede: usaboter- slednje: ske. vohunske in prevratne «V vseh mojih tako ime- dejavnosti nekega leningraj-vovanih priznanjih ni niti ene! skega terorističnega centra« besede, ki bi jo napisal sam (Reakcija v dvorani). Z ne-razen mojega podpisa pod\ verjetnim cinizmom mu je protokoli, ki mi je bil izsi- Zakovski pripovedoval o polje« z nasiljem. Napravil sem! dlem »mehanizmu«, ki se je svojo izpoved na podlagi pri- ukvarjal z izmišljevanjem do-tiska preiskovalnega sodnika, | cela neobstoječih «protisovjet-ki me je mučil od moje are-, skih zarot«. Da hi mi stvar tacije dalje. Nato sem začel \ pojasnil — je izjavil Rozem-pisati vse te absurdnosti...'! blum — mi je dal Zakonski Najbolj važna stvar zame je,' na izbiro razne možne verzi- BULGAN1N kompromitirali preiskave in samih sebe. Vaša bodočnost bo odvisna od poteka in rezultatov procesa. Ca začnete lagati in pričati po krivem, se boste . mprali kesati. Ce boste vztrajali do konca, boste! rešili kožo in boste lahko jedli in se oblačili na stroške vlade do konca svojih dnin. TAkšne so bile podle spletke, ki SO. jih tedaj uporabljali. (Reakcija v dvorani). Se bolj, obširna je bila ponaredba nekaterih, primerov, ki so jo uprizorili v' pokrajinah SZ. Poveljstvo NKVD v Svei-dlovski Oblasti' «je odkri-formaeije glede sebe samega j lo» tako imenovano «odporno in drugih oseb. Odpeljali so skupino- v Uralih« -— organ ga tedaj v urad Zakovskega,' bloka pristašev desnega od-ki mu je ponudil prostost s | klona, trockistov, socialrevo-pogojem, da-bi ponovil pred lucionarjev in cerkvenih funk-sodiščem zlagano priznanje, cioharjev — katerih namišlje- gotovljenega vzroka — prvi tajniki komitejev komunistične partije ali centralnih komitejev oblasti in republik (Reakcija v dvorani). Na tisoče poštenih in nedolžnih komunistov je bilo usmrčenih na podlagi strahotnih ponarejanj takih »primerov«, spričo dejstva da so sodni organi sprejemali obre-kovalne »izpovedi« vseh vrst in spričo sistema izsiljenih priznanj obtožencev ter obtožb proti samim sebi in proti drugim. Na isti način so sfabricirali »primere« proti uglednim delavcem partije in države, kot so bili n. pr. Kos-jor, Kubar. Postišev, Kosarjev in drugi. V tistih letih so izvršili likvidacije na množični osnovi, ki niso bile u-temeljene 'z, nobenim otipljivim dokazom im ki so povzročile hude vrzeli v partijskih kadrih. Dovoljena je bila zločinska praksa, po kateri se je do-pTiščalo, da je "NKVD pripravljala sezname oseb, katerih primeri so spadali v pristojnost vojaškega kolegija in katerih obsodba je bila pripravljena že vnaprej. Ježev je imel navado pošiljati takšne tez.name Stalinu osebno, da je odobril predložene kazni. V letih 1937-38 so poslali Stalinu kar 383 takšnih seznamov, ki so vsebovali imena mnogo tisoč članov partije, Sovjetov, Komsomola, vojske in gospodarskih organov. Stalin je odobril vse. Za velik del teh primerov je v teku revizija in večino obtožb preklicujejo, ker so bile brez podlage in ponarejene. Dovolj je, da povem, da’sita 'vojaški kolegij in vrhovno sodišče od leta 1954 do danes rehabilitirala 7.679 oseb, toda za večino izmed njih gre za posmrtno rehabilitacijo. Množične aretacije članov t partije, Sovjetov, vojske in gospodarskih organov so povzročile ogromno škodo naši državi in stvari napredka socializma. Množične likvidacije so imele negativen vpliv na poli-tično-moralni položaj v partiji, povzročile so negotov položaj, prispevale so k širjenju škodljivih sumničenj in so sejale nezaupanje med komuniste. Mrgolelo je vsakovrstnih obrekovalcev in oportunistov. Resolucije plenuma centralnega komiteja KPSZ v januarju 1938 so v neki meri izboljšale organizacijo partije. Toda tudi v letu 1938 so se vršile likvidacije v širokem obsegu. Naša partija je lahko preživela resne dogodke v letih 1937-1938 in vzgojila nov naraščaj voditeljev samo zato, ker razpolaga s tako veliko politično-moralno močjo. Vendar ni dvoma, da bi naš pohod k socializmu in k Pripravljanju obrambe naše države imel večji uspeh, če ne bi kadri partije doživeli tako hudih izgub zaradi neutemeljenega in neupravičenega množičnega preganjanja v letih 1937-38. Mi pravilno obtožujemo Ježeva podlih metod, ki jih je uporabljal leta 1937, toda odgovoriti moramo na naslednje vprašanje:, ali bi mogel na primer Ježev aretirati Kosjo-ra, ne da bi Stalin za to vedel? Ali je politbiro o tem razpravljal in sklepal? Ne, bilo ni ne razpravljanj ne sklepov, kakor ni bilo nič takega v drugih podobnih primerih. Ali bi lahko Ježev sam odločal o tako važnih vprašanjih, kakor je bila usoda tako uglednih predstavnikov partije? Ne. bilo bi zelo naivno smatrati vse to za delo samega Ježeva. Jasno je, da je o teh vprašanjih odločal Stalin in da ne bi mogel Ježev, brez njegovih ukazov in njegove odobritve, storiti nič takega. Proučili smo razne primere in rehabilitirali Kosjora, Rudžutaka, postiševa, Kosarjeva in druge. Zakaj so jih aretirali in obsodili? Proučitev dokazov kaže, da ni bilo nobenega upravičenega razloga za te ukrepe. Kakor mnogo drugih so tudi nje aretirali, ne da bi za to kaj vedel javni tožilec. Sicer pa v podobnih okoliščinah ni bila potrebna nobena odobritev, kajti kakšno odobritev naj bi zahtevali, ko je Stalin odločal o vsem? On sam je opravljal v teh primerih naloge javnega tožilca. Stalin ni samo potrjeval, marveč je na lastno pobudo izdajal zaporne naloge. Potrebno je povedati vse to, da se lahko delegati na tem kongresu jasno prepričajo o dejstvih, da jih ocenijo in potegnejo iz njih ustrezne zaključke. Dogodki potrjujejo, da je bilo povzročenih mnogo zlorab po Stalinovem ukazu, ne da bi se upoštevale smernice partije in sovjetska zako- nitost. Stalin je bil zelo^ nezaupljiv človek m boestno je sumničil; to vemo . kušenj, ki smo jih ,Prldo ' ko smo delali z njim 7 « dilo se je, da je neko%«V. gledal in mu rekel. ,-ej se me .danes tako ogiblješ s pogledom?« ali: »Zal ) danes tako vznemirjen i«■* me ne upaš pogledati " j. nost v oči?» Bolestno sunm_ čenje je ustvarilo v njem ^ zaupanje do vseh, uglednih Partllsklhm„0g0 let. ki jih je poznal mnogo^ Povsod in v vsem. J in »sovražnike«, «dvolicneze» «vohune». , ne- Ker je razpolagal * omejeno oblastjo, se ,:n;m puščal resnim sam® J be dejanjem ter je pnsi moralno in fizično k •_ Ustvarili se je P0’0^’ J,če čo katerega ni mogel izraziti svoje volje. -e Ko je Stalin dejal, da j. treba tega ali onega je bilo treba sprejet1=udstva»: gre za »sovražnika ij“ k, Medtem je Berijeva jtne je vodila državne vari ^ organe, prekašala s ti. v dokazovanju kn Obtozil-rančev in ve^aV^?Sga je sa-nega materiala, ki S d0. ma ponarejala, i1* * nia a-kaze so nudili? P^^alni retirancev; m P *a pri-i sodniki so sprejeman da znanja. Kako je J? ® jih; človek prizna zločin , na. ni zakrivil? Samo jZvajaj° čin, in sicer če se ičnega nad njim metode mU. pritiska, če se P°dv”eaVi v čenju, če se človek^ stanje nezavesti, c vexa\sA odvzame sposobnost *joVe«j )•___ A-- -O OTOVA Ja tor se orue* ^ „a-škega dostojanstva. ja,. j čin so dosegali »P« -el val Ko je leta 1939 .jemati] aretacij .V -nlnih --ta ‘■"jerna.11 množičnih aretacij e • |njM in so voditelji., teritor. ^ ob-5 organizacij da u' toževati agente Nb- ' nCem porabljajo proti ® ;tiska, Je metode fizičnega P po-* Stalin 20. januarja * obla-stal tajnikom komi jcom'7 sti, okrajev, ljuds jeve i® sariem za notranje načelnikom organiz3 ^ tel šifrirano brzojavko. 0 | brzojavki je bilo n V v p S2 «Centralni kontu meta® sporoča, da je uP°raieiot70nJjf 1 fizičnega pritiska v tfl 1931 j NKVD dovoljena oa ljenje«i dalje v skladu z ki pa je dal " r te KP SZ... tajne obvešče j buržoaznih držav metode fizičnega ti predstavnikovi nega proletariata * sra?»aj uporabljajo na najb°loStav!P ten način. Zato se„l0rala ^ vprašanje, zakaj bi .j„,»iliil ti socialistična 0 služba bolj žoazne nasp gentom bu smrtnih skega razreda t® delavcev. Centralni SZ meni, da se SZ meni, aa sr pritisk še vedno -roti P m sicer kot L znanim in t rdovrt' ^ praznikom ljudstva, ^dstU11 pičeno tn primerno Slepo zaupanje ni voditelj naj bi bil tajnik odbora partije za Sverdlov-sko oblast in član centralnega komiteja Kp SZ Kabakov. ki je bil član partije že od leta 1914. Dokazilno gradivo tedanje preiskave dokazuje, naj bi v vseh okrajih, oblasteh in republikah obstajale »organizacije trockističnih in desničarskih centrov za vohunsko, teroristično, diverzantsko in sa-botersko dejavnost« in da so bili voditelji teh organizacij Tako je Stalin potrdil v imenu centralnega komiteja partije najbolj surovo kršitev socialistične zakonitosti, mučenje in zatiranje, ki sta privedla, kot smo videli, k obrekovanju in k samoobtoževanju toliko nedolžnih ljudi. Pred kratkim — samo nekaj dni pred tem kongresom — smo se udeležili zasedanja prezidija centralnega komiteja in smo zaslišali preiskovalnega sodnika Rodosa, ki se je nekoč ukvarjal s preiskavo in z zasliševanji Kosjora, Cubar. ja in Kosarjeva. Gre za neznatnega človeka, z možgani kanarčka, ki je z moralnega vidika popplnoma izprijen. In vendar je to tisti človek, ki je odločal o usodi uglednih partijskih delavcev. Razen tega je on izrekal sodbe, ki so se tikale tudi političnih plati teh vprašanj, kajti s tem. da je ugotovil zločin «obtoŽencev», je dobavil material, iz katerega so se potem povlekli zaključki političnega značaja. Postavlja se vprašanje, ali človek takšnega formata lahko sam vodi preiskave, tako da dokaže krivdo ljudi, kot so bili prav gol tega brez primernih navodil Na zasedanju prezidija cen-tialnega komiteja nam je izjavil: «Rekli so mi, da sta Kosjor m Cubar sovražnika ljudstva in da sem ju moral jaz zalo, kol preiskovalni sodni1- prisiliti do tega, da sta prignala, da sta delovala kot sovražnika«. (Ogorčenje dvorani). To mu je uspelo samo z dolgotrajnim mučenjem, ki ga je dejansko izvajal po podrobnih navodilih Berie. Dodati moramo, da je Rodos na zasedanju prezidija centralnega komiteja dal tole cinično iz- javo: «Menil sem, da sem izvajal ukaze partije«, Tako so se Stalinovi ukazi glede uporabe metod fizičnega pritiska proti aretirancem izvajali v praksi. Ta in mnoga druga dejstva dokazujejo, da so se vse smernice glede reševanja raznih vprašanj v okviru partije kršile in da je končno bila vsaka stvar odvisna od samovolj? enega samega človeka. Moč oblasti, ki se je vsa osredotočila v rokah ene same * osebe — Stalina — je povzročila resne posledice med veliko domovinsko vojno. Ce se spomnimo nekolika nazaj na velik del naših romanov, naših filmov in naših «znanstvenih študij« zgodovinskega značaja, je vloga, ki so jo dodelili Stalinu v domovinski vojni, popolnoma nesprejemljiva. Stalin je predvideval vse. Sovjetska vojska je na podlagi strateškega načrta, ki ga je podrobno izde. lal Stalin mnogo prej, uporabila tako imenovano taktiko »atkivne obrambe«, to je taktiko, ki je — kot vemo — o-i mogočila Nemcem, da so prisl i Kosjor in drugi Ne,, . Moskvo in v Stalingrad, jotovo ni mogel storiti a se ^ je SOvjetska voi- ‘ taktike, ska z uporabo te zahvaljujoč se samo Stalinovemu geniju, lahko prešla v r.ipad in premagala sovražnika. Epsko zmago, ki je bila dosežena zahvaljujoč se oboroženim silam sovjetske države. zahvaljujoč se junaštvu našega naroda prepisujejo v teh romanih, filmih in »znanstvenih študijah« izključno strateškemu geniju Stalina. Ta argument moramo proučiti z največjo natančnostjo, ker ima veliko važnost in to ne samo z zgodovinskega, ampak predvsem s politične- in pra s' ga. vzgojnega inZanja ,je stališča. Katera d ^ aSaHJ nanašajo na to 0* Pred spopadom s mična t‘j| tisk in nasa f zelo vzgojna aktivnost soctsKt mistični: Ce b° s0VJe je. prekoračil ljublj®0 vsag nJ,J( meje, mu bomo n ^ ^rem' gov udarec vrnil) - to v darci, sovražnika lncr0 p, na njegovem na« je bila prežive ven) variši. to ne niči. Takoj ko vzel oblast v je Hif J k Oficir H d ec e armade tolmači gojencem vojaške akademije zgodovin&ke sklepe XX, kongresa komunistične £*rtije Z SSK zadal za nalog o. t. so t°jj-ri-komunizem. F*s,,'„is® J?, de krito poveaali 'a ' v z_. ,jjl' vali svojih nam® a^.rlial sego tega svoieU ustan pri skega cilja so vsakovrstne bloke' jjerlir' )• mer znamenito o a s ^ -Tokio. Mnoga deJiaSn0 v predvojni dobi Pr'us|l zovala, da se H1 ti sef,1., n* lja na vojno .PrOna)cOp’.ciev’.i0 državi in da Je ,|W, 6l,,r,ir; rusKin mejah l'i0„nib.,-e vfcl svojih Čet in °. s0 O1 Dokumenti, k1 j, „0" nedaynim objav J •-jj 3-vajo, da je Chur<*! p,)sinp la 1941. po svojo'33oseb®3 pd v Moskvi CriPPsb’ v veslil Stalina. 'i*a/.v&%i fe-pri tem je treb- |ed n* e ---'•Ufi ** rt#** ih ‘V »a 1 ni poveljnik že ne*tije, *° t* zoril na te tnfornL0gi 1 prejemali s strahon držanjem. ^i) (Nadaljevani6 1 pri ji dH so informacije „d ta varnosti nemškega sovjetsko državo P ja pjv' db iz diplomatskih v „p<4 ških virov; ker P3 t;yti®. jij [ I RASNA DISKRIMINACIJA V JUŽNOAFRIŠKI UNIJI I TEORIJA «0VEH DRŽAV V DRŽAVI » r 'l ’s I V nedavni debati v parlamentu Južnoafriške unije so ob priliki sprejetja novih zakonov o segregaciji nebelokožnega prebivalstva govorniki vlade in opozicije prišli 00 enakega zaključka: politika segregacije je povezana 1 ogromnimi težkočami. Kakor se je predpostavljalo, je ona Izzvala np samo politične, plemenske ali etnične probleme ampak tudi gospodarske in Celo mednarodne probleme. Južnoafriški parlament ni b,.' v stanju ostvariti načrte o segregaciji v njihovi prvotni obliki. Za osnovo parlamentarne debate je služila obsežna obrazložitev tako imenovane »teritorialne segregacije)), ki jo je izdelal prof. Tomlinson. Ta bi morala nuditi gospodarsko osnovo za ustanovitev «dveh držav v državi#, to je nekega področja, kjer bi bili naseljeni samo nebelekožci, in obla- žela ena sama gospodarska celota in da je treba vsem njenim delom obračati enako at' vsaj podobno pozornost ter da je tu nastalo vprašanje, kdo in kako finansirati industrijsko izgradnjo »nebelokož-nega področja#, in ali bi belo-kožci morali podpreti to izgradnjo s svojim neposrednim in posrednim vmešavanjem. Predlog da bi se na tem področju razvilo pretežno rudarstvo, so morali zavrniti, ker bi to pomenilo obsoditi tamkajšnje gospodarstvo na nazadovanje, kar ni v interesu dežele. Po drugi strani pa, ako bi belokožni Evropejci vendarle bili prisiljeni, da posredno ali neposredno podpirajo industrijski razvoj «nebelokožnega področja#, tedaj bi oni zapadli v neko novo težavo, ki si jo najmanj žele, in ki bi nasprotovala njihovemu osnovnemu cilju. Nato je zelo jasno opo- sti, ki bi si jo zase zadržali 1 zoril Ververd' »Neposredna izključno belokožni prebivalci Unije, s čimer bi se izvedla popolna ločitev plemen. Tridnevna debata o tem načrtu je spravila na površje Vrsto vprašanj, ki kažejo, da objektivni notranji m zunanji činitelji nasprotujejo popolni teritorialni segregaciji in celo tudi delni teritorialni ločitvi belokožcev od nebelokožnega prebivalstva. Z drugimi besedami, izkazalo se je, da je osnovni cilj i nacionalistične i un.onistične stranke — namreč popolnoma »teritorialna segregacija# — bolj oddaljen, kakor je bil kdajkoli. Na pot, uveljavljanja popolne segregacije stoje predvsem nepremostljive ekonomske tež-koče. Ce belokožno prebivalstvo želi obdržati neko področje izključno zase s tem, da na njem ne bi bilo nebelokožcev, tedaj je naravno, da ono vzdržuje z lastnimi rokami celotno gospodarsko dejavnost tega področja in da opravlja vrsto poslov «nižje vrste#, za katere so uporabljali samo ne-belokožno prebivalstvo. Da m se izognili takim posledicam za belokožno prebivalstvo, so v diskusiji prišli do zaključka, da bi teritorialne segregacije ne bilo treba izvesti do kraja, ampak da bi na tako imenovanem »belokožnem področju# pustili nekaj milijonov nebelokožcev, katerega naraščanje bi omejevali. Toda tudi če bi ta zaključek sprejeli kot zakon, ostane odprto iprašanje: kako preprečiti porast nebelokožnega prebivalstva na «belokožnem področju#. to je, kako vnaprej onemogočiti, da nebelokožci ne bi bili pc določenem številu let spet številnejši od belokožcev, kar bi postavilo na izhodiščno točko celo*no vprašanje segregacije. Drugo vprašanje, ki ga postavlja »teritorialna segregacija#, je mnogo težji in bolj Zapleten. Tu gre predvsem za bodoči gospodarski razvoj poj-Točja, v katerem bi morah' izključno živeti nebelokožno prebivalstvo dežele — Črnci. Indusi in Melegi. Pri proučevanju tega problema je bilo treba izhajati, hote ali nehote, iz dejstva, da je celotna de- PREJELI SMO Josip Stritar, ZBRANO DE-LO. Sedma knjiga. — Pogovori 1832—1894. Dunajska pisma. Krajši spisi. Dostavki. — Državna založba Slovenije. Ljubljana 1956. Bratko Kreft, PORTRETI. Cankarjeva založba. Ljubljana 1956. pomoč Evropejcev temu področju bi vzbudila idejo o plodnosti sodelovanja na gospodarskem področju, ki bi se nato mogla razviti tudi v idejo o sodelovanju na vseh področjih, vključivši tudi poli tično sodelovanje#. To je druga dilema, v kateri se je znašla sedanja vlada Južnoafriške unije. Izhod iz nje je parlament skusal najti v nekih srednjih ukrepih, ki naj bi vskladili gospodarske potrebe dežele s političnimi stremljenj; vlade in opozicije, da bi izvedli segregacijo nebelokožnega prebivalstva. To je tako imenovana ((praktična segregacija#, ko obstaja v ločitvi nebelokožnega prebivalstva od belokožnega povsod tam, kjer je to praktično izvedljivo. V duhu takih teženj je južnoafriški parlament že izglasoval zakon o ločitvi nebelokožnega prebivalstva od belokožnega povsod tam, kjer je to praktično izvedljivo. V duhu takih teženj je južnoafriški parlament že izglasoval zakon o ločitvi nebelokož-nih volivcev od belokožmh v volilnih spiskih in zakon o segregaciji na univerzah. Poleg tega se s posebnimi predpisi predvidevajo ločene počitnice belokožcev in nebelokožcev na določenih turističnih krajih, kakor tudi posebna zdravstvena služba in podobno. Kakor vidimo, ((praktična segregačija# ne pomeni popuščanje pred nebelokožnim prebivalstvom, ampak prav obrambno — namreč to; da nacionalistična stranka Johanesa Stfij* doma in njegova vlada neutrudljivo zahtevata nove možnosti, da bi omejiti človeške in nacionalne pravice avtohtonega prebivalstva. Poleg teh notranjih gospodarskih činiteljev, ki ovirajo izvajanje totalne segregacije imamo tudi pomembne zunanje politične elemente, ki ovirajo južnoafriško vlado in parlament, da bi v politiki plemenske diskriminacije šla do konca. Južnoafriška unija, na primer, ne morp živeti popolnoma ločena od sveta, in niti v Afriki sami, in da ne upošteva obsodb, ki jih je svetovna javnost izrekla nad tako politiko. Ona ne more biti indiferentna niti do vrste resolucij generalne skupščine OZN, s katerimi se politika segregacije obsoja. Kljub temu. da te resolucije niso mogle spremeniti razvoja stvari v Južnoafriški uniji, so vendarle privedle do zelo močnega moralnega pritiska svetovne javnosti na njeno vlado. V težnji, da bi se znebila tega moralnega pritiska, je Strijdomova vlada prisiljena v neki meri odstopiti od svoje prejšnje politike dosledne segregacije. Ona se tudi trudi, da bi ponovno pridobila svoj mednarodni ugled in skuša prepričati ameriške politike o vojaškem in strateškem pomenu svoje dežele Sodeč po nekih informacijah, se južnoafriška vlada zlasti trudi, da bi ponovno pridobila svoj ugled v sami Afriki, in da bi celo prišla do neke določene vodilne vloge med afriškimi deželami in narodi južno od Sahare. Ko teži za določenimi oblikami sodelovanja z neevropskim, črnskim prebivalstvom afriških dežel, ona skuša v neki meri i,blažiti svoje ukrepe proti domačemu nebelokožne-mu prebivalstvu. Toda ni n,iti najmanj sigurno, da se bo nekaj milijonov nebelokožnega prebivalstva Južnoafriške unije moglo držati brez osnovnih pravic v času, ko je celotna podjarmljena črna Afrika počasi, ali uporno in sigurno na poti k svoji politični in nacionalni osvoboditvi. V luči takega razvoja postaja še pomembnejši prak-tično-pol-tični smisel borbe nebelokožnega prebivalstva te dežele za svoje človečanske, politične in nacionalne pravice, za dosego končnega cilja Črncev, Indusov in Me-legov: ostvaritev mirnega ognjišča na rodni zemlji. SVETLE IN SENČNE PL A Tl ČEŠKOSLOVAŠKEGA GOSPODARSTVA VELIKA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA IN SENCA ZARADI ODKUPA NA DEŽELI Audrey Hepburn in Fred Astaire — glavna igralca v novem filmu »Veseli obrazi#, ki ga končujejo v Parizu Pred kratkim smo pisali o naporih, ki jih Češkoslovaška vrši, da bi se nekoliko otresla togega centralističnega načina vodenja ne le uprave, ampak vsega svojega gospodarstva. Po besedah predsednika Češkoslovaške Širokega, bo ta pot dolga, vendar brez dvoma uspešna. Pa pustimo vprašanje decentralizacije vodstva na Češkoslovaškem in se ustavimo za nekaj casa pri češkoslovaškem gospodarstvu na sploh. Najprej bomo spregovorili o češkoslovaški industriji. Znano je. da so Češkoslovaško že pred zadnjo vojno šteli med industrijsko, najbolj razvite dežele v Evropi in da je bila brez dvoma industrijsko najbolj razvita slovanska država. Že to dejstvo je brez dvoma eden izmed povoljpih elementov za njen sedanji socialistični razvoj. Na račun naporov celotne družbe, zaradi visoke zavesti delavskega razreda in tudi zaradi močnih finančnih sredstev se je češkoslovaška industrija tudi v desetih letih po vojni še bolj naglo razvijala, če vzamemo podatke iz češkoslovaških virov, bomo videli, da se je češkoslovaška industrijska proizvodnja v času prvega petletnega načrta — od 1949 do 1953 — večala kapo 15 odst. na leto. Leta 1954, to se. prav: prvo leto drugega petletnega načrta, je ta odstotek nekoliko upadel, da bi se v naslednjem letu ponovno dvignil. Vsi ti odstotki pa v glavnem povedo relativno le malo, zato poglejmo raje konkretne ..številke, ki nam bodo razvoj bolj nazorno pokazale. Na Češkem so leta 1955 izdelali 342 kg jekla na posameznega državljana. Pred vojno, po podatkih iz leta 1937 pa je odpadlo na posameznega državljana češkoslovaške republike 159 kg jekla. Po računih drugega petletnega na črta bo leta 1957 prišlo na vsa. kega državljana ze 475 kg jekla, kar je prav gotovo za evropske razmere zelo mnogo, saj je skoroda evropsm rekord. Kaj pa z električno e-nergijo? Leta 1948 je prišlo na Češkoslovaškem 600 kWh električne energije na prebivalca, lansko leto pa skoraj 1150. Koksa je leta 1948 prišlo okoli 350 kg na prebivalca, lani pa že 530. To je nekaj številk. ki vsekakor dovolj jasno pričajo, da se je češkoslovaška industrijska proizvodnja močno razvila. Oglejmo si sedaj nekoliko PO DOLGEM PRIKRIVANJU JE ZADEVA VENDARLE PRIŠLA NA DAN Zaradi versko je holandska ženske v krizi Začelo se je z zdravljenjem na pol slepe princese Maryke - Vlada sicer zanika možnost ločitve zakona, spor pa je že star in je vmes tudi več političnih nesoglasij Na Holandskem te dni govore o dveh velikih nasrečah. ki so zadele njihovo deželo v zadnjih treh letih. Prva nesreča so znane velike poplave, ki so v marcu 1953 uničile najbolj plodne predele te bogate dežele. Druga nesreča pa 1 naj bi bil škandal, ki' je prišel na dan te dn?' V zvezi s holandskim kraljevskim dvorom in ki je močno prizadel vpliv in ime, ki ga ima ta stara dinastija na holandsko ljudstvo. Kot vemo, vlada Holandski kraljica Julijana. Njen moz pa je princ Bernard, ki je, kot je sam rekel, «kra!j le na dvoru#. Bernard je celo že leta 1953 izjavil sledeče: »Med mojo zeno in menoj imamo čiste račune: ona vlada Holandski, jaz pa vladam družini. Izven dvora je ona kraljica, na dvoru pa sem kralj jaz#. Prej smo rekli, da je to izjavo dal princ Bernard leta 1953, to sp pravi tedaj, ko se je začelo prvo šušlja nje o zadevi, ki je danes izbruhnila z vso silo na dan. Preden spregovorimo o vsem tem, bomo omenili nesrečo, ki je dejansko vzrok ali vsaj povod temu škandalu. Kraljica Julijana in princ Bernard imata štiri hčerke. Ena teh hčera, Maryka, je skoraj slepa in vsa zdravniška znanost ji ne more pomagati. Ne morejo celo' pri njej poizkusiti transplantacije očesne rozenice. ki v marsikaterem primeru reši človeku vid. Mno- Obvestilo Mi '• v ' Kdor kaj ve o Josipu Reslju, iznajditelju ladijskega vijaka, zlasti o njegovem delovanju v Pleterjah (1817-1820), se naproša, da o tem sporoči Tehhiškemu muzeju Slovenije, Ljubljana, postni predal 219 (ali Parmova ul. 37-111). Muzej bo namreč izdal knjigo o Reslju za stoletnico njegove smrti. Zlasti bi bili zaželeni podatki o nekem kazenskem nalogu novomeškega okrožnega glavarja proti Reslju, ker je poganjal na Krki pri Kostanjevici čoln na vijak proti vodnemu toku. O tem nalogu je baje poročat neugotovljen' slovenski list. Nadalje je Reselj deloval v Trstu, Trnovskem gozdu, na Panovcu,, v kobariških gozdovih itd. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE Dve prijetni uri z... mravljami Sprehod v naravo, v gozd, j la, da bi zrno izvlekla, pa ni med raskava in resna debla in ni šlo. Ko je uvidela, da smrek in jelk, ali pa na pu- ne bo nič opravila, je pusli- sti, z brinjem in trnjem poraščeni pašnik nudi ljubitelju narave svojevrsten užitek-Pred dnevi sem napravil tak sprehod precej daleč v zaledje obalnega pasu Slovenske Istre. Sonce je prijetno grelo in so poljske kulture kar tekmovale, katera bo tisti dan bolj zrasla. S kolesom sem se odpeljal iz Marezig v dolino do Rokave. Onstran mostu se cesta v zavojih vzpenja proti prelazu pri Tru-Škah. Moral sem stopiti s kolesa in ga peljati zraven sebe. Nekako na pol poti sem na cesti zagledal procesijo mravelj, ki so nemirno begale sem in tja. Prislonil sem kolo na bližnji grm in se sklonil, da bi videl, kaj mravlje tako vznemirja. N" cesti so ležala štiri koruzna srna, ki so nekomu padla iz vreče, ko je peljal v mlin. Eno izmed zrn se je komaj fidno premikalo. Postal sem radoveden in sem se še globlje sklonil. Ali je mogoče? Majhna črna mravlja je vlekla koruzno zrno proti mrav- ljišču, ki je bilo na desnem robu ceste. Koruzno zrno je bilo prav gotovo desetkrat težje kot ta živalica. 7, zanimanjem sem sledil mravlji in opazil, da ji je zrno zdrsnil o med dva kamenčka. Kai ho storila sedaj, me jo zanimalo, Precej časa se je muči- la zrno in začela nemirno begati. Druge mravlje so kmalu opazile njeno zadrego in so prišle na pomoč. Dve ali tri so zapiči le svoje klešče V zrno in potegnile. Zrno se je sicer zamajalo, toda iz soteske ni zdrsnilo. Preveč trdno se je bilo zagvozdilo med kamenčka. Kmalu jo je ena izmed mravelj spogruntala«. Zapičila je svoje klešče v rob zrna, ki je na ploščati strani ležalo med kamenčkoma, in ga dvignila na rob. Tedaj so priskočilg še ostale mravlje, zapičile svoje klešče in zrno je zdrsnilo iz »soteske«. Zdaj sem se še bolj začudil. Le kdo je mravlji »povedal«, da ozek rob povzroča manj trenja kot široka ploskev? Kdo ji je spovedal», da je treba zrno dvigniti v pokončno lego, da bo neovirano zdrsnilo iz »soteske#? Ko je bilo zrno »ha čistini». so odstopile vse tiste mravlje, ki so delavki priskočile na pomoč. Mravlja, ki se je prej mučila, je ostala sama. Skrbelo me je. kaj bo storila. No, ni se dolgo obotavljala. »Naskočila« je zrno z vso odločnostjo. Zgodilo pa se je nekaj, česar nisem pričakoval, Ko je mravlja z vso silo potegnila, so ji klešče popustile m odletela je za dobrih pet centimetrov nazaj. Le za hip je postala in se otresla prahu, nato pa znova pohitela k zrnu. Ca ga sedaj ne bo premaknila, ga ne bo nikoli, sem mislil. Potegnila je in znova odletela nazaj. To se je ponovilo še enkrat. Mravlja pa le ni odnehala. Zdelo se mi je, da jo slišim, kako se pridušuje: #Zdaj pa nalašč ne bom popustilar.# Ko je četrtič potegnila, se je zrno premaknilo. Ko sem videl tako odločnost male živalice, se mi je skoro zasmilila. Vzel sem travno bilko in ji šel na pomoč. Od zadaj sem z bilko nalahno potiskal zrno, da je šlo hitreje. Ko je mravlja začutila, da gre laže, je še bolj podvizala. Naenkrat pa je spustila zrno in prihitela pogledat, kaj se godi zadaj. Mogoče sem le preveč pritiskal, pa je zasumila, da nekaj ni v redu. Čeprav sem hitro umaknil roko, je to o-pazila. Nekaj časa je opazovala bilko in roko, nato pa pustila zrno in odhitela drugam po nov plen. Zdelo se t)(i je, da mi očita: «Kaj se vtikaš v moje delo? Ali misliš, da ga ne bom zmogla sama?» Bilo mi je malo nerodno, da sem užalil tako pridno Živalico. Da bi vsaj delno popravil »zamero«, sem vzel zrno in ga odnešel k mravljišču na kraju ceste. Tam so ga takoj obkolile druge mravlje in začele so ga vleči navzgor po mravljišču. « « * Zares sem postal radove-, den, če bodo zrno spravile na vrh mravljišča, ki je bilo zgrajeno iz samih drobnih grudic zemlje. Kmalu je bilo na vrhu. Pri edinem vhodu je bil pravi direndaj. Mravlje so se mučile, da bi skozi vhod spravile polovičko koruznega zrna, ki so ga bile že prej privlekle s ceste. Naj so ga še tako obračale na vse strani, Zrnce le ni hotelo zdrsnili v notranjost mravljišča. Ko so uvidele, da ne bodo nič opravile,, so tisti košček potegnile od vhoda na stran. Kaj pa zdaj? Kmalu sem o-pazil, da nosijo mravlje iz notranjosti ■ majhne grudice, zemlje. Tedaj sem šele prav razumel, kaj nameravaj o. Siril e so vhod v mravljišče. Kmalu je nekaj mravelj pograbita tisti košček in ga zavleklo do vhoda. Ko so ga postavile v luknjo, je košček kar sam zdrsnil v notranjost. Male živalice so slavile zmago ... Medtem ko sem opazoval delo pri vhodu, so druge mravlje privlekle do mravljišča še ostala tri zrna. To ni majhna zadeva za tako majčkene živalice! Da bi jim olajšal delo pri spravljanju zrn skozi vhod, sem vzel zrna in jih z ostrim kamenčkom razpolovil na dva dela. Polovičke sem potem položil pred vhod. Mravlje šo se takoj lotile spravljanja plena tla varno. P. A O. gi Holandčani so se ponudili, da bi žrtvovali oči, da bi rešili s tem mladi princes: vid, toda zdravniki so se izjavili, da je to v njenem primeru nemogoče. In ko je tako kraljica Julijana preizkusila že vsa sredstva, se je zatekla k neki st3ri okosteneli devici, ki naj bi imela čudežno moč zdravljenja. Gre to "za 61-let-no gospodično Hofman, ki jo je kraljica vzela na dvor in ji v gradu dodelili posebno stanovanje. Bilo je to pred tremi leti Že tedaj je nastal močan odpor med holandskim ljudstvom in celo pri vodilnih političnih ljudeh. Tudi princ Bernard se je temu uprl. toda Julijana se za to ni zmenila. Ko pa je nato neki holandski minister na dvoru protestiral zaradi Hofmanove, ie začela kraljica c tem temeljiteje razmišljati. Ko pa je isti minister zaradi tega dal ostavko na svoj položaj, je pod pritiskom princa vendarle pristala, da se je Ilofmanova preselila v bogato vilo v okolici dvora, tako da je lahko bila vedno pri roki mali na pol slepi princesi Maryki. Za nekej časa se je stvar pomirila in holandski tisk je o vsej zadevi molčal, zato pa se je začel za stvar zanimati tuji tisk in tuje javn mnenje. Lansko leto je na primer holandski veleposlanik v Wa-shingtonu komaj uspel prepričati direktorja nekega ameriškega časopisa, naj o zadevi ne piše. Pretekli ponedeljek pa je neki nemški časopis vso zadevo razkril. Da bi te ves*i ne prišle do ušes holandskega ljudstva, so holandske oblasti prepovedale razpečavanje vsega tujega tiska na Holandskem za časa zadnjih volitev. Holandski politični voditelji so se zavedali, kakšen udarec bi bila za holandske volivce vest o škandalu na dvoru. Tega pa vendarle niso mogli prikrivati dolgo in zato je prišlo do krize, za katero še ne moremo vedeti, kako se bo končala. V sredo so morali holandski časopisi vendarle priti z besedo na dan in objasniti ljudstvu, kako in kaj je z zadevo na dvoru. Najprej so holandski jutranji časopisi na blag način pripravili Holandčane na »močan udarec#, ki so jim ga dali v svojih popoldanskih in večernih izdajah. Kljub težkočam, ki so nastale na holandskem dvoru skuša holandski tisk prikazati zadevo v mnogo bolj blagi luči in prikriti dejansko stanje. Ne glede na to se pa siri vest, da bi moglo na holandskem dvoru priti do večjih dogodkov in celo do ločitve zakona med kraljico Julijano in princem- To sc posebno postavlja v zyezo s solidarnostjo ki jo uživa princ Bernard pri vladi. Katoliška in socialistična stranka, ki sta do volitev sestavljala vladno koalicijo na Holandskem in ki bosta po zadnjih volitvah, verjetno, sestavljali tudi novo vlado, o-stro kritizirata početje holand-. ske kraljice, zaradi česar kraljičina zadeva s Hofmanovo ni le stvar kraljice kot matere, ampak tudi kot politične osebnosti, praktično kot kraljice. V nekem holandskem časopisu smo včeraj lahko brali sledeče: »Holandci vedo, da sta tudi vladarja iz mesa in kosti, kot vsi drugi ljudje in ža setJaj molijo za nju, toda kraljica se mora zavedati, da so meje med njenim zasebnim in javnih življenjem povsem drugačne od meja, ki ločijo zasebno in javno življenje njenih državljanov#. Z druge strani pa bi možnost ločitve zakona med kraljico in princem, vsaj posredno, potrjevala tudi govorica — ki je sicer ze stara ki se pa pogosto ponavlja — da med zakoncema nekaj ni v redu. Že prej smo omenili izjavo princa Bernarda, češ da je on «kralj le na dvoru#, kar bi lahko z drugimi besedami tolmačili. da je po pokhcu «mož svoje žene#, in to torej potrjuje druge govorice, češ da bi se Bernard rad rešil svoje žene kraljice. Kot se govori, si Bernard rad pogosto — po navadi vsak petek — privošči izlet v Pariz ali London, kjer ima, baje, tudi neke tesne prijateljske zveze z neko žensko. In to vsekakor nekaj pomeni. Pustimo ob strani *edaj strogo družinski spor meti kraljico Julijano in princem Bernardom in si oglejmo se nekaj izključno političnih zadev v zvezi s tem sporom. 29. t. m. bi morala biti velika vsakoletna proslava rojstnega dne princa Bernarda. Po zadnjih vesteh pa te proslave letos ne bo, pač pa se bo kraljevska družina omejila na ((družinsko# proslavo, ki se bo vršila v ožjem krogu, pri kateri pa ne bo kraljice Julijane. To je torej že politična zadeva. S tem v zvezi so prišli na dan 'udi večji politični spon meri kraljico in vlado in ki so dobili konkretnejšo obliko ob zadnjem obisku Julijane v ZDA. Po poluradnih vesteh naj bi bila kraljica Julijana imela — pod vplivom, čudežne zdravnice Hofmanove — v ZDA neke govore, ki so vzbudili, v ameriških krogih precejšnje presenečenje in ki so postavili holandsko vlado v težave s svojimi zavezniki v ZDA. Kako močan politični odmev ima ta dogodek v zvezi s kraljico, Hofmanovo in Bernardom. m-m dokazuje dejstvo, da je holandska vlada izdala posebno poročilo, v katerem energično zanika vest c možni ločitvi zakona med kraljico in princem. Toda pogosto so U,ka in podobna zanikanja le odraz dejanskega stanja in zato bi ne bi'o nič čudnega, če bomo v kratkem brali, da gre zares za ločitev zakona. slovaški del republikč. Na Slovaškem so v desetih letih po vojni zgradili okoli 190 novih podjetij in dočim je odpadlo na Slovaškem pred vojno 60 odst. prebivalstva na kmečko prebivalstvo, se je ta odstotek zmanjša! sedaj na 40, kar pomeni, da je tudi Slovaška že bolj industrijska kot agrarna dežela H gornjim številkam bomo dodali se sledečo zelo povolj-no številko: Po vojni so zgradili na Slovaškem 75.000 stanovanj iz državnih odnosno javnih sredstev, zasebniki pa so si zgradili nadaljnjih 40.000 stanovanj, skupno torej 115.000 stanovanj, kar je za deželo, kot je Slovaška, vsekakor zelo mnogo Že same gornje številke nazorno kažejo zmogljivost češkoslovaške industrije toda obiskovalcu Češkoslovaške te številke niso potrebne, ker ob svojem obisku te dežele povsod opazi kaj novega. Skorajda ni večjega kraja, ki bi ne imel kake tovarne. Čeprav je češkoslovaška industrija tudi svojem zgodovinskem razvoju ena najsta-rejših v Evropi, in je zato umevno, da si je v dolgi dobi zgradila mnogo, si vsekakor ni lahko predstavljati m-distrijskega bazena, kot je na primer industrijski bazen v Ostrovi, Tu je okoli 100 rudnikov in tovarn, v katerih danes dela nad 350.000 delavcev. Seveda zato Ostrova na zunaj ni lepa, ker so vse mesto in ulice prekrite s sajami, dimom in prahom, ki se seseda iz tovarniških dimnikov. Na ulice tega mesta pade na leto do 3500 vagonov prahu eli samo iz ene visoke peči okoli 2 vagona prahu na dan. Bivša tovarna «BATA» v Zlinu — sedanjem Gottwal-dovu — je prav gotovo ena največjih tovrstnih tovarn ne ie j ns Češkoslovaškem, ampak na 'mnogo nižja ko* ]e bila do svetu. Kot vemo, izdelujejo pred dvem(l letoma. z druge v tej tovarni v glavnem čev-|stranj pa drzava zaradi močnih finančnih sredstev lahko nudi obilno pomoč tudi poljedelstvu. Nekaj številk: leta 1947. to se pravi komaj dve leti po končani vojni, je češkoslovaška industrija dala poljedelstvu že 9.980 traktorjev. Lansko leto pa 12.568. Tu sicer moramo pripomniti, aa se indus’rija ni preveč pozanimala za potrebe poljedelstva. Temu je verjetno vzrok dejstvo, da se je vsa povojna teza nadaljnje industrializacije Češkoslovaške zagnala pretežno k težki industriji. Toda že sedaj se predvideva, da se bo odslej bolj pazilo na to, in načrt predvideva, da bodo leta 1960 dali poljedelstvu 28.300 traktorjev. Podobno kot s traktorji je tudi z drugimi poljedelskimi stroji in ostalim industrijskim blagom, ki ga potrebuje podeželje. Nič čudnega torej, da se ha Češkoslovaškem zaradi tako močne industrije ni pojavila vrsta vprašanj pri zadružnem organiziranju podeželja kot se je to zgodilo drugod. Vprašanje mehanizacije in vsestranske pomoči podeželju ni predstavljalo nikake 'ežkoče, kakor se v Češkoslovaški prav tako ne postavlja vprašanje odvisnost: industrije od poljedelstva. Industrija je, kot smo že videli, tako močna, da si v zameno za svoje izdelke lahko nabav', prehrambeno blago za indu-trijski proletariat in mesta nabavi v tujini. Ze danes je znano, da češkoslovaško poljedelstvo že zdavnaj ne more več zadostiti potrebam češkega trga. Že v današnjih razmerah mora Češkoslovaška uvažati najmanj 50 odstotkov prehrambenega blaga iz t jine. Zdaj pa še nekaj o češkoslc vaški politiki na vasi. Odkupne cene. kakor tudi odkupni ukrepi se danes zadovoljivo izvajajo in to zaradi tega. ker je odkupna količina blaga ije in usnjene ter gumijaste izdelke. Samo čevljev izdelajo v tej tovarni na leto okoli 40 milijonov parov. Da bi mogli nuditi temu velikanskemu podjetju vso pn'rehno količino osnovnih surovin, — usnja — zakoljejo na leto 750.00C goved. O industriji bi sicer morali pisati se mnogo, vendar menimo, da smo že z gornjimi številkami dovolj ja no prikazali zmogljivost češkoslovaške industrije in hkrati s primerjanjem prejšnje in sedanje viške pravočasno vskladišči. S tem pa nočemo reči, da je podeželje ves odkupni sistem sprejelo r navdušenjem niti ne bi hoteli reči da ta sistem odkupa stimulira kme‘a k večji proizvodnji. Toda že dejstvo, da more industrija nuditi kmetu vse kar ta potrebuje. stimulira kmeta k večji proizvode,u. In vendar se tu še niso dosegi’ kaki izredni uspehi. T emu je baje krivo to, da je odkupni aparat tako velik, da pa tako samostojm. proizvodnje tud' njen nagel | kmet kol zadružnik ne moreta razvoj. Zato si oglejmo sedaj J z zadovoljstvom prenašati. Sa- na kratko nekaj vprašSnj, k’ so v zvezi z industrijo in poljedelstvom. V tako močno industrijsko razviti deželi vprašanje mehanizacije poljedelstva nikakor ne more predstavljati problema, ker tudi nagla proizvodnja večjega števila strojev in orodja za poljedelstvo ne more preveč bremeniti industrije. Zato država lahko mo en primer: V obdelovalni zadrugi »Peter Jerenici# v Zelenečo jc noleg številnega ljudskega odbora še 14 ljudi, ki se ukvarja z odkupom v nekaj vaseh. Češkoslovaški kmet povsem upravičeno smatra. da je ves ta štpvilen aparat odveč, ker bi vse to delo 14 plačanih ljudi, ki nič ne producirajo, opravili že sami vaški ljudski odbori m JUGOSLOl/ANSM UMhT. MIŠKI ULM «NE OBRAČAJ SE, SIN!# Najtrši oreh za vsako zvrst umetnosti je v problemu, kako doseči organsko prepletanje osebnih in političnih elementov■ Po zadnji verziji scenarija »Ne obračaj se, sin!« pa lahko z veseljem ugotavljamo, da je avtorjema Arsenu Dikli-tu in Branku Bauerju, ki je film tudi režiral, to dobro uspelo. Ko inž. Novak pobegne iz ustaškega transporta skozi dvignjeno desko vagona in v Zagrebu najde, svojo ženo kot ljubico nemškega oficirja, si edino želi, da bi se pred odhodom v partizane poslovil od svojega sina, ki ga je mati oddala v ustaš ko vzgojevahšče. Tam vidi, kaj so iz njega storili nosilci «novega reda«. Novak se prej ni ukvarjal s politiko, do tega so ga s svojimi metodami pripravili šele fašisti — seveda v nasprotnem smislu kot so oni to želeli. Ker je pošten človek, želi imeti tudi poštenega sina. Zato dozori v njem sklep, da ga odpelje s seboj, kar mu tudi uspe. Na poti v partizane pa pade, potem ko je sina poslal naprej z vzklikom, ki je tudi naslov filma. Navadno je dramaturgija filmov zasnovana na nasprotju med političnim prepričanjem junakov in nji- % Ing. Novak (Bert Sotlar) z zeno (Lili Andres), ki Je pred dokazi nezvestobe skrušena ob-sedela.Prizor iz filma »Sin ne obračaj se» hovimi osebnimi vezmi. V zem. Zanimivost filma posta avtorja dosegla sintezo: ljubezen do sina narekuje očetu, dn ga iztrga iz krempljev zločinske vzgoje in odpelje v partizane, kjer sta še suoboda in humanizem. Zanimivost filma povečuje tudi relativno nova tematika, saj obdeluje predstavnika pomembnega sloja v odporniškem gibanju, ki prej ni bil politično organiziran, a pošten in ga je vsenarodni upor potegnil za seboj. V vlogi ing. Novaka je t-pral član ljubljanske Drame Bert Sotlar, ki je že nekajkrat nastopil tudi v filmu, v katerem je z vlogo Nacija («Na valovih Mure« po noveli Miška Kranjca) popolnoma obvladal filmski način igre. Po materialu, ki smo ga videli, je njegova igra tiimpresivna«, v čemer pa podpira »dobra« kamera Branka Blazine. «Ne obračaj se, sin!« je prvi jugoslovanski film, ki je posnet za široko platno (Wide sereen). F. G. Tovarna bo finansirala umetniški film Jugoslovanske tovarne so že dozdaj v neki meri podpirale delavsko kulturo s prispevki za spomenike, z odkupi slik, ustanavljanjem galerij in knjižnic, z vzdrževanjem kulturno-prosvet-nih društev itd. S prehajanjem funkcij od države na družbo, ki je zdaj v teku, pa se bodo kulturne funkcije še. povečale. V tem smislu prihaja zdaj do nas zanimiva vest, da v neki večji slovenski tovarni obravnavajo predlog, da bi finansirali celovečerni umetniški film. Scenarij je že napisan in zajema borbo delavcev te tovarne med narodnoosvobodilno borbo. Sklep še ni dokončen in želimo samo, da bi mogli čim prej poročati o ugodnem izidu saj bi bil s tem dan dober zgled, - DVAKRATNI PORAZ UPRAVNEGA ODBORA IN SENATORJA KD RIZZATTIJA V TRŽIČU Leve opozicijske stranke lahko s pravilno politiko postavijo krščansko demokracijo v manjšino Propadel je prediog za odložitev volitev na zimo • Koocesija za mestni promet samo za eno leto - Izjave tajnika PSI Grassija o možnosti volilnega uspeha leve opozicije Zadnji seji občinskega sveta v Tržiču sta bili po obravnavanih vprašanjih in zlasti po glasovalnih izidih izredne važnosti. Kljub prec-logu nekaterih demoknstjan-skih svetovalcev, naj bi se u-pravne volitve v naši pokrajini ne izvedle v ontobru, je vendar veliko svetovalcev K.D glasovalo proti predlogu; t> pomočjo glasov leve opozicije (PSDI, Pbl in KPi) je bil predlog zavržen. Značilno je, da se ie za odložitev vo-iitev izredno zavzemal svetovalec KD Rizzatti. Njegova avtoriteta senatorja in vplivnega človeka v gospodarstvu v CRDA ni mogla spremeniti orientacije nekaterin občinskih svetovalcev Krščanske demokracije, ki so glasovali skupno s evetovalci opozicije in tako pripomogli, da je bil predlog zavržen, s čimer se je še bolj približal uresm- J Čitvi predlog levičarskih stranic v naši pokrajini o dnevu upravnih volitev. Na zadnji seji pa so razpravljali o predlogu upravnega odbora m senatorja Riz-zattija glede upravljanja mestnega avtobusnega prometa. Zaradi negotovosti glede izidov prihodnjih občintkih volitev v tržiški občini, o čemer nameravamo napisati nekaj besed za zaključek pričujočega članka, je skušal u-^pravni odbor zagotoviti podjetju, ki upravlja mestni promet koncesijo za tri leta, s čimer bi prihodnji občinski upravi ne glede na njeno usmeritev zvezal rose. Ti nameni so nepošteni, ker bi drugače usmerjena občinska uprava prav gotovo zahtevala, da se uprava mestnega avtobusnega prometa spravi pod občinsko nadzorstvo. Po dolgi diskusiji, v kateri so se za triletno koncesijo zavzemali člani upravnega odbora ter republikanci in mis-sini, je prišlo do glasovanja, na katerem je predlog propadel. Koncesija je bila podaljšana samo do prihodnjega leta, s čimer <« nudi prihodnji občinski upravi možnost, da vprašanje ponovno prouči in predlaga boljšo rešitev. Po zadnjih sejah v občinskem svetu, po velikem nezadovoljstvu javnosti zaradi sedanje demokristjanske uprave ter boljšem razumevanju med socialdemokrati, socialisti in komunisti obstajajo u-godni pogoji za temeljito spremembo občinske politike. Nedavno nam je voditelj PSI Grassi dejal, da imajo socialdemokrati, socialisti in komunisti večino prebivalstva na svoji strani. Obstaja celo predlog, po katerem naj bi socialieti predlagali socialdemokratom župansko mesto v novi občinski upravi, če bi se sporazumeli o skupnem sodelovanju. Tudi v vseh treh tržiških volilnih kolegijih za pokrajinske volitve morejo levičarske etranke s pametno politiko izvoliti svoje svetovalce. Prihodnja volilna borba predvideva torej lepe uspehe levi opoziciji v Tržiču, če bodo voditelji teh strank razumeli velik pomen, ki bi ga zmaga socialistov v Tržiču predstavljala za usmeritev celotnega javnega mnenja v naši pokrajini. novi razdelitvi sodnih okolišev. Po tem predlogu naj bi razdelitev bila sledeča; Pod goriško sodišče bi spadale preture v Krminu, Gorici, Gradiški in v Tržiču (po prvem besedilu zakonskega o-snutka naj bi tržišKa pretu-ra spadala pod tržaško soli išče). Pod tržaško sodišče bo spadala samo tržašaa pretura, če v Trstu ne bodo zahtevali priključitve tržiške preture. Glede Gradeza obstajata 2 možnosti: prva možnost predvideva, da bo v Gradežu neke vrste podružnica tržaške preture; po drugi možnosti pa naj bi bila v Gračežu podružnica tržiške preture. S tem v zvezi obstaja zakonski osnutek, po katerem naj bi gradeški sodni okoliš spadal pod tržaško preturo; spreminjevalni predlog pa predvideva vkljušitev v ju-risdikcijo tržiške preture. co. S ploho vred pa so posebno pri Sv. Roku in na štan-dreških poljih na levi strani Tržaške ceste padala debela zrna toče, ki so zelo prizadela povrtnino, posebno mladi fižol in bučke. Ce bo tako vreme tudi v bodoče bodo cene vsej žele-1 njavi in sadju narasle, obenem pa preti nevarnost tudi trtam, ki so se šele razbrste-le; ni več pravega poletja ,n zdi se, da letošnje ne bo dosti bolje od lanskega. Nevihla s ločo Ni dneva, da se ne bi nad Gorico zgrnili temni oblaki, ki jih vsi, posebno pa kmetje s strahom ogledujejo. Vsako jutro ali popoldne se iz pretečih oblakov ulije ploha, ki je doslej prizadela že precej škode. Včeraj zjutraj se je ploha zopet ulila na mesto in okoli-1 Z avtobusom na izlet SPD v Soško dolino Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira 24. junija avtobusni izlet v Vrsno z o-biskom Tolmina. Mosta na Soči in z zabavo ob jezeru pri Mostu na Soči. Predvideva se. da bodo za zabavo poskrbeli podgorski pevci, katerih udeležba je že napovedana. Voznina za člane 5u0 lir, za nečlane pa 550 lir. Odhod z avtobusom s Travnika ob 7. uri zjutraj; povratek zvečer. Vpisovanje pri urarju Darku Šuligoju v Gosposki ulici. Ljubitelje planin opozarjamo na ugodno priložnost, da s propustnicami obiščejo kraje v Soški čolini ter rojstni kraj Simona Gregorčiča. Moro je razložil osnutek o spremembi sodnih okolišev Pravosodni minister je imel v senatu govor, v katerem je razložil zakonski osnutek o IZPRED GORIŠKEGA V VINJENEM STANJU NAPADEL TRI POLICISTE IN ENEGA PRETEPEL Drugi obtoženec je poleg steklenic nakupoval v Trstu tudi tobak, ki-ga je tihotapil v Furlanijo Ko so bili 31. novembra lanskega leta Vincenzo Surace, Giulio Gamba in Armando Cremonese, vsi trije člani go-riške policije, v službi v Ul. Mameli, se jim je približal neznan moški v družbi ženske; najprej jim je nekaj zakričal, potem pa se je odd i-ljil. Ni minilo niti pet minut se je neznanec, ki je bil v precej vinjenem stanju agentom ponovno približal in jih nenadoma začel zmerjati, med drugim je dejal; «Vsi ste uma-žani Napolitanci, ubil vas bom ker ste pri policiji, itd.» Agenti so ga seveda takoj prijeli in ga hoteli odpeljali na policijo, toda mož se je trd) branil in v pretepu, ki je nastal med njim in agenti, je Vincenza Suraceja udaril s pestjo po glavi in mu opraskal levo lice. Agenti so morali napeti vse sile, da so pretepača spravili za zapahe. Mož je bil aretiran; na policiji so spoznali da gre za 28-letnega Benita Montesorja iz Vicenze, zaposlenega pri potujočih komedijah, ki so prišle prav tistega dne v Gorico na Andrejev sejem. Goriška sodnija je Montesorja obsodila, ker je zmerjal in pretil članom javne var-i nosti, enega izmed njih pretepel in bil v vinjenem stanju na 4 mesece pogojne zaporne kazni, na 10.000 lir ter povr-netev sodnih stroškov-# # * Pred sodnike je moral včeraj tudi 32-letni Bruno Maz-zaccato iz Mire, katerega so finančni organi prijavili sodnim oblastem zaradi tihotapstva s tobakom. Obtoženi je bil zaposlen več let pri podjetju Terrima ,z Mester. Na Tržaškem in na Goriškem je za podjetje ku-pcval prazne steklenice. Istočasno pa je prebrisani šofer na Tržaškem kupoval tudi cigarete in tobak tržaškega monopola, katere je potem po višjih cenah prodajal v Furlaniji in okoli Benetk. Zdi se, da se je s tem nedovoljenim poslom obtoženi Mazzac-cato bavil precej časa. Slučajno pa so finančni organi 30. septembra 1953. leta podrobno pregledali tovornik, s katerim je Mazzaccato prevažal steklenice. V prostoru pod krmilom so našli skrito mesto, v katerem so bili zabojčki za razmestitev 11 kg tobaka. Omenjenega dne pa so našli le 5 zavojev cigaret «Nazionale STT» in pa zavojček cigaret «Astoria». Gospo-dai, ki je bil prav tako klican na sodišče je izjavil, da o tem posebnem poslu svojega šoferja ni vedel ničesar. Sodišče v Gorici je Mazzac-cata obsodilo na 66 660 lir kazni povrnitev sodnih stroškov in zaplembo blaga. Sodnik dr. Suich, državni pravdnik De Marši, zapisnikar Omeri. Letna skupščina goriške federacije PSDI 24. junija pokrajinski kongres stranke Preč nekai dnevi so se na sedežu PSDI zbrali k letni skupščini člani goriške sekcije socialdemokratske stranke. Skupščini je predsedoval tajnik Olivi, ki se je najprej spomnil in poklonil Gia-comu Matteottiju, katerega so pred 32 leti ubili fašisti. O socialističnem borcu je nato govoril še prpf. Anversa. Javna spominska svečanost bo 24. junija. Podtajnik Fantini je v organizacijsko-političnem poročilu med drugim preči-tal resolucijo vodstva stranke o sestavu občinskih svetov. O volitvah v goriški pokrajini je zatem obširno govoril prof. Zucalli; o sindikalnih vprašanjih pa sindikalist Pontini. Na zaključku skupščine so bili izvoljeni novi člani vodstva goriške sekcije PSDI; Alfredo Olivi, O-scar Blasini, Ferruccio Fantini, Guido Cuschie, Carlo Dorni, Salvatore Clnausero. V nedeljo 24. junija bo v Gorici pokrajinski kongres PSDI. Goriško sekcijo bo zastopalo sedem članov. ■ ■ . V PUl FINALU TEKMOVANJA ZA DAVISOV POKAL PRED ODHODOM NA TVRNEJO V JUŽNO AMERIKO Merlo in Pietrangeli klonila TreningnogomrtasevvFirencah: ° branilci - krilci - napadalci o: 1 Francija vodi po prvem dnevu z 2:0 Danes popoldne igra dvojic. Po včerajšnjih izidih so Francozi favoriti le štiri dni pogrešajo davčnega izterjevalca iz Brda Mož se je odpravil v Tarčent in Gorico, od koder se do dar.es še ni vrnil 2e četrti dan pogrešajo Vedronci v občini Brdo 41-let. nega Ivana Lova, ki se je v torek odpravil z doma z izgovorom, da mora po opravkih v Tarčent. Lovo je v obči ni Brdo zaposlen kot davčn izterjevalec. Zena in ostali sorodniki izginulega Lova so doslej po policiji izvedeli, da se je Lovo iz Tarčenta odpe ljal v Gorico, kjer se je -a nekaj časa ustavil na vojaški kemandi, nato pa se je odpeljal naprej v Videm, kjer so ga celo videli nekateri izmed njegovih znancev. Od tam pa o njem ni bilo več sledu Policija je še vedno na delu. da b' dognala v kakšno smer jo je ubral davčni izterjevalec iz Brda. Hčerko bi rad videl pa je ni mogoče najti Od četrtka kvestura išče 24-letno Liliano Sbogar iz Gorice, ki je svoj čas odšla v A-v.ano zarod' dela- Do te ugotovitve je prišle po naključju. Njen oče Vladimir Sbogar, leži hudo bolan, in je izrazil željo, da bi še poslednjikrat lahko objel svojo hčerko. Zaradi tega so oblasti takoj sporočile v Aviano, naj bi poiskali zaželeno osebo in ji sporočili očetovo željo. Toda v kraju ni sledu o mladi Go-ričanki. zarači česar je kvestura uvedla preiskavo. — KINO — CORSO. 17.00. «Doktor na odprtem morju«, v barvah, K Bogarte. VERDI. . 17.00: «Pajčevina». K Widmarck. CENTRALE. 16.30: «Roparji velike rekt«, v barvah, T. Curtis in C. Miller. V1TTORI A. 17.00: «Wichita». v barvah cinemascope, J. Mac Ciea in J. Miles. MODERNO. 17.00: «Hondo», v barvah. Pri klavnici je padel in si zlomil ključnico Všeraj dopoldne se je 41-letni Guido Bregant iz Ul. Sartorio št. 45 v Ločniku peljal z lambreto iz Ločnika proti Gorici. Ko je prišel do železniškega podvoza, je zavozil po nekoliko strmi cesti, ki pelje v klavnico. Približno na polovici poti pa mu je zaradi mokre ceste zdrsnilo kolo vozila in je padel. Na pomoč so mu takoj priskočili nekateri mimoidoči, ki so na kraj nesreče poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Pri pregledu so mu ugotovili zlom leve ključnice ter razne poškodbe po telesu, za kar so ga pridržali v bolnišnici s prognozo okrevanja v 30 dneh. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D'Udine, Ul. Rabatta štev. 18 - tel. 21-24 PARIZ, 15. — Po prveni dnevu dvoboja za polfinale Davisovega pokala evropske cone med Francijo in Italijo vodi Francija z 2:0. V prvi igri je Darmon (Fr.) premagal Pietrangelija (It.) z izidom 3:6, 6:3, 6:3, 2:6, 6.3, v drugi pa je Merlo nepričakovano klonil pred Remyjem z rezultatom 7:5, 6:8, 6:2, 6:2. Na začetku tekmovanja je bilo na stadionu Rolland Gar-ros okrog 3000 gledalcev. Darmon in Pietrangeli sta pričela cba zelo nervozno in sta že tdkoj spočetka mnogo grešila. Prvi set je trajal 18 minut. Pietrangeli je potegnil do 3:0. Darmon je nato dobil svoj servis, toda Italijan je povišal lazliko na 4:1. Po stanju 4:2, 5:2, 5:3 je Pietrangeli osvojil set s 6:3. Drugi set je trajal 19 minut. V začetku sta bila igralca izenačena, nato pa je Pietrangel' začel delati napake. Darmon je prišel v vodstvo s 4:2 vendar je nato izgubil svoj servis in Pietrangeli je zmanjšal razliko na 4:3. Naslednja dva servisa in set je osvojil Darmon s 6:3. V tretjem setu je Francoz dominiral in brez napora v 18 minutah osvojil set s 6:3. Po odmoru je Pietrangeli zaigral kot prerojen in z mirno igro osvojil set z rezultatom 6:2. V zadnjem, odločilnem setu, sta oba igralca igrala zelo previdno in živčno. Do 2:2 sta bila enaka. Nato je Darmon dobil svoj set in tudi, Pietrangelijevega ter še enkrat svojega. Pri vodstvu s 5:2 je dopustil, da je Pietrangeli zmanjšal razliko na 5:3 rato pa je s svojim servisem lepo zaključil na 6:3. To je bil že četrti letošnji poraz Pietrangelija proti Dar-monu. V drug: igri sta se spoprijela igralca št. 1 Remy in Merlo. Število gledalcev je medtem narastlo na kakih 10.000. Že 'takoj je bilo opaziti, da je igra Merla in Remyja boljša od igre prvega para. Po 7’ je Remy že vodil z 2:0, nato pa je Merlo prevzel iniciativo in prešel v vodstvo s 4:2. Remy je nato najprej izenačil, prešel v vodstvo in po stanju 5:5 osvojil svoj in na-, sprotnikov servis ter set s 7:5. Set je trajal 41’. Tudi drugi set je bil zelo borben. Vse do stanja 6:6 sta se igralca menjavala v vodstvu, nato pa je Merlo dobil oba servisa in zmagal z 8:6. V tretjem setu se je pri Merlu opazila utrujenost. Njegovi udarci so bili netočni. Remy je izkoristil položaj in prešel v vodstvo najprej z 2:0, nato s 4:1. 4:2 ter po 28 igre dobil set s 6:2. Po odmoru sta igralca bila ravnopravna do 2:? nakar je Remy prešel v vodstvo in ga obdržal do konca seta, s čimer je osvojil igro ter se tako oddolžil Merlu za poraz na francoskem mednarodnem prvenstvu. Po današnjih zmagah imajo Francozi več ugledov da se plasirajo v finale. Celakovicah); 4x800 m — štafeta SZ (Ivakin, Agejev, Mo doj, Sokolov) 7:26,4 (1. avgusta 1955 v Rigi); 220 jardov — ovire — Wayne (Anglija) 23,7 (15. julija 1955 v Londonu); Hildred (Anglija) 23.3 (27. avgusta 1955 v Imbertkurtu); 50 km — hoja — Mok (CSR) 4.27:28.4 (13. oktobra 1955 v Znojmu); troskok — Ščerba-kov (SZ) 16,35 m (3. avgusta v Varšavi); kladivo — Krivo-nosov 64.33 m (4. avgusta 1955 v Varšavi); 64,52 m (19. septembra 1955 v Beogradu) in 65,85 (25. aprila v Nalčiku); disk — Consolini (It.) 56,98 m (11. decembra v Bellinzoni); deseteroboj - Kuznjecov (SZ) 7.645 točk (15. in 16. novembra 1955 v Tbilisiju). Pripoznani so tudi naslednji rekordi žensk: 800 m — Otka-lenko (SZ) 2:05,0 (29. septembra v Zagrebu); 4x100 m državna štafeta SZ (Vinogra-dova, Itkina. Safronova, Poli-ničenko) 45,6 sek. (11. septembra 1955 v Moskvi); višina — Hopkins (Anglija) 1:74 (5. maja 1956 v Belfastu); daljina — Vinogradova (SZ) 6,31 m. (18. septembra 1955 v Tbilisiju); krogla: Zibina (SZ) 16,67 m (15. novembra 1955 v Tbilisiju). KOŠARKA BUENOS AIRES, 15. — Moška ekipa SZ v košarki je dosegla v Argentini svojo drugo zmago nad izbrano ekipo Buenos Airesa z rezultatom 60:49 (31:18). JUTRI V ZAGREBU, NA DUNAJU IN V GRADCU Tirna nič se je odločil: Krstič II. namesto Horvata Če bi Krstič ne okreval popolnoma, bo na mestu srednjega krilca igral Spajič. Dve novi imeni: Tasič in Pašič Priznani evropski rekordi PARIZ, 15. — Evropski odbor Mednarodne atletske federacije je na svojem sestanku v Parizu priznal 18 evropskih rekordov: 400 m Ignjatijev (SZ) 46.9 (25. junij 1955 v Moskvi); 15 milj — Zatopek (CSR) 1,14:01 (29. oktobra 1955 v Celakovicah); 25.000 m — Zatopek 1.16:36,4 (29. oktobra 1955 v BEOGRAD, 15. Danes do- poldne ie prispela v Zagreb avstrijska nogometna reprezentanca, ki se bo v nedeljo srečala z reprezentanco Jugoslavije. Zvezni kapetan Tirnanič je danes dokončno sestavil vse tri jugoslovanske reprezentance za tekme z odgovarjajočimi avstrijskimi reprezentancami. A reprezentanca Jugoslavije bo nastopila v naslednji postavi: Beara; Belin. Herceg; Bo-škov, Krstič II. (Spajič), Tasič; Ognjanov, Veselinovič, Zebec, Vukas, Pašič. Rezerve: Krivokuča, Delič, Mitič, Rajkov. Spajič bo zamenjal Krstiča II. v primeru, da ta ne bi pravočasno popolnoma okreval. V zadnjem trenutku se je Tirnanič odpovedal tudi Horvatu, ker očitno noče tvegati, da bi ta sredi tekme zaradi svoje poškodbe, popustil. Reprezentanca se precej razlikuje od standardne in vključuje dva novinca Tasiča in Pa-šiča, ki sta se na treningu dobro izkazala. V B reprezentanci bodo i-grali: Radenkovič; Cokič, Bio-gradlič; Pajevič, Juričko, Ristič; Petakovič, Medved, Toplak, Prlinčevič, Krstič I (Antič). Rezervi Stojanovič in Nešovič. Mladinska reprezentanca pa bo nastopila v naslednji postavi: Veieš. Tomič, Brozovič; Borozan, Kranjč’č. Banožič; Šekularac, Ferhatovič. Ognjanovič I, Radovič, Ognjanovič II. JUTRI V MEHANU Mednarodno tekmovanje v sla'omu s kanuji MERANO, 15. — Jutri bo v Meranu velikd mednarodno tekmovanje v slalom vožnji s kanuji po vodah reke Pas-sirio. Svojo udeležbo so prijavili najboljši specialisti v tem športu iz Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije, Jugoslavije, Švice in Italije. Imena prijavljenih so naslednja: Avstrija: (Oesterreichischer paddeluport - Verband): Philips Heila, Summereder Eveline, Stoeller Gertrude, Fa- bian Robert, Klepp Rudolf, Danek Josef, Radlspoeck E-duard, Jarosčh Harry Mohr Herald, Lubinger Rudolf, Wat-schinger Walter, Breitenfefl-ner Josef, Kerbl Bruno, Kerb! Werner. Češkoslovaška (Tschechoslo: vacckei): Jahoda Jan, Jirasek Vladimir. Havel Vaclav, Hen-druch Josef. Havlova Kveta, Skolil Dimitrij, Vyleta Otta. Nemčija (Deutscher Kanu Verband); Vogt Manfred, Pav-lizek Hilmar, Vogler Werner, Schneider Alfred, Scnroeder Wurfmannsdobler Alois, Nol! Richard, Kirchner Guenther, Burggraf Helmut, Lohmann Herbert, Bisinger Rosemarie. Faust Hilde, tVaPemalhe In-ge, Schulte Hanni, Pavlicek Evi, Pavlizeck Hilmar. Italija (Šport club - Mera-no); Gerstgrasser Willy, Ho-ber Karl, Hober Alfred, Per-toll Manfred. Jugoslavija (Brodarsko društvo Nova Gorica): Srebrnič Jože, Bone Pavel, Mozetič Mi-rav, Simonetti Aldo, Novak dr. Rajko. Švica (Verband schweizeri-scher faltbootfahrer): Roth- pletz Eduard, Duffek Milo. Namesto obolelega Sartija poklican vratar Lazia, Lovati FIRENZE, 15. — Po dvodnevnem odmoru so se kandidati za italijansko nogometno reprezentanco, ki se bo v prihodnjih dneh podala na turnejo v Južno Ameriko danes, ponovno zbrali v Firencah, da nadaljujejo s skupnimi pripravami. Kot znano bo srečanje z reprezentanco Argentine 24. t. m., z reprezentanco Brazilije pa L julija. Poleg ostalih se je na stadionu predstavil tudi vratar Sarti, ki pa še vedno ni popolnoma okreval od svojega revmatičnega obolenja kot posledice vnetja mandeljnov. Ker zaradi zdravljenja ne bo mogel odpotovati na turnejo, sta danes tehnični komisar Marmo in trener Foni pozvala na skupni trening namesto njega vratarja Lazia Lovatija, ki se bo ostalim kolegom v Saltino d' Vallombrosa pridružil jutri. Proti predvidevanjem so igralci imeli že danes dolg in intenziven trening, ki je naprej obsegal tek okrog igrišča, nato telovadbo in igranje z žogo ter se zaključil s tekmo na dvoje vrat, ki je trajala 25 minut. Na vsaki strani je nastopilo po 9 igralcev in sicer na eni vratar Viola ter branilci in krilci: Magni-ni, Cervato, Chiappella, Orzan, Segato, Farina, Posio in Ber-nasconi, na drugi pa izključno napadalci: Muccinelli. Pi-vatelli, Cervellati, Prini Grat-ton, Virgili. Montuori, Pozzan in trener Foni, ki pa so igrali brez stamega vratarja. V hitri in živahni igri z odličnim po-dajarijem in prodori so branilci dosegli 8 golov, napadale’ pa samo enega Prihod šahistov SZ BEOGRAD, 15 — Danes je prispela z letalom v Beograd sovjetska šahovska ekipa, ki se bo pomerila z najboljšimi jugoslovanskimi šahisti. Prišli so vsi najavljeni igralci razen Bronsteina, ki je obolel. Danes sta tehnični vodstvi obe ekip uredili razne tehnične podrobnosti o tekmovanju, jutri pa bo žrebanje parov za I. kolo. Švedska-Anglija 2:0 STOCKHOLM, 15. — P° Pr" vem dnevu teniškega dvoboja v polfinalu tekmovanja z® Davisov pokal vodi fiveds a proti Angliji z 2:0. V prvi iS'| je švedski igralec Schmi premagal Angleža Beckerja s 3:6, 1:6, 6:2, 6:1, 6:2, v drugi pa Šved Davidson Angl*' ža Knighta s 6:1, 6:3, 10.8. KOLESARSTVO FIRENZE. 15. — Na kolesarski dirki po Toskani bodo sodelovali tudi belgijski kolesarji Brankart, Couvreur in Ce-rami, ki bodo prihodnji ®e' trtek začeli trenirati na prog1- Odgovorni urednik STANISLAV RENKO tiska Tiskarski zavod ZTT • Tr51 Letni kino v predvaja danes 16. t. m-ob 18. v zaprtem prostoru in ob 20.30 na prostem ter v nedeljo ob 16. uri cinemascope Uni-versal film: ŠKRLATNA KRINKA V ponedeljek 18 t. ni. ob 18. uri F,NIC fiim: 1 T A L I A K 2 KINOPROSEK-KONIOVa predvaja danes 16. t. m ob 20. in v nedeljo 17. 1-m. ob 17. uri Metro barvni film: RAPSODIJA Igra Elizabeth Taylor predvaja danes IK t’iti. z ž4£«itkom ob 18. uri velezanintiv film: ((Upor na ladji Caine) d GGibcite Razstavo povoinib izumov io tehničnega napredka KRI v Ljubljani od 16. do 24. junija 1956 ♦ IVIad 4UU nnuih domačih i«umuif! ♦ Ka/stai/a eltiktruguspodarsti/a! ♦ HlanilcKlacija napredka jugoslovanske tehnike, in- dustrije in prometa! Za obisk razstave se ooslužite 25 odst. Dopusta na železnici! «(iUSP(JDARSK0 RAZSTAVIŠČE* LJUBLJANA Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretja knjiga) Romantika in platonika sredi vojne 102. == Četrto poglavje« Alamut: privid, spočetje, rojstvo ln moda Zmaja OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOeOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO.TOOOOfOOOOOOOOOOOOaOOOOOOG00 kulta osebnosti in nečimrnosti nekega' sicer zaslužnega ln pomembnega moža. , Ko sem gledal Chaplinov film «Odrske luči«, sen? ,® 11.1.1953 pribeležil: «Zakaj je Chaplin tako velik umetnik ’ tudi duh? On je filmska inkarnacija tipike svoje dobe. ° .Lova za zlatom’ naprej je vsak film utelešenje ene iz®c« tipičnosti tedanjih časov: Uuči velemesta’ — izgublj®n°®: malega človeka v velemestnem kaosu. .Moderni časi’ — d0 ^ tehnike. .Diktator’ — bolj kot karikatura hitlerizma in s^ir® nanj — ironičen pogled z viška dol na blaznost in nečimrnost takratnih diktatorjev... Moj .Empedokles’ je nekakšen oddaljenejši in zato bolj človeški pendant k Chaplinovemu .Diktatorju’. V Empedoklu je ostala samo še nečimrnost n zaljubljenost v lastno, sicer resnično veličino, medtem k° J pri Chaplinovem diktatorju poleg tega še absolutna sli P° izživljanju oblasti z vsemi sredstvi...« Empedokles je bil grški filozof — predsokratik, poln znanja, svojevrstne modrosti, predslutnik Darvvinove razvojne teorij®-razpet med skromnost modrijana in med neizmerno nečimrnost in čezmerni kult lastne osebnosti. Kraljevsko čast je D* odklonil, toda dal se je po svojih učencih in ljudstvu častit kot božanstvo. Učil je nauk o reinkarnaciji in pripovedoval' da je bil sam nekoč že lev, som in celo — lovorov grm. je kot blag in žlahten mož antipod trem strašnim diktator jem, z njimi pa je imel skupno čezmerno osebno nečimrnos in kult lastne osebnosti. V tretjem dejanju moje tragikomedije se razčisti, kaj je ostalo po njem vrednega in žlahtneg in kaj smešnega (kult lastne osebnosti in vere vanj nekateri njegovih učencev). Ko se je pol leta nato, ko je bil Emp. dokles napisan, Hitler sam usmrtil in dal svoje truplo sezgai, da bi nihče ne našel sledu po njem — Hitler, ki ni imel^ Empedoklom nič skupnega razen neizmerne nečimrnosti ’ sem se vendarle vprašal: Ali je takrat, ko sem pisal Emp® dokla in je bil poraz fašizma za ves svet kakor na dlan ■ Hitler že mislil na bodoči samomor? Zakaj je hotel izbrisa vsako sled za svojim truplom? Ali je hotel zbuditi negotovo glede svoje smrti, ki je tudi zares nastala, ln zbuditi v svoj vernikih videz, kot da sploh ni umrl? (Nadaljevanje sledi). 24. Dejal sem, da niti politika niti revolucija nista bili moja stvar in sicer zaradi mojega izrazito navzven nepodjetnega, nepraktičnega in k opazovanju nagnjenega značaja. Vendar, če gledam danes nazaj, dvomim, da bi bil vzdržal štiri leta okupacije, če bi ne bil dejavno povezan z Osvobodilno fronto, ki mi je dajala moralno moč in mi kazala cilj in perspektivo za bodočnost. Tako je postala dejansko osvobodilna borba tudi moja stvar, pač v okviru mojih zmogljivosti, in moram reci, da so moji tovariši pokazali veliko razumevanje za človeške slabosti in tudi za moje. Moj položaj ni bil ravno rožnat. Zadnje desetletje sem stal neprestano pod žarometom javnosti, poznal me je vsak drugi Ljubljančan in prepustiti sem se moral povsem svoji intuiciji, da sem jo izvozil. Da, in Alamut, ki se še ni hotel odtrgati od avtorjeve popkovine, ta mi je povzročil se marsikatero preglavico. Nataknil sem si bil nagobčnik, toda drugi si ga niso. »Kaj te fašisti nič ne preganjajo,« me je vprašal kak tak naivnež, kdaj tudi ne brez trohice hudobije. »Saj si jih vendar v Alamutu razkrinkal.« — »Bodi tiho in pusti me s takimi oslarijami pri miru.« V svojem iskanju »snovi« in proučevanju zgodovine sem bil ne samo preštudiral, temveč tudi fantazijsko čustveno preživel več ko ducat revolucij z vseh koncev sveta. Nauk, ki sem ga pri tem iz zgodovine potegnil, je ta: kdor je v imenu neke človečanske ali druge socialno napredne ideje upor in revolucijo započel, ju je dolžan tudi izvesti. Kajti zgodovina ne odpušča polovičarjem. Sredstva za dosego cilja diktirajo okoliščine. V akciji ni veliko casa za premišljevanje. Tu vodita poleg pripravljenosti predvsem revolucionarna in zgodovinska intuicija. Bil sem ves čas osvobodilne borbe povprečen kulturniški aktivist brez kakršne koli politične ali praktične ambicije. Moja ambicija je ostala ista kot poprej, le da se zdaj ni mogla zaradi okoliščin javljati navzven: dojemati in v duhu tolmačiti veliko dogajanje okrog sebe. Čutil sem se za to poklicanega po svoji specifični nadarjenosti, pri sebi sem sproti revidiral ln popravljal svoje gledanje, širil svoj zgodovinski čut in svoje zgodovinsko znanje in upal, če bi vojno preživel, da bi utegnil to svoje znanje posredovati tudi naprej. Dvomim, da bi bil mogel svoje eseje o tipologiji dobe in zgodovinskem čutu in neke druge iz »Razgledov« napisati, če bi ne bil aktivno povezan z Osvobodilno fronto, a prav tako ne pričujočih spominov. Štiri leta so razmeroma dolga doba. Bile so krize, črni dnevi in tudi nekatere trde preizkušnje. Zgodil se je tu neki atentat in neki moj znanec, znan kot klepetulja, mi je prišel kmalu povedat, da se govori, da so okoliščine tega dejanja podobne onim, kakršne sem bil popisal v nekem romanu. Videl sem, da je mož literarni ignorant, in ga zaprosil, naj ne siri takih oslarij naprej. Literarna dela so javna lastnina in avtor ne more biti odgovoren za to, če kdo dejanja, ki so v njih, posnema. Dejal sem že, da diktirajo okoliščine revolucije sredstva in kdor revolucijo vodi, je dolžan izbirati tista, ki mu služijo za dosego cilja. Ko se je začel za fašistične sile začetek konca, ko je partizanska vojska že osvobodila Beograd in so njene čete osvobajale kos za kosom okupirano zemljo ter se zmerom bolj bližale mejam Slovenije in se je v naših dušah v okupirani Ljubljani prebudilo radostno upanje, se je po štirih letih molka v meni kakor čez noč spet oglasil ustvarjalni «demon». Ostal sem bil v Ljubljani s skupino kulturnikov, ki se je bila zadnji čas pomnožila z nekateriim novimi člani, ki so jih k meni pošiljali tovariši iz drugih skupin. V Alamutu pripoveduje Hasan o grškem filozofu Empedoklu, «ki je za svojega življenja užival pri svojih učencih vprav božje časti. Ko je čutil, da se mu bliža poslednja ura, je zlezel pa vrh ognjenika (= Etne) in se strmoglavil v žrelo. Napovedoval je bil namreč, da bo živ sprejet v nebo. Po naključju pa je na robu žrela izgubil sandalo, ki ga je izdala. Da je niso našli, bi nemara še danes verjel svet, da je odšel živ v onostranstvo. Ce vse to premislimo, ni mogel storiti omenjenega dejanja iz koristoljubja...« (str. 248). Ze več ko deset let poprej sem bil za silo prevedel heksametre iz Empedoklovih del, ki so se nam bili ohranili. In nekega jutra v oktobru ali novembru 1944 sem se prebudil in zaslišal ob svojem ušesu ritem heksametra in distiha. In naenkrat je spregovoril Empedokles in z njim cela plejada njegovih učencev, tekmecev filozofov, prijateljev, in znancev. Hasan je dejal: »Ce vse to premislimo, ni mogel (Empedokles) storiti omenjenega dejanja iz koristoljubja...« Zdaj sem zadel ponovno ob «trdo telo« s svojimi tipalkami in začutil; ne iz koristoljubja, temveč iz človeške nečimrnosti se je Empedokles vrgel v žrelo Etne — in v nekaj tednih mi je v verzih stekla »tragikomedija nečimrnosti« ali, kakor bi dejali danes po XX. kongresu KP SZ v Moskvi: »tragikomedija kulta osebnosti«. Kajti celo tretje dejanje, ko se je grški filozof konec drugega vrgel v ognjenikovo žrelo, je razčiščevanje okrog