Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman Teljal: Za celo leto predplača 15 gld., za pol leta 8 gld., zauetrtleta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman \cljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulico št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.

V Ljubljani, v torek 18. marca 1884.
Letiulc XII.
Državni zbor.
z Dunaja, 17. marca.
Budgetna obravnava.
(Osmi dan.)
Današnja seja pričela se je že ob desetih zjutraj, ker bi g. predsednik budgetno obravnavo ta teden rad dovršil. Da bi ne zgubljal časa, Viteziču ni hotel danes dovoliti, da bi bil Suessu odgovarjal na njegova natolcevanja in dejansko popravil njegove napačne trditve, češ, da je obravnava o dotični zadevi že sklenjena. Pa govorilo se bode vendar še mnogo, in g. predsednik jo zarad tega neki nameraval celo večerne seje imeti, da bi s pogostimi sejami pospešil razprave. Toda vlada je že sklenila od zbornice prositi podaljšanja začasnega pobiranja davkov, ker budgetna obravnava v obeh zbornicah gotovo ne bo dovršena do konca tega meseca in zato se nam taka naglica, kakoršno je nameraval g. predsednik, zdi nepotrebna. Naravnost rečemo, da pa tudi ne bi bila koristna. Ako bi bile zjutraj in zvečer javne seje, noben odsek ne bi mogel več zborovati, in vendar je ravno delovanje v odsekih najvažnejše, kterim se mora toraj pustiti toliko časa, da svojo nalogo dovršijo. Nekteri odseki pa imajo še mnogo jako imenitnega dela, zlasti kazenski in obrtnijski odsek, ki bi do velike noči posvetovanje o obrtnij-skih pomočnikih in učencih dovršil, ako mu bode dana prilika zborovati. Zarad tega so se od mnogih strani odsvetovale večerne seje, in čujem, da se je g. predsednik vdal, in da večernih javnih sej ne bo.
Danes se je pričela obravnava o potrebščini za stavbe pri vodah. Govorili so pri tej priliki Richter, Lenz, Čerkavski in Schaup. Vpisani so bili pa še Portheim, Vielguth, Folz in Obračaj izmed kterih pa sta vsled sklepa obravnave kot generalna govornika govorila samo Obračaj in Vielguth. (Jer-kavski je povdarjal potrebo soglasnega vravnavanja voda ter vladi v resoluciji priporočal prevdarjati, bi li ne bilo prav, izdelati nekak načrt za vravnavo vseh voda, in za potrebne stroške morebiti .skrbeti s posebno zalogo, ki naj bi se nalašč v ta namen osnovala. Za deželo K r a n j s k o je odločenih 11.600 gl.
in 40.000 gld. še posebej za vravnavanje Save; za Štajarsko: 39.600 gld. za dotične potrebe sploh, 53.700 gld. za vravnavanje Mure, 8000 gld. za vravnavanje Savinje in 1260 gld. za vravnavanje Aniže; za Koroško: 37.800 gl. sploh, in 150.000 gl, za vravnavanje Drave. Vse potrebščine za vravnavanje voda potrdil je zbor v znesku 2,558.760 gld., za stavbe in poprave cesarskih hiš, ki se rabijo za politične urade, se dovoli 45.594 gl. Vsa potrebščina ministerstva notranjih zadev znaša 18,848.557 gld.
Pri deželno-brambovskem ministerstvu govoril je poslanec AViesenburg in vprašal ministra kaj je z resolucijo, ki jo je bil on nasvetoval lani, in kako je zarad enoletnih prostovoljcev. Minister AV^elsersheimb je odgovoril, da si vlada na vso moč prizadeva vstrezati željam prebivalstva in da je učencem višjih šol jako polajšan vstop k enoletnim prostovoljcem. Potrebščina za to ministerstvo se je zatem potrdila v znesku 9,368.165 gld., med tem za deželne brambovce 4,279.700, za žandarmerijo 4,601.700 gld., za podporo družin k vojakom poklicanih reservistov 15.800 gld.
Pričela se je potem obravnava o naučnem ministerstvu, pri kterem se je pri splošnjih zadevah vpisalo več govornikov, mnogo jih bo pa še govorilo pri posameznih točkah.
Govor poslanca dr. Viteziča
v državnem zboru 14. marca o žalostnem položaji isterskem.
Leta 1880 dali so v Benetkah knjigo na svitlo, ki se ji je reklo: „La Venezia Giulia studii politico-militari di Paulo Farabri, gia Capitano del genio Militare italiano con pi-efazione di Euggiero Bonghi." (Julijske Benetke, politično-vojaška študija Pavla Farabrija, bivšega stotnika laških vojaških inženirjev, z uvodom Euggiera Bonghija).
Pisatelj se je z izdajo te knjige podvrgel nalogi, da hoče dokazati kako neugodno da se je vrav-nala državna meja leta 1866 med avstrijskim cesarstvom in Laško z ozirora na to deželo, kar se mora popraviti in sicer tako, da se iztočni del Fur-
lanije, t. j. današnja Goriška, potem Trst z okolico in Istrija, z eno besedo eelo Primorje odstopi Italiji, kteri naj bodo potem naravne meje po eni strani julijske planine, po drugi pa morje adrijan-sko. Za vtemeljitev tega zahtevanja navaja historičnih, geografičnih, političnih, etnografičnih in kli-matičnih momentov.
Opomniti moram, da Fambri s svojimi nazori ni osamljen, temveč so oni en del programa, ki ga ima tako zvana „Italia irredenta" (nerešena Italija); da, tudi nekaj laških konservativcev klanja se temu programu.
Eazloeek je le ta, da hočejo konservativci svoj namen po mirnem potu pogodeb doseči, ko je „irre-denti" med tem vse eno, na kakošen način da ga doseže, samo da ga in če tudi s silo orožja.
Fambri zavzema nekako srednje stališče; on nasvetuje, da naj se najpoprej na to dela, če mogoče po mirnem potu stvar vrediti, ako bi se pa ne dalo do konca priti, pa tudi žuga. Lahko rečemo, da je mož bolje naprednjaškega kakor pa konservativnega duha.
Spisal je tudi nekak dodatek temu svojemu delu o znani brošurici: ^Italicae res", ktere je avstrijsk inženirski polkovnik spisal; — javna tajnost je, da je bil to brat bivšega ministra zunanjih zadev Haymerla. V dodatku Fambri pobija in ovrača Hajmerlove nazore.
Na 184. strani svojega dodatka tako-le pišo (bere): „Motil bi se, kdor bi nas zamenjal s skrajno stranko" — on namreč o svoji stranki in sebi govori — „še bolje pa bi se motil, kdor bi mislil, da naša zmerna stranka nima nikake zveze z njimi in da bi mi v vsakem slučaji inicijativo njihovo, kjer bi že bila in če tudi še tako tvegana, obsojali. Res je, mi se poganjamo za sporazum, oni za razpor, mi za edinost in jednoto, oni bi se pa tudi prepira in odkrušenja ne vstrašili; ker se pa pri nobenem naporu, najmanje pa že v politiki črte nikjer ne vlečejo kar naravnost, iz tega sledi, da se vedno lahko snidemo in z njimi v dotiko pridemo".
Laški bivši minister in senator Bonghi izrazil je po želji svojega prijatelja Fambrija poslednjemu o njegovi ideji svoje nazore pismeno. Fambri je to pismo za uvod pridjal k svojemu delu; ondi se Bonghi
LISTEK.
Skrivnost, od kod prihaja prislovica, da sredipostno sredo „"balDO žagajo",
odkriva neki šaljivec tako-le: Kjer delajo lonce, imajo peči, v kterih na solncu ali v hiši posušeno blago potem v ognji ožigajo, in v Dobrovrvici pravijo tej peči „ožaga". Južni veter pripodi enkrat v to vas veliko tropo ciganov z mnogimi rodovinami; vsi so lačni in drugega nimajo, kakor dober želodec. Kaj torej? Hajd na delo. Žensko na beračijo, možki po tatvini. V kratkem imajo pred šotorom obilo različnega blaga; in ko so otroci še drv dovolj nanosih, ima so pričeti priprava h kuhanji. Ali kaj zdaj? Po dolgem in slabem potu so se tem ciganom vsi piskri pobili; treba bo torej novih; in veliko jih tudi ne skrbi dobiti si potrebnih piskrov, saj tukaj so tako piskri „doma". Ali denarja ni, in lončar še počenega ne da rad brez denarja; kar zamaže ga
in — dober je. Vkrasti? To bo pa težko. Stari cigan, že skušen družbini vodja naroči ženskam, naj gredo tje v „ožago", in si po kteri koli poti dobe potrebnih piskrov; otroke pa pošlje kot „adjutante" ž njimi. Ko hite ciganke proti „ožagi" in otroci za njimi, vpije stari cigan in za njim vsi drugi cigani: „V ožago pojdi, baba!" — „Baba! vožago!" Velik hrup nastane, ko vsi cigani vpijejo: „Baba! v ožago!" čudna zmes se sliši v tih besedah, ko še otročji trop pritisne in vpije: „Babožaga! — Babo žaga!" ker ti niso dobro umeli pravih besedi. Kakor vojskini hrum se razlega po vasi z „babo žaga, babo žaga" in vso vkup hiti ter povprašuje, kaj bi bilo s cigani. Vaški, domači otroci so pa tudi slišali te besede, ter zastopili, da cigani „babo žagajo". Ko blisk razneso otroci to prečudno novico, da so cigani „babo žagali" in še te hočejo, ki zdaj tje proti „ožagi" teko! In prišlo je tako, da niso le otroci, ampak tudi odrašeni pogledali za cigani. Tu in tam je tudi kaka gospodinja iz radovednosti stopila iz hiše; ravno poldne je bilo in južina že pripravljena. Tu je gospodinja imela južino še v piskri; tu jo je
devala ravno v skledo; tu je že skleda stala na mizi itd. Kar prinese veter ciganko, zdaj v to, zdaj v ono hišo; slastno pogleduje ta že pripravljeno južino in ker v obližji nikogar ne vidi, urno poseže po piskrn, po skledi in hajd! — proti šotoru. Dovolj bilo je kosila za enkrat, — pri ciganih namreč; ali pogledovali so se oni domači, kjer je zmanjkalo piskra, ali sklede in južine. Zdaj spazijo nesrečo; ali kaj! Za ciganom navadni človek ne je; in pustili so za zdaj ciganom oplenjeno južino. Bila je sreda, ravno ta sredipostna in dobro so si vaščanje v Dobrovrvici to sredo in to burko zapomnili; in pazili so potem vestno vsako leto, kdaj so „babo žagali" brez južine. Zato imamo tudi dandanes še navado, da domači onemu pojedo južino in mu ničesar ne puste, kdor gre to sredo v kozolec, da bi videl, kako „babo žagajo". Kdor še ni poskusil, naj pa poskusi; bo vsaj z Dobrovrvičani iz lastne skušnje vedel, kako se „baba žaga".
kar naravnost izjavi pristaša zmerne stranke in pravi, da paž želi popravo meja, toda nikakor ne s silo, temveč z lepo. Ker je Fambrijevo delo na Laškem mnogo prahu vzdignilo, ker se ono dotika najbolj vitalnih (za življenje potrebnih) interesov avstrijskih, govoreč o bitji ali nebitji in o narodnem življenji nas primorskih Slovanov, zdelo se mi je primerno, da ga omenim tukaj v tej viso!>; zbornici iz tega namena, da si ogledamo politiko, kakoršne se vlada na Primorji poslužuje. Do sedaj sem se zdržal o tej sitni stvari govoriti, ker sera mislil, da bo visoka vlada po mnogih opominih, došlih je od raznih strani in tudi jaz sem jo tukaj že večkrat na to opozoraval — svojo pogubljivo politiko na Primorskem sprevidila in spremenila. Ker se pa to do sedaj še ni zgodilo in ker se ni nadjati, da bi se to v bodočnosti zgodilo, ker je pa temu nasproti položaj Slovanom na Primorji od dne do dne žalostneji, kakor Avstrijanec in Slovan nisem imel nič več pokoja in moral sem z odločno roko odkriti rano, da ji pripravimo, kolikor mogoče zdravila.
Nikakor me ni volja, da bi na tem mestu natančneje razvijal in premotraval Fambrijeve posamične trditve. Priznati pa moram, da on ali nalašč ali pa nevedoč slovanski živelj v Istri prezira prenizko oeenjevajoč ga in da on naš položaj — mislim da, ker ga ne pozna — popolnoma nepopolno slika.
Kar se tiče istrskih Slovanov, smatra jih on za peščico pritepencev, ki so se vrinili, (antichi hospiti slavi), za reveže, ki niso imeli še nikakega izobraževališča, nobenega pisatelja, moža in ga tudi še dandanes nimajo. Istra nima nobene druge omike, kakor laško. Tako pravi Pambri na strani 182. Na 183 strani pa piše (bere): „In vendar bi ne bilo nič bolj neumestnega proti naravnemu razvitku onih nevednih, dobrodušnih Slovanov, kakor sila. Priznati moramo, koliko so si morali v poslednjem času prizadeti okrajni glavarji, ptuja duhovščina in ptuji agenti, kajti še leta 1866 so bili istrski Slovani čisto drugačni". Za dokaz navaja odlok vlade, ktera je leta 1866 ondi nameravala vpeljati teritorijalno stražo in tedaj so se uporu Istrijanov — tako on le Lahe imenuje, kakor bi Slovani ne bili tudi Istrijani, — sicer z nekim pomislikom, konečno pa vendar le pridružili. Iz med dveh strank odločili so se za ono laških mest. K sramoti toraj tudi še zasramovanje! Ko se istrskim Slovanom ni le za časa benečanske republike, temveč tudi pozneje po priklopu Benetek k Avstriji in morda še več pa v najposlednjem času, vsako sredstvo za vzgojo in naobraževanje istrskih Slovanov dosledno zadrževalo, očita se jim sedaj nevednost, revščina in surovost. Noblesse oblige.
Kako enostransko in omejeno Fambri presoja istrske razmere, sledi iz tega, da se pritožuje o uradni delavnosti sedanjega cesarskega namestnika, o volilnem redu, in o njegovem izvrševanji pri volitvah, ter vse tako naslika, kakor bi se v Istriji Lahi zatirali in Slovani negovali. Baron Pretiš, Slovansk pristaš! Ees gospoda, difficile est satyram non scribere (težko je nezbadljivo pisati).
(Dalje prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 18. marca.
IK^otranje dežele.
„Politik" prinaša iz Štajarskeffu iie ravno veselo novico, da se bo štajarski deželni odbor do mini.stra Taafleja obrnil s prošnjo, naj se nikari ne dovoli zahteva slovenske spomenice, ktero so slovenski poslanci Godel-Lannoy, Vošnjak iii Rajč za napravo lastnega namestniškega oddelka za slovenski Stajar v Gelji ali pa v Mariboru prvemu ministru izročili. Naj le potolaženi bodo s avni junaci, minister Taaffe je prošnjo že sam odbil z izgovorom, da bi naprava takega oddelka preveč denarja veljala. Odbor svoj protest vtemeljuje, da bi bila naprava posebnega namestniškega oddelka povod k razpadu jednostne države (?), ter bi se z njo zgodovinska in državnopravna celota dežele vničila. Zakaj bi se pa na C/eskem ne, in zakaj se pa ni na TirolihV Nemci, pojasnite nam protislovje! Čudno in naravnost neumljivo je, kako da se vsak korak, kterega Slovan po svojem napravi, takoj smatra za protipostavnoga, deželi in državi nevarnega, Nemec pa sme s polnim vozom najbolj očitnih protipostav-nosti po naši ledini vozariti, kakor se mii poljubi in — vse je v redu.
Na CcHli em, nekoliko kaže, da bi se napravila sprava med Oehi in Nemci, kteri pa sicer tudi tako v lepi složnosti med sabo živt\ Kakor smo poročali
so poslanci severo-českih, toraj nemških pokrajin, po medsebojnem dogovoru sklenili svoja zahtevanja o razkroji češke kraljevine uvidevši, da se jim ne bodo na nikak način izpolnila, toliko predrugačiti, da sedaj zahtevajo za nemške kraje nemška sodišča za češke pa češka. S tem najnovejšim programom se z malinai izjemami češki poslanci strinjajo. „Deutsche Ztg." je pa komaj zasledila, da bi se morda res sprava na ta način napraviti dala, in že je na vso moč jela nasproti delati. Ker ravno druzega ni za-mogla, očita Cehom, da vse njihovo prizadevanje ni druzega nego taktičen manever, s kterim mislijo Nemce na led speljati in ondi pustiti, sprava in sporazum pa da jim je deveta briga. In tako „Deutsche Ztg." od stavka do stavka Cehe sumniči držeč se prislovice: Le krepko zabavljaj in opravljaj, nekaj se vendar-le vredno prime. Nadjati se hočemo, da pošteni Nemci ne bodo poslušali glasu „pemskega Mahdija", temveč bodo^po svojem prepričanji poštenim in pravicoljubnim Čehom roke podali v skupno in složno delovanje na korist krasne jim domovine.
„N. fr. Presse" prinaša iz Budaj>e^te novico, da so med papirji, ktere so z zaseženim vrednikom anarhističnega lista „Zukunft" vred pobrali, našli pismo, kteroj'e vrednik Rus pisal izgnanemu delalcu Kodileku v Švico pobeglemu. Ondi se bere, da morajo policijskega agenta Totha zaklati. Izgon Ko-dileka je za delalsko stranko velika nesreča in se ona vsled tega že razpadu bliža.
Ko je v ogerskem, državnem shoru Cot-vos Tiszo prašal, zakaj da tako brezobzirno anarhiste preganja, je tudi rekel, da i on obsoja umor in rop, če pa v Petrogradu nihilisti, v Londonu lenirji m o Lyonu anarhisti zborujejo in ropajo, se mu za to še vendar ne vidi nobenega vzroka, zakaj da bi se zarad tega na Ogerskem delavci preganjali. Tisza se je po mogočnosti in kolikor se mu je potrebno zdelo, glede svojega postopanja izgnanim anarhistom nasproti opravičil, pred vsem drugim se je pa odločno zavaroval proti sumničenji, da preganja delavce, občnonevarnim osebam pa da ne more nikakega zavetišča in pribežališča dovoljevati. „Dokler bom jaz na tem mestu, pravi Tisza, tudi v bodočnosti tega ne bom opuščal, ko pa enkrat odstopim, tirjal bom z vso odločnostjo to od mojega naslednika." Desnica mu je na to živahno ploskala, levice se je pa nekak nemir polastil.
Kakor smo enkrat kar tako mimogrede omenili, so se na Ogerskem razne v opoziciji stoječe stranke združile v jedno skupino. Med temi ste za nas posebnega pomena obe konservativni. Ta zveza pa ni Bog ve za kako dolgo sklenjena, temveč le za čas potrebe; strankarji so se zedinili, da bodo tim ložje skupnega nasprotnika — liberalizem — pobijali, in pa za oživljenje narodnega gospodarstva skrbeli. Z dobro vestjo se lahko nadjajo mnogo sedežev v državnem zboru, kajti javno mnenje se je, kakor po celi Evropi, tako tudi po Ogerskem silno presu-kalo. Libera izma poprijela se je neka politična su-šica, ki ga bo prej ko ne tudi spravila, konservativna načela se pa po vseh krogih od dne do dne bolje širijo, in združena konservativna stranka čedalje bolj napreduje. Ako pomislimo, da se bodo k tem tudi še konservativni elementi gosposke zbornice pridružili ob časa volitev, med kterimi je 32 samo le višjih duhovnov, ki se bodo odločno vsi proti Tiszini vladi obrnili, pač lahko sklepamo, da je letos poslednje leto, ko na Ogerskem liberalizem vlada. Umaknil se bo s poti konservatizmu, ki bo imel polne roke dela, ako bo hotel v devetih letih vse popraviti, kar je liberalizem škode storil. Posebno v narodno-gospodar-skem oziru so ondi steze popolnoma s travo zaraščene, ktero bo treba s korenino potrebiti, ako se hoče na bolje obrniti.
V Csegledu mi Ogerskem nastali so 15. marca veliki javni neredi. Poslanca Herman Hoitsj in Gabrijel Ugron peljala sta se tjekaj proslavljat 15. marec leta 1848, ko se je prvo madjarsko mi-nisterstvo imenovalo in nastavilo. Pri tej priložnosti sklicali so tudi volilen shod, pri kterem so se se-miti (prijatelji Židov) in protisemiti po stari mad-jarski navadi zopet prav do dobrega stepli. Poslanca Ugrona ki je prvi govoril, odnesli so hudo ranjenega.
Na Ogerskem, Erdeljskem in po Bukovini živeči Hnmuni^ kakor znano, niso ravno najboljši prijatelji Madjarov, in to iz ravno tistih vzrokov ne, kakor Slovan ne more nikdar politični prijatelj Nemca biti, o nemčurjih tu še no govorimo ne. Ker se namreč na Ogerskem bliža čas novih volitev, napravili so Eumuni, ki pod krono sv. Štefana prebivajo, shod volilnih mož. Sešlo se jih je 50 in med njimi tudi rumunski metropolit Eoman, ki je bil za predsednika izvoljen. Poslanec Gall je dokazoval identitete madjarskih in rumunskih interesov in povdarjal škodljivost politike, kteri so se Rumuni do sedaj klanjali, ter je priporočal, naj se Rumuni za enkrat zadovolijo s tem, kar jim postava od leta 1868 ponuja. Konečno so izvolili pet mož, ki bodo morali program izdelati.
Vnanje države.
Vsak dan že donašajo listi „ pobožne željo" od raznih strani, da vlade na to delajo, da bi napravile najkrajšo pot, po kteri bi se anarhistom in drugim takim splošno nevarnim ljudem najhitreje do živega prišlo. Da hi bila kaka taka mednarodna določba silno potrebna, vsak pripozna. Še bolj kakor
to, bi bil pa potreben začeta takega postopanja, kajti dokler nobena vlada ne bo pričela, tudi o mednarodnem policijskem postopanji ni mogoče misliti. Ako sedaj, recimo, avstrijska vlada, preganja anarhista in ta ji uide na Angleško, je treba naj-poprej obrniti se do diplomatičnega zastopništva, in to potem vse druge korake napravi. To nevkretnost mislijo odpraviti in v tem oziru v mednarodnem policijskem prometu vpeljati direktno zvezo med policijami posamičnih držav.
Državni poslanci na JVetnSkem se sploh o Bismarkovi brezobzirnosti britko pritožujejo; pravijo, da je Bismark tisti, ki je provzročil, da državno-zborno poslovanje zaostaja, ker ga tako dolgo ni bilo v Berolin in so morali nanj čakati. Med poslanci samimi nastal je že razgovor, kaj bi bilo bolj času primerno, ali da ostanejo in nanj čakajo, ali pa, da se domu povrnejo. Večina poslancev iz južne Nemčije odločila se je za vrnitev domu. Bismarkovi prijatelji si pa vse prizadevajo, da bi ga po mogočnosti opravičili in pravijo, da so mu v poslednjem času zopet razdraženi živci mnogo trpljenja prizadeli. Mogoče! Navadno je pa Bismark kaj izvanrednega kuhal, kadar se je svetu bolnega proglasil, in kdo ve, kaj bode strmeči svet letos zvedel, bolehal je Bismark zadosti dolgo. Ko bi ne bil Giers lansko leto po Evropi potujoč tako prepričevalno miru oznanjeval in posebno dobrih sporazumnosti med Avstrijo in Rusijo povdarjal, bi pač lahko mislili, da je morda za nas na izhodu kaj skuhal, in to bi pač lahko z dobro vestjo trdili v očigled veliki prijaznosti, ki je v najnovejšem času med Nemško in Rusijo nastala. Ker je pa nedavno v ogerskem državnem zboru sam Tisza priznal, da vsled nemško-ruskega približanja avstro-nemška zveza ne trpi nobene škode, in da v tem oziru ostane vse, kakor je bilo, se smemo pač nadjati, da Avstrije to pot ne bo Bismarkova glava bolela.
O srditem boji v Sudanu 13. t. m. se še poroča, da so Angleži z dvema brigadama h krati prodirali. Arabci so najprvo Grahama napadli in ga — premagali, tako silno so pritisnili. Angleži so se že celo kakih 100 metrov umaknili, in tudi ob nekaj Gatlingovih in Graedenerovih topov so prišli. Ko se pa angleška druga brigada oglasi in obe skupaj pritisneta, jel se je sovražnik umikati, kteremu so čez dve uri tudi pridobljene topove odvzeli. Arabci so se bili z obupnostjo. Ves Osmanov tabor prišel je Angležem v roko, ki so nekako 100 mož zgubili. Pri Arabcih se pa zguba neki na 2000 mož sodi. Najprva brzojavna poročila govorila so celo o 4000 mrtvih in 6000 ranjenih. Naj že bo temu tako ali tako, toliko je izvestno, da Arabci še nikdar niso bili tako tepeni, kakor so jih sedaj-le Angleži nabili.
O boji pri Suakimu dohajajo še vedno zanimive podrobnosti. Da so se Angleži prvemu arabskemu navalu umakniti morali, so bili sami vzrok. Streljali so neki tako hitro na sovražnika, da se jim dim ni utegnil sproti spred oči spravljati. Arabci, zvite buče, so to čisto naravno zavetišče za-se porabili, ter so se Angležem tako rekoč na eno ped pred nos pritihotapili. Po vseh štirih so lezli tako daleč naprej, da so pod angleško topove prilezli, kjer so kakor blisk kviško planili in Angleže klati začeli. Angleže je iz zemlje zlezli sovražnik tako iznenadil in osupnil, da so vse skupaj popustili in zbežali. Pri tej priložnosti so jih Arabci 70 pomorili. Ze je bila splošnja zmešnjava, kar je le noge imelo, je bežalo, in Angleži bili bi lahko svojo trejo „zmago po plečih" v knjigo egiptovske in su-danske zgodovine zapisali, ko bi ne bila v odločilnem trenutku angleška konjiča pritisnila, ki je sovražnika toliko ovirala, da so se peš-brigade zopet zbrati in na sovrarnika vdariti zamogle. Bullerjeva in Davidova brigada ste se v naglici, kolikor je bilo ravno mogoče, združili in sedaj so pa Arabci vraga videli. Tako so jih Angleži klestili, da je neki tri do štiri tisoč Arabcev na mestu mrtvih ostalo. Topove so tudi nazaj dobili in tako svojo in narodno čast rešili. Ko je prva brigada bežati pričela in nek lačen židovski časnikar to vidi, brž napravi telegram, da so bili Angleži že zopet tepeni, in ga v Suakim pošlje. Admiral Nevett pa ni dovolil, da se bila depeša na Angleško oddala. Tako se je prihranil dotičnemu časniku, ki mu je bila depeša namenjena denar za depešo in za običajni poznejši dementi (preklic), Angležem pa sramota, ki bi jih bila sedaj pač po krivici zadela.
Francozi imajo Bakninh, Kitajci pa eno zgubljeno vojsko več. 12. t. m. so se sprijeli in že čez malo časa je bil Bakninh v francoskih rokah. General Negrier prišel je ob šestih zvečer v Bakninh, kjer je našel mnogo streljiva in eno baterijo Krup-povih topov. Kitajci so zbegani vse popustili in zbežali. Nadjati se je, da bo kmalo konec tonkin-ske ekspedicije, kajti kitajska vlada se bo gotovo skrbno varovala v tem oziru še kak korak storiti, ki bi jo znal na fraricosko-kitajsko vojno polje privesti. Francozi so zgubili 70 mož, Kitajci še več, koliko pa ravno — se ne ve.
Izvirni dopisi.
Iz Polja, 16. marca. V petek 14. t. m., sede pri večerji zaslišim od bližnje železnice: „.Iik! —■
Jik! — Jik!" Ta glas jo navadno znamenje želez-ničnega vozača, ako se vlaku približuje kaka nesreča ali sploh kaka sitnost. V saboto stopim proti železnici in zvem, da sem prav mislil, ko sem pri onem pisku slutil nesrečo. In kaj se je zgodilo? Tovorni vlak je bil ta in je peljal precej blagd; na enem vozu so bili žaklji, napolnjeni z „ripsom" (= goršico); ta voz je bil dobro naložen, mazilo pri enem kolesu je bilo pa pošlo po že kteri poti. Vzrok pomanjkanja potrebnega mazila je bil, da se je vozova os, ki leži v kolesovi pesti in se na njej kolo suče, vsa suha vrtila in drgnila; to suho drgnjenje napravilo je veliko vročino v železji in sicer toliko, da se je na poti od Zaloga proti Ljubljani ona maščoba, ki se zunaj ob kolesu nabira, od te vročine vnela in je gorela kakor navadni ogenj. Že od daleč opazi on-dotni čuvaj ta ogenj ter dil vozaču znamnje, da naj vstavi. In čujte! Železna os pri kolesu, ki je v poprečji (Durchmesser ?) gotovo kakih 12—14 centimetrov debela, je bila rudeča, kakor bi jo obdeloval kovač s svojim ognjem, in všibila se je; kovina (Metali) pa, v kteri je vdelana ta železna os, in v kteri se ta suče med vožnjo, se je pa topila in kapala po tleh; videl sem jo raztopljeno, ki se je kamenčkov prijela pri padanji. Čudovita vročina! Pomoč je bila pri rokah, ker ima mašina vedno dovolj vode v sebi; 12 campohov (Feuereimer) vode so porabili, da so razbeljeno železje ohladili -in po prestanem strahu in delu 13 minut se je ta vlak ob 8. uri počasi odpeljal proti Ljubljani.
Naj povem spomina vredno stvar, komur še ni znana. Koliko močna in trda je šivanka? Ona majhna in drobna šivanka? Kdo ve? Naj povem jaz ! Položili smo bili šivanko na železnično šino, da je vlak čez njo zdrdral. Ali jo je vžugal? Zdrobil? Zmečkal? O kaj še! Ta mala in drobna šivanka je vžugala močno šino in še močnejšo vlakovo moč. Kako neki? Prav tako je ona naredila, kakor jež z lisico v luknji, ko mu je ta iz usmiljenja dovolila prostorček v kotičku. Mala šivanka leži na šini; smrtonosni hlapon se približuje, ali ona se ga ne ustraši, ne odstopi, ne pade iz šine, ampak možato pričakuje sovražnika, s kterim hoče v boj. In glejte! Šivanka je zmagala! Kakor si je jež v luknji sebi potrebni prostor se silo prisvojil in se lepo možato in dobro zaril v gorki zemlji v mahovo posteljico, tako se je tudi mala in drobna šivanka zarila v železno šino in si v njej oskrbela varno posteljco: — „zdaj, — si misli, — naj pa le drdrajo vlaki, kolikor hočejo po meni, jaz sem že v varnem zavetji." — In res! vlaki še drdrajo čez ono šivanko, ali končali je še niso; le malo ogladili so jo, da je nekoliko bolj ponižna; toda v tej svoji ponižnosti je pa lepša od prej po svoji svitlobi. „Ti presneta šivanka! — si mislim, — nisem še vedel, da si toliko trdna in zmožna tolikemu kljubovanji vstavljati se in zmagati!"
In šivanka se ni v železno šino zarila le površno, ampak tako natančno, ko da bi jo bil fotograf gori prilepil. Tako čisto in natančno se vidijo nje ušesa, da bi jo kar vdel, ko bi tak cvirn imel, ki se vdeva tudi skoz železno šino. Ako kdo dvomi, naj poskusi; mislim, da mu tega ne bo nihče branil; zakaj, naj tudi šivanka vžuga težo železničnega vlaka, prekucnila — mislim — ga vendar le ne bo; vsaj naša šivanka ni vlaka brcnila iz tira.
Iz Celja, 15. marca. (Peto letno poročilo Icato-lišlco -podi)orncga društva v Celji. [Konec.]) Kakor prejšna leta, obhajalo je katoliško podporno društvo tudi letos več veselic, izmed kterih so najzanimivejše te-le tri:
1.	Veselica dno 27. raajnika v spomin ŽOOletne preniage Turkov pred Duniijeni. — Slavnostni govor je imel društveni načelnik.
2.	Dne 8. julija v spomin UOUletne zveze štajar-ske deželo s presvitlo Habsburško rodovino; slavnostni govor je imel vč. gosp. Ivan Krnšič, c. kr. ve-rozakonski profesor na gimnaziji.
3.	Božična veselica dno 23. decembra, pri kteri se je predstavljal igrokaz: „Pastarica iz Lurda", petje iz »božičnega oratorija"; „pastirci pri jaslicah", potom »Egiptovski Jožef" in „Sv. trije kralji".
Pevski zbor, vstanovljen po g. društvenem tajniku je jako vrlo napredoval ter nekterekrati nastopil v društvu in tudi v cerkvi s hvalevrednim uspehom. Žalibog pa se je moral ta zbor zaradi neugodnih časov in razmer razpustiti. Ustanovil pa se je zato ineSaii zbor, ki je, prvokrat nastopil o božičnici. Kdor je bil pri toj vesolici, je spoznal na čistih, gladkih, otročjih glasovih, da so pri pevkah prvo glas))onp tožavo va' premagano in da je napredek
vse pohvalo vreden. Zavoljo bolehnosti g. pevovodje se je moral pevski poduk za nekaj časa opustiti.
Za vaje pevskega zbora in za šolske sestre se je nakupil harmonij, ki stane 118 gld. Ti stroški so se poravnali nekaj po posebnih nabirkah pri društvenih prijateljih, nekaj so se v ta namen porabili čisti dohodki nekterih društvenih veselic pretočenega leta.
K sklepu se prav prisrčno zahvaljujemo našemu prevzvišenemu in prečastitemu društvenemu pokrovitelju Njih ekscelenciji premilostljivemu gospodu kne-zoškofu lavantinskemii, ki so tudi to leto naše društvo in dekliško šolo na vse strani tako krepko podpirali.
Srčno zahvalo izrekamo vsem preblagim do-zdajšnjim čestitim društvenikom in prijateljem, ktere prosimo, naj nam ostanejo zvesti tudi v novem letu.
Z združenimi močmi se je v kratkih letih dalo mnogo doseči, ne da bi bilo posamezne prehudo bolelo; z združenimi močmi bomo tudi v prihodnje zamogli vzdrževati to za naše razmere neobhodno potrebno dekliško šolo, da se bodo zamogli podpirati nbožni šolski otroci in bodo tudi čestiti udje zavživali marsiktero nedolžno veselje. V to pomozi Bog!
Skupni dohodki leta 1883 znašajo: 2047 gld. 947, kr.
Skupni stroški leta 1888 pa znašajo: 1744 gld. 67 kr.
Če od dohodkov z 2047 gld. 9472 kr., odštejemo stroške s 1744 gld. 67 kr., ostane 31. dec. 1883 303 gld. 21% kr.
Premoženje društva: Dve obligaciji s 1000 gld. po kurzu od 4. febr. 1600 gld., 1 obligacija s 100 80 gld., v Celjski posojilnici z obrestmi vred 162 gld. 75 kr., nepovrnjeno posojilo 275 gld., v bla-gajnici 154 gld. 767^ kr.; skupaj: 2272 gld. 517^ kr.
Odbor Jcat. podpornega društva.
Od Drave, 14. marca. (Bamoterosti.) Kam človeka slepa strast in pohabljen razum privede, a tem imamo najlepši dokaz na naših nasprotnikih — nemških liberalcih. Kaj ti graje vrednega v državnem zboru vse počenjajo, tega zopet pogrevati, ne mislim, tudi ne spada tu sem, ker je sploh znano; toraj naj omenim samo obupni čin bivšega prvaka nemškega „Schulvereina", profesorja na Mariborski realki, g. Nagela. Ves čas, odkar mu je došel od vlade ukaz, naj si izbere med svojo dosedanjo' službo, ali med agitovanjem in prvaštvom dotičnega društva (tu med nami), grize ga vsled odločbe k prvemu — strast. Misli si morda borak, da odslej ni le zgolj vlada, marveč že vsa stara Evropa proti njegovim načelom in zanesel je svoje mučeniške težnje celo v
--Ameriko! Novojorška „Oesterr. Antisemi-
tische Ztg." prinaša namreč — kakor izvemo po češkem listu — njegov proglas Amerikancem, kjer se poleg ganljive priporočbe „Schulvereina" bivalei za morjem pozivajo, naj bi se po vseh amerikan-skih mestih vstanovili odbori tega društva, ki bi naj pomagali k napravi prelivaren v Avstriji za slovanske otroke. ^Pomagajte nam obraniti Avstrijo pred Slovani!" — kliče g. Nagele, in svetuje, da bi pri takšnih odborih v Ameriki mogli delovati možje tudi nenemške narodnosti in sploh vsak, „komur je mar za ohranitev svetovnega in kulturnega nemškega jezika". Prav primerno dostavlja k temu dotični č. list (Posel z Budče) z opombo! „Škoda, da je kralj Cotewayo že umrl, ker ta bi ga najbrž razumel in vstanovljal v svoji državi take odbore. Znabiti pa še tudi dočakamo, da pojdejo prvaki „Schulvereina" z deputacijo še k sudanskemu proroku Mahdiju."
Zares, Slovani v Avstriji, smemo si ohraniti v spominu ta obupen, dasi tudi najbrž nehvaležen čin g. profesorja. Slovani pa Avstrija, to se, se ve da ne more vjemati. Da bi pa morala še Amerika napovedati boj Slovanom v Avstriji, tega doslej še nismo čuli. Iz tega pa tudi zamoremo spoznati, kake strahove dela Slovan v velikonemški domišljiji! Naši očetje se morda v neštevilnih bojih z najkrutejšimi sovražniki krščanstva in sploh vse omiko v Evropi — s Turki, teh niso toliko bali, kakor se nas ogromno-številni Nemci sedaj boje! Prav živo pa nam je še vsem v spominu, kako so ti nemški liberalci med nami zbirali ob času rusko - turške vojske denarne doneske za ravno tiste Turke, ki so bili nekdaj ne le našim pradedom, marveč vse zapadne Evrope naj-veča nevarnost, kakor bi hoteli s tem jim še zopet v roko stiskati nož, ki ga je slovanska jakost jim iz rok izbila. Da, istinito, čuden je ta svet, čudna takošna ljubezen med krščenimi otroci svete krščanske vere.
ki je tako slepa v svoji strasti: v sovraštvu do bližnjega.
Toda čemu hoditi po dokaze tako daleč? Vsaj jih na Dunaji proglašen „izjerani stan" še v naši navzočnosti v najlepši luči pokazuje. Tudi tam hote nekteri pristaši take baže zbirati za morilce in roparje, ki jih je pravica iz središča mirnih državljanov na tuje pognala. Obsoja se nedolžnost in podpira zločinstvo. Kaj so storili nevarnega človeštvu ali Avstriji Slovani, da nekteri proti nam toliko kriče in nebo in peklo zoper nas na pomoč kličejo? Spra-šujmo svojo vest in našli bomo, da je naš največji greh ta, da smo po previdnosti Božji na svetu, kjer delamo skoro nehote napotje tolikanj kulturnemu narodu nemškemu. Znabiti si nekteri zaslepljenci do-mišljujejo, da bi po našem odstranjenji že tu na zemlji imeli — nebesa!	(Konec prih.)
Iz Reke, 17. marca. {Se nehaj o naših političnih razmerah.) V dopisu štev. 58 naslikal sem razmere Madjarov na Eeki, naj sledi sedaj tu kot dopolnilo onega dopisa še nekoliko o razmerah tukajšnjih Hrvatov.
Nesrečna pogodba med Ogerko in Hrvatsko iz leta 1868 pustila je Reško vprašanje nerešeno, ter vstvarila tukaj provizorij, administracija pa je izročena izključljivo le Ogrom. Tem pa m bil niti raz-upiti § 66 pogodbe po godu, ter je znana njegova krparija, vsled česar mislijo Ogri imeti sedaj vso pravico do tega „separatum sacrae regni coronae adnescum corpuskakor ga Eečani sedaj vsled krpice nazivljajo.
Posledice one pogodbe so pa za Hrvate tukaj kaj britke; njih jezik bil je iztiran iz šol in uradov. Ljudska šola hrvatska, ki je vedno bila močno obiskovana, prestrojila se je v drugo italijansko mestno ljudsko šolo. Hrvatski uradniki morali so izprazniti mesta in oditi drugam, in edino le, kar se je Hrvatski tedaj še milostljivo prepustilo je, da sme imeti Eeška predžupanija svoj sedež na Eeki, in pa, da sme tudi starodavni hrvatski gimnazij še tukaj ostati. Ali tudi ta dva zavoda sta Ogrom in še bolj našim „Ungheresom" pravi trn v očesu, in vedno ponavljajo krik, da čez most ž njima, a za vzroke, da nimata ta dva zavoda pravice tukaj ostati, navajajo, da se v njih goji sovraštvo do vsega kar je ma-djarskega, da se v gimnaziji odgojujejo bodoči na-padniki na njih prava. Spravili so se tudi čez cerkveno upravo, ker se taista poslužuje tudi hrvatskega jezika, in našel se je eden od mestnih očetov, ki je v mestnem zboru župana prašal, kaj da misli storiti, da se odpravi ta krivica iz cerkvene uprave. Sicer jim tu ne bo šlo tako gladko, ker Eeka spada pod hrvatsko škofijo Senjsko, a sedanji tukajšnji stolni prošt, poznan hrvatski prijatelj in rodoljub, bode gotovo znal braniti starodavne pravice hrvatskega jezika v cerkvi. Ker že govorim o cerkvi in jeziku, naj tudi omenim, da se tudi tukaj opravlja sv. maša v slovanskem jeziku sv. apostolov Cirila in Metodija, in sicer imajo korarji peto mašo vsak dan v tem jeziku.
Mislijo pa Madjari tudi cerkveno tukajšnjo upravo po svoje prestrojiti, zato sta že dalje časa izpraznjena dva kanonikata, ktera sta namenjena njihovim privržencem.
Eečani hočejo biti „Ungheresi", a ne zna ti nikdo od njih niti besede madjarski, nasprotno pa upijejo, da nočejo biti Hrvatje, dasiravno je njih večina po rodu in govoru hrvatska, in dasiravno vsak Eečan, in v obče vsak, ki je preživel nekaj let tukaj — govori in razume hrvatski. Oni sovražijo Hrvate samo zato, da se s tim prikupujejo Ogrom, a tem se pa le zato prilizujejo, ker pričakujejo od njih veče koristi, kakor bi jim mogla dati osiromašena Hrvatska, ktera mora še sama nositi svoje novce v madjarske blagajne. Da bi bila Hrvatska v stanu jim dati kaj več ali vsaj toliko, kolikor Madjari, izgubile bi se precej vse simpatije „Ungheresov" naših do taistih, a ker vidijo, da je Hrvatska siromašna in zatirana, zato jo sovražijo in zaničujejo.
Siromašni na duhu pa ne znajo, da se Eeška luka in železnice zidajo z denarjem državnim, kte-rega doprinašajo tudi druge narodnosti države. Kar trosi Ogerska na Eeki, trosi le za svoj dobiček, ne pa iz naklonjenosti do Eečanov. Ogerska potrebuje lastne luke, in ker jo je našla tukaj že pripravno, se je je polastila. Vzemimo pa, da bi ne bilo tukaj nobene druge stranke in narodnosti, kakor samo hrvatska, mislite li, da bi se Madjari tega mesta ne bili polastili? (iotovo bi bili .'^torili, kakor delajo — le sebi na korist.
Sincšuo jo toraj govoriti o veliki ljubezni, ki jo Madjari in Rečani med seboj na videz kažejo, in ker se mora taka ljubezen tudi očitno kazati, skazujejo si jo s tem, da tekmujejo med seboj v sovraštvu do Hrvatov.
Keškega prašanja bi ne bilo težko rešiti. Madjari so gospodarji v Hrvatski, kar so zopet na žalosten način pokazali, upravljajo toraj v Hrvatski, kakor jim drago. Vzemimo slučaj, da bi se Eeka Hrvatski prvrnila; ne bi ostalo to mesto tudi potem pod vplivom in nadzorstvom madjarske vlade? Vladajo li Ogri tukaj posredno ali neposredno, vrhovni gospodarji ostanejo vendar le oni sami. Madjarski ban v Zagrebu, opravljal bi zadeve Eeške v istem madjarskem duhu, kakor madjarski minister, in madjarski župan podžupanije Reške ravnal bi ravno tako, kakor madjarski Reški guverner. S tem bi bilo Hrvatom vsaj v obliki zadovoljeno. Kedar bode Hrvatska toliko močna postala, da bode otresla neznosni madjarski jarem, tedaj jim tudi Reke pustila ne bode. Ali bati se je, da je tisti čas še daleč, in do tedaj bi se znalo tukaj marsikaj še drugače preobraziti, znalo bi postati tudi tukaj gnjezdo „irre-dente", kakoršno je v Trstu in tudi po isterskih mestih. Elementov za to ne bo manjkalo, in morebiti jih je med nami še celo več, nego bi se dalo misliti; vsa uprava je pa že sedaj takošna, da bi jim gotovo ugajala.
Veliko napako so bili storili oni hrvatski poslanci, ki so bili Reko izročili Madjarom, ktera napaka se ne bo dala tako lahko in hitro popraviti, kakor si morebiti domišljujejo gospodje v Zagrebu. Že sedaj se vidijo žalostne posledice njih popustljivosti, a kakošne nezgode pa bode bodočnost Hrvatom tukaj še prinesla in kaj jih še vse čaka, to zna le Bog sam, a pričakovati jim ni dobrega, kakor sedanje okoliščine kažejo.
Domače novice.
{Program o velilcanslccm Iconecrtu) čitalniških pevcev v redutni dvorani objavili smo že v soboto. Danes porabimo z veseljem še enkrat priliko, da vse naše čitatelje na v resnici prekrasno zabavo opozorimo, ktera na sv. .Jožefa dan zvečer tistih čaka, ki bodo redutno dvorano obiskali. To bode zabava, za vsakega nekaj in vsa za vse. Ko-hkor je nam po sporedu soditi mogoče, sme se je vdeležiti staro in mlado, duhovnik in posvetnjak, kmet in gospod. Vsak bo šel zadovoljen domov.
(SlovensJco gledišče) v ponedeljek zvečer je bilo glavni igri ,,Županova Mi cika" primerno obi-skova. Igralci in igralke storile so s priznanjem, kar se je iz primitivne, sedanjim razmeram in vzbujenemu razumu slovenskega občinstva v glavnem mestu po vsem ne več primerne, za prvotne razmere našega naroda pisane in za prvo dobo njegovega duševnega probujenja namenjene igre storiti dalo. Igra se je za Ljubljano postarala, prekipele so jo druge sedanjemu duševnemu razvitju priličneje. Občinstvo, ki je z rosnim očesom gledalo „Marijano'', ki je s svetim navdušenjem opazovalo mladostni ogenj umet-tiika v „Trnje in lavor", in ki je z občudovanjem dvakrat nZapravljivcu" ploskalo, to občinstvo nikakor ne more biti zadovoljno s priprosto, za čitalnični oder namenjeno igro „Županova Micika". V dokaz tega bila je praznota na galeriji, ki je z votlimi, ndertimi očmi doli gledala. In vendar je občinstvo tudi malenkost za ljubo vzelo in ploskalo spretnosti igralnega osobja. Prav zadovolila nas je pa druga — spevoigra: ,Pri meni bodi!" ki jo je narodni pisatelj g. J. Alešovec za slovenske gledališke deske preložil. Igra je jako prijetna, tako v besedi, kakor v pesmi in je tudi obilno pohvale žela. S ponosom priznavamo, da se ravno petje na našem odru od prestave do prestave lepše iii krepkeje razvija in nadjamo se, da nam bodoča sezona več takih iger na oder prinese, če tudi resnobni, iz življenja vzeti igrokazi, pri kterih se čutečemu človeku srce v prsih krči in v marsikterem očesu solza poigrava, našemu občinstvu bolje ugajajo. O godbi in kapelniku g. Burgarellu vse hvalevredno.
{Magistrat in nemšJco uradovanje.) Od raznih krajev dohajajo nam pritožlje, da dobivajo stranke od Ljubljanskega magistrata nemška, čisto nemška povabila. Mi bi se tej nedoslednosti kar nič ne čudili, ako bi sedanji mestni odbor ne bil tako eminentno naroden, kakor je. kjer sede slovenski
pisatelji, časnikarji in profesorji, ki so s ponosom zapisali na svoj prapor: „Naprej zastava Slave!'' Prodajte vendar že enkrat starega Šimeljna in za-jahajte domačega vranea, da se bo tudi v uradnem življenji poznalo, čegavega duha je bela Ljubljana.
(Fscwj prijateljem naročnihom) Jožefom in Josipom voši »Slovenec" srečo, dolgo življenje in srečno smrt.
Razne reci.
—	Bivši Tržaški slovenski poslanec g. Ivan Uorup je 14. t. m. umrl.
—	Cesaričini Štefaniji poklonilo se bo v Belemgradu dvanajst častnih gospii v prekrasni in bogati srbski narodni opravi, ktere jo bodo povsod spremljevale. V Topčideru (srbskem Schonbrunu) napravila se bode takrat narodna veselica.
—	Srejmska mesta in trgi vložili so na oseško trgovinsko zbornico prošnjo štiritisočkrat podpisano, da bi se vdeležili deželne razstave v Buda-peštu.
—	Bavarskemu princu Leepoldu primerila se je v Rimu bivajočemu mala, toda pomenljiva nezgoda. Kakor znano, obiskal je laškega kralja in kraljico v Kvirinalu, potem pa prosil zaslišanje pri sv. očetu. Sv. oče so pa lansko leto meseca decembra ob priložnosti pohoda nemškega cesarjeviča v Rimu izdali okrožnico na vse svoje nuncije, v kteri opozorujejo katoliške vladarje in prince, da bi ne zamogli nobenega v Vatikanu sprejeti, kdor bi v Kvirinalu obiskal savojski kraljevi par. Na podlagi te okrožnice so sv. oče bavarskemu princu odbili prošnjo zarad zaslišanja. Da se izognejo vsem enakim neprijetnostim v bodočnost, pravijo, da bodo izdali še enkrat tako okrožnico, da sebe in katoliške vladarje sitnosti obvarujejo.
—	Vseučiliščni profesor dr. Gustav Meyer se je po naročilu vlade odpravil na potovanje v Albanijo, Grško in Turčijo, da prepotuje te kraje zarad jezikoslovja.
Telegrami.
Pariz, 17. marca. Francoska generaha Negrier in Briere prišla sta danes z uporniki v dotiko in sta jih pi'egnala. Bežali so in vse popustili.
London, 17. marca. Gladstonova bolezen je vedno enaka. Ka borsi se je raztrosila vest, o njegovem odstopu, pa se ni potrdila.
Suakim, 17. marca. 500 dolarjev razpisal je admiral Hewett na glavo Osmana Digme in je popolnoma eno ali ga dobe živega ali pa mrtvega.
]>unajHka borza.
17. marea.
Papirna renta po 100 gld.....79	gl.	7.5	kr
Sreberna . . .	80	„	95
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	102	„	15
Papirna renta, davka prosta . . .95	„	25	,.
Ogerska zlata renta 6% . . . .121	„	90
. ■ ■ . .	91	„	80	„
papirna renta 5% . . .	88	„	60	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	322	„	75	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	116	„	70	„
„ avstr.-ogerske banke . . .	844	„	—	„
„ Liinderbanke.....111	„	60	„
„ avst.-oger. Llovda v Trstu . .	601	„	—	„
„ državne železnice . . . .	316	„	—	„
Tramwav-društva velj. 170 gl. . .	236	„	25	„
4 državne srečke iz 1. 1854 . 2.50 gl.	123	„	50
4% ........ 1860 . 500 „	136	.,	20	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	170	„	—
., „ „ 1864 . . 50 „	170	„	-	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	174	„	—	„
Ljubljanske prečke . . . . 20 „	23	„	—	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	20	„	50
Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice . .	106 „	80	„
„ ,, Ferdinandove sev. „ . .	105	„	75	„
štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	50	„
London.......121	„	50	„
Srebro.......—	„	—	n
Ces. cekini.......5	„	70	„
Francoski napoleond......9 „	Ol'	, „
Nemške marke......59	„	20	„
Tujci.
1.5. in 16. marca. Pri MaliH: Kari Seliliiger, stavb, risar, iz Gradea. — 15. Sohonbercer. zasebnik, iz Postojne. — Nilc. Rottonberg, Sehweritz, Jimveiss, Stern, Seluvarz, Zuekermann in Pollak, kupci, z Dunaja. — Franc Mikysa, kupec, iz Hudjejevic. — Izidor Wcissmayer, kupec, iz Kaniže. — Leopold dr. Fiselier, c. k. voj. zdravnik, iz Judenburga.
Pri Slona: Gocdsclie, kupec, iz Mcissena. — Gcntilomo, kupec, iz Trsta. — 0. pl. Petle, ravnateljeva soproga, iz Trsta,
—	Kari Hresslauer, kupec, iz Kostanjevice. — Avgust Hoger, naduMtelj. Dc-utsch-Landsberg — Lenček, posestnik, iz Blance,
—	Prašnikar, posestnik, iz Kamnika.
Vn BdVftrKkem dvoru; Detela, posestnik, iz Moravč.
—	Zvvenkel. živ. kupec. — And. Zupan, iz Pristave.
Pri VIranfu: Certelli in Devodier, Jiiv. kupca, z Laškega.
Umrli ho:
14. marca. Urša Habič, klobutiarjeva vdova, CG let, sv. Florijana ulice st. 24. srčni kap.
17. marca. Frane Polak, vpokojeni mestni inženir, 74 let, Gradaške ulico št. 22, Marasmus.
V bolnišnici:
13.	marea. Marija Pokovc, gostija, oG let, jetika. — Jožef Ovin, dninar, 52 let, Meningitis.
14.	marca. Karbara Sinrekar, gostija, 75 let, pljiii-nica. — Matija Debevc, dninar, 58 let.
15.	marca. Tomaž Kunstel, hlapec, 4G let, Gastritis. — Anton Telban, mlinar, 32 let, kron. pijučna tuberkuloza. — Jlarija Boldin, gostija, Go let, Prsna vodenica. — Jurij Kregar, dninar, 72 let, oedema ccrebri.
Izvrstni nicd
(garantirali pitanec)
v plehastih škati ah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr.
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti (13)	gotovi plači pri
OKOSIiAV-ii »OliSIfe-u,
svečarji y Ljubljani.
Piyoyna! MM
ima v zalogi izvrstno pivo v sodčekih in butelijah. Priporoča se vsem dosedanjim odjemnikom, ki žele si. občinstvu z zdravo pijačo postreči.	(3)
Postrežba je natančna in po ceni.
Senožeče pošta Postojna.
Brez te varstvene zuninke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
CTBt zoier irsanie
po dr. Maliču,
je odločno najboljšo zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje pu udih, bolečine v križi ter Hrcih, oteklino, otrpuele ude in kite itd., malo easa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zaliteva naj so samo „cretu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim zna-Varstrcn. znamta.	1 gt^kl. 50 kr.
Gospodu J. pl. Trnkoczj ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protiuski l)olczni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo. spomnim se na Vaš dr. Maličcv protinskl cvet zii 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res. imel je čudovit vspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučniii bolečin. S popolnim prepričanjem ]>r!7.uavam toraj (Ir. Maličev pro-tinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bol-nikn v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam nujprisrčuišo zaiivuio, zvsem spoštovanjem udani
Franc Jug, (1)	posestnik v Šmarji p. Celji.
Plamsla MM sinp InMi,
izboren zoper kašelj, hripavost. vratobol, prsne in pljučno bolečine; 1 stekl. oG kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
PomuhljcTO (Dorscli)
Olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožno izpustke in bezgavne otek ine. 1 stekl. GO kr.
Saliciliia ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duli iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
U. i)i-iv.,
ne smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedoči e iri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženein želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jcden zavoj s O škatljami 1 gl. 5 kr. Itazpošiljava se le joden zavoj.
SD^" Izvrstna homeopatična zavila se pri nas zmirom frišne dobivajo. "IPOI
Naročila iz dežele izvrši se takoj V lekarni pri „«ainorogu" Jul. pl. Trnlv6czy-.ja na mestnem trgu v Ljubljani.