Št. 31.
V Gorici, dne 18. aprila 1899.
Tečaj XXIX.
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo iu odpraviiiStro
se nahaja v Gosposki ulici št 9 v- Gorici v II. nadslr. :
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od ti.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi Mftj se pošiljajo le uredništvu.
NaroCnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iiprnviiiStvu.                                                              •
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravnistvo.______
Oglasi in poslanica
se računijo po petit-vrstau, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostora.
KaroSiituo iu oglase je plačati locb Gorica.
„«oii§ka Tiskarna*' A. GabrSčck tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca* še -Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane večletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici, so računijo po 20 kr. patit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog" in narod!
«Gor. Tiskarna« A. GabrŠČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Zopet kriza v deželnem zboru.
Kn '¦>' s'ui-U pr-diu/ila \ pm sc-j :Js. .[> i •¦:ntJM !Ui«'rf ...ikona i« di ,y'.n.>m šul-ki-us /jU,ju, •'«! m -'.oun-ki po-Ltmi \rr.«!i po .i«-'.r'"in i a-u v f|..' •- • i 11 e A-fV. toda ;•!¦•."'. i!i ¦ ;i iLii^.its-nJ p(i»'.(ti«i in d-vi-aii   r.-!,sv.tr f:vo:
V'.Mir OmT.is;". •»• « > !o »-ti-".*|*;r. !>¦.'. .ti« ,ra . ¦<• r.t /op. i  u:  bi:*!.
iiv.m-ki i«..;.,tni -.» |i.,-:.i:i :...u..--!-
: *;; d» ^-.fn/.i /a;ar,a pi-mo, v kd.reni • r .-.>;«¦ ::.' i 'ij.v'«1'. li-» !;" Ž!! !-i(>-: !':'^ v >[. ,-A.i .•:¦!;( . . . ,:ik o j.; bilo <> .1 -.-d- ;Mi :...•-! i»    \ . 1 i .=.•¦ ,'a   r'l.. > si*.    \  ,..   wm>   -e
:„  <„ čl* :*.-«\.»; »..ri-Ki-i. iu .i.\- -m r-kii
,Ako   bi   pa   «•¦ t.*! t.i    .. <[,¦?.   prr./.-u. [
-tališče,   t'«_:ti   politika   ab^tinono«'   mora biti a:i »lo^lfilna   in   stiliilania   v.   tiartniom vrod ali p.i ;«' ):< napnj pura/, jrulnv        in /abv ^'a«l»'I ali-tim-ma nrsirisi'! iu  velik pojm-Vli. Na<proitiiki .tl>>liii'*iii t> »?o h'.'.[ pn   v«>»iiii /a-•r'ovuin:ki   iM-odiot nc;M"hM   nastopa v xb»ui:iu'    ~  in miin-i so ^dvotili iv!u o nekaki   c ti s t nik i i; i.   Mi >Uio /..   takrat Oil-/<)v.ijjaliv   «ia   abstinenca   je .:a   seitanjn «..nv< n~ko   ili-s.tonco   n ajodlnčni ^e   po->• lupa nje,    k.tbi.^a   je   XHiivna,    kajti   za is.iii i:if '-(•   e,'ii-va.i,«'    in   za    ,ub-.lrnkeij«»*, kakt.ištia   r {ii na*, nio.aia, tsi   bilo treba . p !•«•<¦ e ; - it. sil pr«'iueinb   na   > bi venski | Ur..i!ii.    l.iio   sinu   govorili   h>   lani        in '   ;-!o   veki   '.-..•ii   Ii-tos. ii <'.:¦';, bi *¦•¦ i.siikc (             K'.«'    r /, !i Jo-njo ab-lineiico. so  dol/ni
i ;'«,\ .tr.".'*. ».»k«« ;:;.,  i'; .-e r«:;-, p /.. \~ \ pi»d   \--i,i   •'.oM-r.-ki   prekmei,   »bi   govori1.
,-,.: .Ir:ih''. p:« .-in;- fs . ,  . .*                        ; >!n-,.:i. ka   ja\sn-«l   iim.i   praviro   vedeli,   k;ij
Tt. •„-:i.=! j<; '.'-'.;'¦=• !-.-.i ,<¦.  .f.p.».t-.;.i'.i< < n ; P'-'!.:i.'i piav :-.i prav nii-liin, ali m> z.i tako
•   ,'. pi.it; L..:tS'kr.:'i; :i>, k:;, .'f. r*.s:i"k< e:.u, i politiko v-i .111 !c tu kabti - pred vsem pa, :,.:¦¦».-.' -. >h'.; - j -• ,|!-.i.:;.':ji ;.i.'K!..i-ji:i* v : ;i'i bmio vk^sb lii-jfdiiakeinn ninenju «i tej i/:U i? i ,i'i; t:\.. j!"i ij.i.i^it.b -ko p.il.iio. s taktiki v-i ..!o.'.no ili-]o\.i!i ob \s,iki priliki, --. :::.u. i.i ,k«.:,..-i:;* '> ,'»i. k* m „¦: «».•'.:-*u j •»' P-» i''"i*». kakor i a n i, iiekab-ri /niiaj j - -tu j.J ;:. <»•,.•(.[¦•¦ I.'i. ",'.'*< k !!o- | k'.nb.» niv.ili pr«;!« rkicpoiii v !.!ulm. I).i je 'k» t-;/.k( n.: ;; .e'.i/., v .'kaii-k- ,l> k''-.-Ji*, ;' '"'" di^Ie: toliko ra;-bnr;i li;a, toliko nev-Ve-.,',,,.-f.,. j.; ;, ... . ,,, ž.:; ii . .'ouy ir',i.!M' v ' !«'Z-4 I1'" ¦'¦«"..' ,;i'"' j1' ''''krivila i-iiiio iuj«'diuosl ,:r. ¦;:.»¦ '*.':.» i <«-i i:.: «•': ".-i.,, in \ s-- - '• '<;"' ¦'"''»'< n'knni po ianti. f.cpi program tl.          ,;.;:•-..,! ^ ;>...'. ti, ^,.' j.j.V ;. -,i. ! ,^'*>,"¦*. •"•« k.drs-va pmilaj/i sn bili po-aS ::  b: u':.-- .  p:- i =ii'.\,i!i  •!:.  lin ^-. <¦':>':        '  ' ".-'-'a i  :.'.vnjj. i:i,   je   pozabljen.   V klubu
1'rr'fk;.....r-o r::. ko ¦¦¦ prvi.'   j<a t«>- j ' •'   »'o\oji  < no  ,i!i  ¦ i-   pa   tnnUi, vi-čina  naj
:; sjo-.f -'.'- > '.ii': '/...:.sr >ti: i*.j > i r, o ;:i.j • f ' .k/. i:e, kar la't'e (m".}o <-.> fudi \t-rina udaja •.-;.filj }:-..vi ».-ki p.v..iU!, h« d d 4l :•¦ j iuai!Ji'.ii:|, i-unaj kaiba pa ysvdn fn-pudje Vsak ¦a-b-koi', u tu o "-o,-: [ .: b*si'«i va n ¦• "rs* j S!i) 'v,,.i p'-;>^' • " •-k u ,'-a j o po ovinkih 1 r r p i' ¦ ,- /; p r v i v.-, p i h -i •.;> -»'¦ n •¦ k »• a b- ¦ 'i kvariti p ¦• i o v. a :. ki t'i uplival na fjcji-t;«-:.   s;.:1, r.T ki   (.iisiitai   hi.--" ! p«''"iko s'.ov< n:-fc",M klub.-. (Jdtod nnirsikako
• ¦i!.-!:, k/; r:; ¦'.; tLid-k!-!' ati in ! /a »a.-.ko ! pr-1-¦ laVt-nji-. odtoit vsi nevspelu slovenske ¦r- :.!••-ta\ k.,k«rr v-- vi;;:.'..' si« ;rr<t*o, k<> 1 p(»]it:kf na fiori^i-in. l'o'sm tM vpo-tevanja .,   ;.-¦.,,';;:,   .i,i   ;,¦   pr; ¦ !   k --':.    \\ ui atiski ( ?a-i)Ki  ds^c^li.   k «¦ r   j.'a   n i r- in o   z a -; 1 u-
.   '.,;; i  ..j  -.;   . .-'it. .\i'.;,   ,-.. irj-i;...... ,> i / i i i '   Pro-fm-M-nja   bodo   sl«»di!a   duijjo   za
• ilo .- .¦ ¦ -.¦*¦. no n;.-»-ir. -. ir: 2ji* ^a   s! a- ! dn-.irJJi.
Najv'-«*j;i .J-.'K> /a (Jori-kf SloVelj<e j«> ta. da in«aino na ("c!m ii;iro<Iri"};a vodstva p;.-,.' dr. (Jr«/otrit.j, tir. Tsinii- m <ir. Iinjita ^•f«,!'.3 A..'j«da C o r o n i n i j a. Jlrez rtj«-».'i/.fj.M -».-'.k. ,',i np:iva na v-e strani, bivz n/^m./.; n. !„:.-.j.i:i.,:.i id>!r-va po/i, da v r.«-talno ',ifnii' ]io!;li.*n< ;»a /iviVsfa, brez n.'-,'O'.t- < i;*..'ji. v«::'.- nb j.r.ivem «";tsu in na j-i.jvi :o »;s.'.-tit bi bi!; ,'otUki Slovenci s .--vojo
1 pf.^iiko   f.iko   zaužili v iu! tk.';t   da  bi   na-ii
: i- 'ko i.'b-da u a&:
¦ !;:io pravo j
niv>i --voj /.areči obraz na nji-no prsi, Se je j». Vedno .-e sol/.eea ^c in ihteea, tem te.-m-jV oklepala.
• Sedaj vidiš sama % je nadaljevala Krnselinda, ginjeiri Uu\i ona. da bi ti ne bilo v ča.-f. ('v bi se nadalje tako z.iupno obeovala ž jjjim kakor dozdaj. In ee Id ti of-e. vi*ndaile dal priliko k t"iini, je to le znamenje, da on nie»'sar ne sumi o svoji dragi hčeri. Ali ti, ki dobro poznaš nagnjenje svojega srca, ki veš.... in si morda m> pustila opaziti tudi njemu koj.... s kratka tvoje poštenje zahteva, da se ga ogiblješ. Jutri bo on ves dan od doma, ti pa ostaneš tukaj z menoj ; drugi dan on odide, in potem boš brez skrbi.... ter vse, kar je bilo, ostane med nama . Hotela jo 80 nadaljevati, kaj naj reče očetu, če bi jo prišel zjutraj klicat na lov, a tedaj je zaslišala odmev nekih stopinj po stopnicah, katere je spoznala za grofove, in ker ni hotela, da bi jo on ondi našel, se je hitro rešila iz hčerinega naročja, in ko jej je dala še zadnji poljubek ter ga dobila od nje, jo odšla rekoč: «Tvoj oče je, moram iti*.
Dopisi.
Od moje. ~~ Prvi dve zapološki komisiji, zjodinstvono in /pradbeno, jo opisal v .Socinili" dopisih Obniojski. Obljubljeno je bilo, da bodo ludi ostale komisijo sistematsko razvTsčeno. Ker pa nihco ne nadaljuje, sem prijel jaz v roke svoje okorno pero. da opišem v razvedrila eilateljem se poštno komisijo z domurimi odnosaji. V nekem, dopisu je bilo že povedano, da snujejo v Zapotoku visoko politiko, danes pa moram pripomniti in kon^lalovati. da večkrat Indi ne baš pametno, kakor bode razvidno i/, nastopne isfinile bejježko, katera bode usiljevala marsikateremu smeh in krohot. Marijino-«'.eljski, (Jorenje-polski in Za-poln-ki dušni puslirji so prosili leta in leta, da bi se ustanovila za omenjeno od posle Kanalske zelo oddaljene obmejne pokrajine trikrat ua leden obhodna posla, bani je pu-Muo ravnateljstvo dotirno prošnjo ovrglo iz obzira, da vsled malenkostnega prometa ne k a k1 ustanavljati ob meji nahiralnir. Kar m' prebuja lotii ni posrečilo, so je posrečilo letos, kajti prošnja je bila ugodno rešena, in dne V. Mišca I. I. je došla v Idiijsko dolino pnAtua komisija, iianirer c. k, pošlni' kanalski V. Hrast z obhodiiikoni; utrdila se je na-hiralnica iu s tem dnem je pričelo redno obhodno poštno poslovanje; ob torkih, četrtkih in .-toholali zapoje Iromha Jrarara". Hvala g. kanalskemu poštarju in drnjdm, ki so k lej pridobitvi pomagali. A propos! V Zapotoku pa hoeejo še lelelbn in telegntf in t epa SO utrdili z žicami po noči pred belo nedeljo mladenkam v poduk! Ko sem prišel isto jutro za rano, ko se je začelo svitali k Za-pofoški finančni straži po bolelo (vozni list), da smem peljati drva v ftedad, evo, videl sem prizor, da je bilo po Zapotoku vse z žicami preprečilo od okna do oknu, od hiše do hiše. \yiba! sem dofco časa, kaj to pomeni. J.ji^v vstanejo, slrim či obedujejo prek in prc.k pToprežeiio teli-fonsko zvezo ter ftilajo jiodokuice, lepake, pri|cp!j(-iie v proslavo in v p(>diik deklicam, nagajivim Z.ipoločankam. Jedni so se smejidi, drujji jezili. Vsaka je vdobiiii svoje kola (• e, n a p i s, sliko in v e r z v poduk. Vseli napisov na brzojavnih postajali nisem utegnil citati, ker nekateri so prerohali in poluijsljivi, v lo svrho omenim se uekaliie. 1 težki: <'.e če5 li poŠto držat se ne snu š v cerkvi smejal. Hozki: Pri tem
Ko jo odšla mati, so je skušala P.iee najprej nekoliko pomiriti, potem pa jo poklicala deklo, da bi jej pomagala sbvi se. Ta, ki jo je videla še vso razburjeno, se je ni upala nagovoriti. Šolo, ko je bila že v posteljci, jo je vprašala, kakor po navadi, katero knjigo želi citati. A?i vam čem dati tisto s slikami zlih dnhov in pogubljenih duš, ki se vari   toli':o ljubi V
*N": »glisti zastore, ugasni svotil-ni»*o in pojdi'.;'
«Pa jutvt vas moram zbuditi za-rano, da boste pripravljeni na lov ?*
Ne, ne hodi, dokler te ne pokličem !»
<-In katero obleko hočem pripraviti 'i:,
»Nobene, pojdi in pusti me v miru!«
'Nocoj je pa viharno!» si je mislila dekla in je ubogala.
Biče je tedaj dala odduSek svoji Žalosti; uglobila je obraz v blazino, da bi je ne slišali jokati. Bilo jej je kakor da je postelja polna osata in trnja, na nobeni strani ni našla mirit in pokoja. Da bi se oddahnila,_se je vzravnala gori, pa
delu nas je deset, — ker tebe imamo vsi na pet. Ančki: Meseca maja če se ne poboljšaš, vdobiš lesenega moža iz maha pred hišo, Micki: Slab je tvoj kafietin, ker imaš pamet od zvin. Francki: Ti moraš bolj pametna bit — in fante pri miru pustit. Nežki: Dekliciš grdo, glej da ne prideš v sramoto!
Kake so bile druge slike in spevi, to opustim, ker no prija javnosti. Saj veste, da v Zapotoškem gnjezdu se vedno speče kak cvrček, učini pa se vse tako tajno in tihotapsko, da živ krst ne pride homatijam na sled. Sedaj je tam vse vznemirjeno, drug drugega sumničijo in dolžijo, ovadijo pa nobenega.
Nt materi pravijo, lo se je zgodilo i?, nagajivosli, ker se je ustanovilo, oziroma po-jalovila „M I e k a r s k a zadrugo* v l)o-benjah. Drugi trde: zald ker jo finančna postojanka odslovila bivšo službeno osobje. Do-mačinci pa pravijo: vzrok je to, ker so nagajive ZapoloCimko jedno zadnjih nedelj za časa blagoslova v cerkvi dvema vzornima Zelinjkuma nova kiila prisile »ako, da se po dovršeni božji službi nislo mogli ločili, ter oditi domu, ue da hi kril razparali, zato da so došli v usodni noči semkaj »in corpore* Želiujrfki fantje, da rešijo čast vzornih Želinjk ter osmešijo s telefonsko produkcijo nagajive Zapoločanke. Za sedaj vem le toliko, da so užaljene krasolice žico razmotale, iz cvetk spletle venec, lepake odtrgale in da pošljejo vse lo Anhovskcnm županstvu z naročilom, naj se pri volitvah uvažuje njih vlok, da se imenuje policijskim možem moža, ki bode skrbel za vgled mladine zapotoškega mesta, in da se ne bode toliko bavil s cerkveno politiko in z agenturo, ovirajočo plemenito podjetje zidanje nove cerkve. Ko grem v Za potok zopet po bolelo, Vam pišem o poslovanju telo' ia, li ga vodi ekspeditor ali ekspedilorica.
S a k s i d o Vs k i.
iz Šciiinaske župani,fe. — Dne 9. 10.
11. in 13. januarja t. 1. so bile volitve za novo starešinstvo v Šempasu, katerih se je udeležilo nad 600 vulilcev. Ker je pa sedaj vladajoča stranka z županom ured propala, je vložila ugovor proti volilvi, češ da niso bili volilni imeniki 4 tedne vsaki dan razpoloženi, temveč samo ob uradnih dneh in urah, lo je samo dvakrat na teden!
Vsled tega ugovora je namestništvo imenovane volitve razveljavilo ter zaukazalo nove.
kmalu se jo zopet skrila pod odejo ter obupno jokala.
Domišljija jej je slikala Rusconovo hčer, kako" je lepo in ponosno jezdarila na Comskem obrežju z Ottorinom na strani, katerega je ljubeznivo pogledovala in se ž njim pogovarjala..., Prizadevala si je na vso moč, da bi. spodila iz glavo te podobe, šiloma je obračala misel na to in uno stvar, premišljevala je svoje preteklo življenje in svojo pri-hodnjost, da bi našla predmet, katerega bi so oklenila. A preteklost in prihodnost vse se ji je kazalo jednolično, bledo in mrtvo. Dozdevalo se ji je, da je v vsem njenem življenju le jedna stvar važna, in kamorkoli se je obrnila njena pamet, je bila vedno le na to zavrnjena, ter pošastne podobe, katere je z vso svojo silo le za trenotek odbila, ne da bi jih mogla odločno v beg zapoditi, so se vračale groznejše, in so prodirale kakor zmagonosna vojska, katera, stopivši.na obzidje ter razbivši veiika vrata, se lasti mesta, dobljenega z naskokom.
Nazadnje sta jo vendar premagali utrujenost in muka, da se. je izgubila v
m
mmm
Vprašali bi, kdo je kriv,  da niso bili I imeniki pravilno in postavno razpoloženi, ali morda ne vladajofia stranka, oziroma župan? Svoj pregrešek so porabili, da so ugovarjali postavnosti volitve.  Prašali bi gosp. župana in vladajočo stranko, kako se opravičijo pred svojo vestjo in volilci, oziroma davkoplačevalci, J da zaradi njih pregreška morajo plačati davkoplačevalci dvojne stroške za volitve P Ali jih morebiti plača  isti, kateri jih je povzročil ? Pravo in pravično bi to bilo I Ti stroški niso ravno tako majhni,  ker, kakor se govori, je stala prva  volilev  občinsko  denarnico nad sto goldinarjev, kar je že lep denar, katerega J bi se lahko obrnilo za druga potrebna opravila.
Drugič, kdo pa plača nad 600 volilcem
lilcev je zamudilo eden k drugemu povprek po en dan, torej vsi skop 600 dnij. Ako se navadna dnina računi le po 70 kr., znese 600 j dni 420 gld. Ali ni to velik znesek? in kdo je zakrivil lo? Tisti, kateri je imel dolžnost, skrbeti za io, da se priprave za volitev postavno izvršijo.
Neki Saljivec je rekel, da ker so grešili, so se tudi spokorno pri namestništvu v Trstu spovedali!                                                       I
Čudno se nam zdi le to, da pred vo-litvijo ni vladajoča stranka videla nepostav-nosti, katero bi bila lahko popravila! Ali hitro ko so bile volitv« završeno, je zapazila repostavnost; sicer pa vsaka reč ima svoj konec 1                    _____                                i
Iz Komnu, 17. marcija. — (t Olga Cibej).                                                         |
»Sladko spi!             I
Blagor li!"
Savo Zorilu.
Našega občečislanega c. kr. bilježnika gospoda Karola Cibej a je zadela nemila in neizprosna usoda; umrla mu je v rosni mladosti najstarejša še ne oseir H stara hčerka Olga, vrlo pridna učenka tukajšnje štirirazredne ljudske šole.
Ta vrla deklica je obolela v sapniku., da že več časa ni imela glasii, a bilajevse-jedno čvrsta in živa ter je jako rada pohajala šolo. Odlikovala se je v šoli mimo drugih s tem, da je imela vedno v vseh predmetih prav dobre rede. — Bila je veselje ljubečih jo starišev. Peljali so jo v tržaško bolnico, kjer je imelo več zdravnikov posvetovanje in kjer so sklenili, da jo zamore edino le operacija rešiti smrti. — Operacija se je srečno sponesla, kajti 4 izvrstnih zdravnikov se je trudilo, da bi rešilo smrti to mlado bitje. — Izrezali s o ji iz sapnika več koščekov „divjega" mesa v podobi krogljic aH jagod. — Pa vse to ni pomagalo, kajti umrla je 12. t. m. v veliko žalost starišev, učiteljstva, znancev in prijateljev.
Danes je bil pogreb, ki je bil kaj lep in veličasten. Priceljali so jo na mrtvaškem vozu iz Trsta. — Pred vozom je korakala šolska mladina njenega razreda z gč. učiteljico, za vozom pa tužna njena družina, gg. uradniki, g. župan in vsa tukajšnja inte-~—ligeneija ter mnogo naroda. Ob rakvi so belo oblečene šolske deklice nosile sveče. Prizor je bil jako ganljiv. — Sprevod je šel v cerkev in od tam na pokopališče, kjer so . lado deklico položili k večnemu počitku.
Tužnim roditeljem izrekamo tem potom
tenak sen s teškimi, žalostnimi sanjami. A za čudo, ko se je zjutraj vzbudila že pred dnem, ie občutila v srcu neki blagodejen mir, upanje in tolažbo, ne da bi vedela, odkod je to prišlo. Le ko se je zopet spomnila svoje bede, je šinila iz nekega kota misel, katera je menda mogla biti že davno v glavi, a v prvem navalu strasti sini mogla pomagati naprej ; po noči pa med spanjem je morala rahlo vstati, ter pridno gasiti velik? požar, ki ga je našla v hiši.
Biče bi bila hotela biti rajše pod zemljo, tako je biL zbegana, ko se je videla ondi pred materjo sama. Sklo-nivši glavo je čakaU, kaj ji poreče.
«Vidim, da ti ni zlo všeč, da sem tu pred teboj», je začela Ermelinda, «in to me jako žali, moja hči».
Deklica se je silila, da bi odgovorila, pa sama ni vedela, kaj; jecljala je nekaj nerazumljivega, a potem utihnila.
«Nikdar bi n.e bila mislila, da se prestrašiš stoje matere», je nadaljevala Ermelinda. «Žal, da sem mogla že nekaj časa opaziti, da nisi več taka z menoj, kakor si bila poprej, da mo ne ljubiš več kakor nekdaj, a — da se boš tresla
naše iskreno sožalje in tebi pa, mila Olgica, I kličemo s pesnikom Savo Zoranom:               I
.Sladko spi!
Blagor ti!
Sladko spi do zadnje zore,
Ki nam grob odprla bo". Ob koncu  tega tužnega poročila bodi omenjeno, da je imela mila Olgica v poštni I hranilnici hranjenih 7 gld. (sedem goldinarjev), katere je g. notar podaril ubogim deklicam j njenega razreda. — Več deklicam se izročč poštne hranilne bukvic >  da se  bodo že  v zgodni mladosti nauče varčiti in hraniti.   In te poštno-hranilne bukvice jim bodo v vedni spomin dobre in mile Olgice.                          |
Blagemu g. darovatelju izrekamo na podarovanem znesku v imenu našL obdarovanju otrok najsrčnejšor zahvalo!   — n.
Domače in razne novice.
Osebne vesti. Dvorni svetnik pri najvišjem sodišču na Dunaju Filip Abrftm, naš rojak, je imenovan senatnim predsednikom na istem sodišču.
Finančni minister je imenoval finančnega tajnika Alberta Rešena finančnim svetnikom, fin.   tajnika  Maksimilijana   Jabionskega pa višjim finančnim nadzornikom za obsežje finančnega ravnateljstva v Trstu. — Finančni j tajnk Josip To m a ž i č je imenovan finančnim i svetnikom za obsežje finančnega ravnateljstva j v Trsiu.
Med novo nastavljenimi praktikanti na južni železnici so tudi 3 Goričani, in sicer službujejo gg. Anton Fon v Tržiču, Karo! Devet v Opatiji in Ivan Žnidarčič ob bavarski meji.
Smrtna kosa. V Crnovcih je umrl 17. t. m. bivši tržaški namestnik in poznejši minister ze trgovino baron P i no v 73. letu svoje starosti. Namestnikom v Trstu je postal 1. 1874, od koder je šel i. 1870 za namestnika na Gorenje IvstrijsK , L. 1881 je bil vstopil v ministerstvo kot ugovinski minister; kot tak je ostal do 1. 188G.
Baron P i n o je ostat izza svojega delovanja kot namestnik primorskim Slovencem v dobrem spominu. Tačas so se obetali nam j boljši časi, ali žal, mož je bil  odšel, in na-I stala je zopet viharna doba, katere še vedno ni konec.
Baron Pino je bil tudi zvest naročnik »Soče*, in ker slep, si je dal prečitati vsako številko, ter se na sploh zanimal za razmere v Primorju, katera dežela mu je bila k srcu prirasla.
Za vse, kar je storil in hotel dobrega storiti, bodi mu vlivala. Med nami ostane on v dobrem spominu!
Bodi mu lahka, zemlja slovenska!
Dostavek. —Uradni ,C.-B/ seje menda vrezal, kajti drugi vir naznanja, da je umrl baron Petrino, bivši poljedelski I minister v miniserstvu Potockv. Mi sicer ne želimo smrti nikomur, toda le veselilo bi nas, ako bi baron Pino živel vkljub tej uradni novici, in sicer živel še dolgo in srečno sredi našega vrlega koroškega ljudstva.
Deželni zbor. — V soboto dopoludne j ob 11.30 je bil otvorjen naš dež. zbor. Pri-I šotni: dvorni svetnik vit. B o s i z i o, novi dež,
glavar vit. Pajer, nadškof in knez dr. I Missia, 10 italijanskih poslancev; sloven-I skih ni bilo. Dvorni svetnik Bosizio je I naznanil v italijanskem in slovenskem jeziku,
da vit. Pajer je imenovan dež. glavarjem j za Goriško-Gradiščansko, nakar se je slednji j tudi v obeh jezikih zahvalil za izvolitev ter j prosil g» dvornega svetnika, sporočiti zahvalo J na pristojno mesto. Dež. glavar se je dotikal J potem abstinence slovenskih poslancev, ka-I tera ga zadeva neprijetno na dan, ki je za-nj J tako slovesen. Ve, da  to ne  gre   proti volji
pred menoj — to je prehuda bol za me, ki te toliko ljubim*.
«Jaz se ne tresem, čemu bi se tresla?« je odgovorila živahno deklica, katero je peklo, da jo je mati zasačila tak6 splašeno in ji je ta nevolja vrnila nekoliko njenega navadnega poguma.'
«Bice! tako nevoljno odgovarjaš?* je rekla mati bolestno. A na to, kakor da bi ne mogla nasprotovati močnemu nagnjenju srca, je prijela dekličino roko med svoje in nadaljevala: cO dragi moj otrok, ne govori takd s svojo ma-ter jo! Ali misliš, da morem jaz imeti drugo skrb na svetu, nego to, da bi tebe videla zadovoljno in srečno ? Saj nimam druge dobrote nego tebe, saj si ti jedino moje veselje! Oh, če bi ti vedela, kako težko mi je vsakikrat, ko ti moram nasprotovati! A jaz ne morem in ne smem drugače ravnati, če zahteva *ak6 moja dolžnost in tvoj blagor. Se še spominjaš, srček moj, na tisti čas# ko si bila majhna, in si ležala za hudo | boleznijo? Neki dan si dolgo jokala in j vprašala mleka. Moreš vedeti, kako* si se mi smilila, vendar ti ga nisem dala, I ker tačas je bilo strupovito za te. Kdo
vladarja, ker pozna slovensko prebivalstvo, j kako je patrijotično in udano dinastiji, ve, da to ne gre proti vladi, katera upošteva želje Slovencev ter se ozira na nje tako, da bi Italijani bili zadovoljni, če bi bilo pri njih jednako. (G. Pajer, vprašajte se, če je vse to res! Ur.) Da ni slovenskih poslancev, to da gre" proti njegovi osebi, ker je iz italijanske j stranke, za katero je in bo deloval ter vedno branil »t sacrosanti diritti nazionali". Italijansko občinstvo, navzoče pri seji, mu je ploskalo. Potem je dež. glavar prečital pismo slov. poslancev, kateri izjavljajo, da za sedaj ne morejo priti v dež. zbor, pač pa takoj, ko se ustreže željam in zahtevani njihovim in naroda slovenskega. Dež. glavar pravi, da morda bo mogoče priti do kakega spora-zumljenja; upanje ima, da se to zgodi, da dež. zbor bo mogel skupno delovat j. (Ce bo le res l Ur.)
Na dnevnem redu je bilo poročilo dež. odbora o računih in preudarkih zalogov, ki so v dež. upravi, kar se izroči odseku 7 členov. Temu so sledile polrdbe izvolitev poslancev Valentinisa, Mighettija in Eggerja, kateri je prej že tudi storil slovesno obljubo.
II koncu se je spomnil g. dež. glavar še enkrat odsotnih Slovencev, s katerimi upa priti do sporazumljenja, ter je zaklical dvakratni »Evviva" Njeg. Veličanstvu. Nato je bila seja zaključena. Dan prihodnje seje še ni znan.
Tržaški namestnik grof ftofos zopet v Gorici. Včeraj je bil v Gorici: obiskal je dež. glavarja Pajerja, s katerim najbrže sta govorila o abstinenci slov. poslancev. Pajer je toliko obljubova!, da napravi red in mir v deželi; no obljubovati je lahko, storiti kaj, pa drugače. Tistega miru, kateri hoče Pajer, se je pa nam kar bati, ker pod takim mirom bi se nam godilo tako kot sužnjim in ne kot državljanom, ki imajo pravico do ravnopravnosti. „Mai", g. Pajer!                     |
Živin ozdravili k Codenmvr. — areto- j van. V nedeljo opoludne so aretovali v Go- j rici mestnega uradnika, živinozdravnika G o- , d e r m a z a, dejanskega urednika uitralahonske „Sen tine II e8 in predsednika društva »Lega delta giovenlu friulana*. Izvršile so se preiskave v tiskarni markija Obizzija ter v zasebnem stanovanju Co-dermaza, kjer so našli baje prav sumljive rokopise. Codermaz je bi! v nedeljo teden z drugimi v Furlaniji v Cervinjanu in Temi; tam so kričali baje: »Evviva 1' Italia* ter poleg tega še druge vsklike, ki niso nikakor no dopustni, ker so veleizdajski in krono skrajno žaleči! "Zato so vložili Codertnaza v zapor; aretovali so včeraj ?2 tudi Bruni a ta, uradnika „cooperative". Kakor zatrjujejo, pridejo v zapor še drugi.
Za danes samo konstatnjemo to dejstvo, | podrobneje i. orno govorili o tem, ko pride do obravnave. Dostavljamo h, da — po govorici — je bil obveščen o vsem tržaški namestnik grof G o 0 s s, ki je potoval zadnje dni po Furlaniji, nakar se je izvršilo areto-vanje Codermaza. I           Ni nam treba še puvdarjali,  da „Sen-
j tinella" je radikalen, ultralahonski list, kate-I rega srce teži daleč tje doli v Italijo !  in to že nekaj pomeni!!
Počasi, počasi se love irredentovski tički v zanjke.....
Prost l  Alciuja" — Tako se je glasila brzojavka,   katera je nam v  soboto dopoludne sporočila iz  Trsta, da   naš rojak g. I Vodo pivec, znani krčmar »pri petelinu* v Trstu,  je  oproščen   proti   njemu   naperjene svoječasne obtožbe. Povodom lanskih, izgredov je šel po mestu pogledat  za  zvojim  sinom ter ga klical domov, da ne J>i zašel med az-grednike. Na poti mu je priletel preko zida iz vrsta »ginnastice* kamen, kateri je Vodo-pivec vrgel nazaj v  zid. Moral se  je  zago-I varjati pred soduijo,  katera ga  je   obsodila I na 6 mesečno ječo. Vrhovno sodišče je uničilo to obsodbo ter zaukazalo novo razpravo,
ve, kaj je tedaj   rojilo po tvoji glavici, a zdaj lahko umeS tudi ti....» J           «Nazadnje  kani   hočete  dospeti?«
je vprašala Biee nekoliko ginjena, a za-jedno tudi nevotjna zat<>, ker je bila ginjena.
»Hočem dospeti do tega.,.. Pa zakaj I me gledaš taktf prestrašeno ? Ne, moja hči, ti ne boš slišala grenke besede iz materinih ust. Pojdi sem-Ie, poslušaj me mirno in prijazno, kakor ti hočem jaz govoriti. Ottorino jutri odide..,.* i           Deklica je prezebla vsa, ko je sli-
šala to ime; vendar se je skušala premagati, in kazaje se, kakor da bi je to nič ne zadevalo, je odgovorila: «Vem, ali kaj hoče to meni ?»
«To je za te večje važnosti, nego bi si želela jaz, ki moram biti v skrbeli j radi tvojega in svojega mirit*, je dejala I Ermelinda z ostrim povdarkoin. «Nikar I ne taji, ne misli, da bi se mogla prikriti .imeni, ki ti vidim v srce». 1           «Konečno, kaj sem storila hudega?
»saj sem le ubogala očeta*. r        «Res si se te dni prizadevala ubo-I gati očeta bolj kot nikdar prej. Nekdaj I si uvaževala tudi moje nasvete. ter si
katera se je vršila 14. t. m. in pri kateri je bil g. Vodopivec popolnoma rešen vsake krivde! V tem slučaju je torej zmagala pravica, in zat6 le čestitamo svojemu rojaku na oprostitvi i
Laški listi, ki So grdili g. Vodopivca, popolnoma molče ter niti z besedico ne omenjajo, da je oproščen.
PočeŠČenje. Pišejo nam iz Preserja pri Komnu: „V nedeljo 23. t. m. bodemo praznovali slovesen dan. — Ta dan namreč gospod o. kr. okrajni glavar dr, Laharnar izroči gospodu Josipu Forčiču zlati križec, kateri mu je Njegovo Veličanstvo naš premih  cesar  podelil  o priliki  petdesetletnice.
—    Ta dan hočemo mi Preserci slovesno praznovati. Naša vas bode praznično okin-čena z zastavami in zelenjem. Napravimo slavoloke in streljali bodemo, da bode veselje. Ker pa v naši majhni vasici ni sedaj nobene krčme, bode sosedi nja našega For-čiča, naša »Francka*, točila na »osmico* pristnega Forčičevega terana, da bodo vsi lahko veseli.
Kakor smo izvedeli, bode pri slovesnosti svirala (udi veteranska godba iz Mavhinja.
Torej na svidenje in veselo praznovanje !"
Koliko stane vojska ? — Vojska zahteva strašanskih stroškov. Žrtve so neprecenljive. Vojska na kopnem a i i na morju tirja goroslasnega denarja. Že za časa miru »tane vzdrževanje nekako majhne vojske mnogo stroškov. S tem denarjem bi se lahko zidali v blagor človeštva različni dobrodelni zavodi
—  bodisi šole ali bodisi bolnišnice za vboge itd. — Koliko milijonov kron se izda vsako leto za nove ladje, popravljanje ladij, kanone i. t. d. ? Naj bode omenjeno, da stane samo moštvo srednje morske oklopnice mesečno okoli 30.000 frankov (l frank ie 05 vinarjev).
¦ Morski stražar (kreuzer) stane 0000 do 7000 frankov in avizo-torpedo 4000 frankov mesečno. —- Oskrbovanje enega morna rja -vojaka stane na dan 1*15 frankov. Vsled tega stane oskrbovanje G00 mornarjev en? oklopnice okoli 21.000 frankov — in moštva morskega stražarja, broječega 150 mož, pa 5000 frankov ter 75 mož broječega terpedo-aviza pa 2500 fankov na mesec.
Veliko več pa stane oboroženje vojnih ladij. T. n. pr. stane 10 cm. — top 0200 frankov, 27 cm. —   top  80.000 frankov  in
34 cm. — top celd 147.000 frankov, ne vštevši stroške za lafete, katere tudi stanejo še po« sebe 3500 do 60.000 frankov. Vsaka ladija pa potrebuje več topov. Koliko lo stane? In koliko pa stanejo streli iz kanonov ? Strel iz 14 cm. topa stane 66 frankov; oni iz 27 cm. topi 1350 frankov, oni iz 31 cm. topa 2500 frankov, iz 37 cm. topa 4720 frankov in konečno oni iz 42 cm. topa 5000 frankov. Kaj pravite vi na to?
Časopis, iz kojega sem to posnel, nas poučuje nadalje, da stane kurivo oklopnice na dan 1400 frankov, ker porabi ta stroj na dan 40 ton oglja.  — Tona  oglja pa stane
35  frankov. Tedaj lahko izračunite, koliko to stane. — Ako pa hoče jadrati ladija s polno močjo, rabi celo trikrat toliko.
Iz lega sledi, koliko stane vojska. Človek je najdražje bitje na svetu, reki.-l je pri-iično r. nadvojvoda — krononaslednik   R u-d o 1 f. In koliko takih bitij   —   zahteva vojska?— V bitki pri Lipskom 1. 1812. je  padlo j 1)0.000 mož, to je 21°/0 bijočega se moštva. V bitki pri Aspernu 1.1809. j«1 padlo 06000 mož, j pri Kraljevem  Gradcu   (I   1860)   32.000 vo-i jakov.   —   V   francosko - nemški   vojski leta 1S70-71. je bilo stroškov za voj>ko samo na I strani Francije 8  miljonov   frankov, kasneje pa je trebalo Je plačati   5 milijard  in pole/ toga je še padlo 200.000 mož.
Vstaja na   Kubi je   stala   Španijo   nad
600   milijonov   mark  ^1   marka   -    1 kruua
I 17 vinarjev).   Meseca   februvarija  je morala
j Španija napraviti 13 milijonov mark dolga. --
j Štiriletna   meSčansko-auierikan.ska   vojaka je
se ravnala tako, da si brez njegove zamere ubogala tudi mene.... Ali. uhožiea, ni moj namen grajati te. ti nisi vedela, da mi delaš tako težavo.... mislila si.... in deloma sem menda tudi sama kriva, ker ii dosedaj nisem še dovolj odločno govorila.... Tudi jaz sem se nadejala.... a sedaj, ko dobro vem....-*
• Kaj veste?-- je vprašala deklica ter v pri a svoje oči v materine, kakor bi hotela le hitro v njih brati to, za kar so jej bila usta prepočasna.
c Vem, da Ottorino.... s kratka ti ne smeš več misliti na-nj, ker je že zadal svojo besedo... in kmalu se poroči s ht-erjo Franchina Ruscona, grajSčaka Comskegat.
Biee je zarudela kakor žrjaviea, hitro 3ia to pa pobledela, da je bila videti, kakor bi bila vzdignjena iz rakve. Vendar je še skušala pomiriti se, in je pokazala na tresočih ustnica neki nasmeh, kateri je pa takoj izginil, in na to jo je strast zmučila in premagala takti, da se je morala zjokati.
(Dalje pride).
stala 40 milijard mark. Ob enem so izgubil« severne države 303.000, a južne "drtlave 500000 mož. —
Koliko roditeljev je v teh označenih vojskah objokovalo izgubo svojih sinov. Koliko mater je žaiovaio po svojih možeh in koliko otrok je pogrešalo očeta, ozir, brata i. t. d.?
In kdo pošteje solze, ki so rosile ob istem času iz. očij dotičnih narodov?
* Ali niso* to hudi"udare? gmotnemu mV gostanu narodom in državam? -~ Iti čemu vse to? — Transeat! —     Priredil A. L.
Vojaki-novaki. — Iz občine Ga brije pri Ajdovščini je šlo letos na naborno komisijo v Ajdovščino 15 mladeničev, izmed katerih je bilo potrjenih 12. -Pozneje se je javil Se eden prostovoljec, ki je bil tudi potrjen ; torej jih je vseh skupaj 13. (G, poročevalcu hvala! Ur.)
Društvene vesti.
Občni zbor „Gpriške ljudske posojilnice* je bil v nedeljo od 3. skoro do 7, popoldne. Udeležba je bila nenavadno Številna, (iz Šeinpasa so došli celo s pooblastili), kajti zastopana je bila dobra polovica vse deležne glavnice, — očividno vspeh agitacije.
Dr. T u m a je, po navadnih formalnostih, razlagal poslovanje posojilnice in njene namere za prihodnje čase. Iz njegovega govora je spoznal lahko vsakdo navzočih, kako temeljito se peča g. dr. Turna s finančnimi vprašanji in kako vspe$no uporablja svoje znanje pri obeh denarnih zavodih, k a-t e r a je p o v z d i g n i 1 da nepričakovanega razvoj a.
Predsednik dr. F r a n k o je poročal v imenu nadzorstva o računilj za I. 1898. Te račune dobe udje tiskane v roke, bilanco in poročilo pa priobčimo v »Soči*. Od čistega dobička dobi tudi „So!sk: I>om" za z« vode 5250 gkL, »glas b * n ,i s o ' '* 50 in Alojzi-jevišče 50 gld.
O premem) p:\r.t' Ns.io posebe govorili.
Po s o g 1 u ¦ t-, e i sklepi, skupne seje ravnateljstva in ¦;..';--'ivr. r. Sila predložena v ravnateljstev . .idzorstvo la-le lista kandidatov: Ravnateljstvo: Dr. Turna, dr. Kos, dr. Fr.anko, Andrej Kopač, Franjo Ferfila. N a ti ?. o r s t v o: Dr. Andrej Pavlica, prof. Herbue, Andrej Oabršček, Ivan De-kleva, dr. Lisjak,
Predno pa je prišlo do glasovanja, je vstal član bivšega in na novo predloženega nadzoniistva g. prof. B e r b u č ter spustil dolgo govoranco o izredni!« vrlinah predsednika g. dr. T u in e, češ, preustrojba in sedanji razvoj nas«; posojilnice dokazuje jasno dovolj, kukd veseli moramo biti, da je posojilnica v takih rokah itd. Na ta jako laskav uvod je bilo pričakovati kake pohvalnice ali zaupnice  občnega  zbora.         Ali  nič tega!
Gosp. profesor je poleni v svoji veliki gorečnosti za bodočnost posojilnice začel jadi-kovati, kaj bi pa bilo, ako bi g. dr. Turna nakrat odpadel: da se ognemo tej nevarnosti in koaliziji s »T r g o v s k o-o b r t n o zadrugo* — je dejal — treba skrbeti za naraščaj, kateri naj bi se izvežbal pod nadzorstvom dr. Turne. Kratek konec napornega govora je bil tak: Dr. Turna naj se proti njegovi volji i zb a c n e iz r a v n a t e l j s t v a in naj se m u i z-k a z e m i 1 o s l, izvoliti ga v n u d-z n r s t v o.
Proti takemu skrajno žaljivemu nastopu jiroti na>onm prvemu delavcu na ekono-tsiiikfni polju se jt? oglasu prvi g. dr. Turna -im in i/javil, d.> mu je posojilnic;! tako pri -r.'U, d.i <*> ji noče odtegnili, in zato kati-<!':duj»: sam v ravnateljstvo. — Pisec teh vrstic je na to prolestoval proti naskoku i roti dr. Turni, zavitem v sladke fraze, in : ,'avtS, .^a na tak način ne gre ubijati prvih <:-. iavcev na tem polju: bodimo zadovoljni in «"«eli, dokler hof-ejo delali. — Dr. Kos je f-rMavil na to, da dr. T u m a bo sam naj-'.¦••/o vedel, al>. more delati ali ne; dokler {" hoče, bodimo veseli, da ga imamo.
Glasovati je bilo treba po listkih na pedlog g. dr. A. Gregorčiča. Vspeh je bil tak, tla so bili izvoljeni \si predlagani menda soglasno, samo dr. T u in a je dobil le kakih hO glasov proti 40, k a t e r e j e dobi! — p reč. g. dr. Pavlica. Za dr. Pav lit o so biii glasovi treb poslancev in pooblastila iz Šempasa. Dr. Turna je na to izjavil, da volitev v*prejtne. Daljnega komentarja datk.-: ne pisem.         A. Gabršček.
Razgled po svetu.
Na Dunaju je bilo v nedeljo več shodov, kateri so bili naperjeni proti agitaciji za izstop iz katoliške cerkve. Princ L i c h t e n s t e i n je na jednem 'oh shodov porabil priliko, prijeti nemško katoliško stranko, zakaj da se noče združiti z drugimi nemškimi strankami proti Slovanom. Lep princ je ta Lichtenstein {
Češke zahteve na Dunaju. — V drugem okraju na Dunaju so zahtevali Cehi češko službo božjo, ali bila jim je odrečena. V nedeljo so imeli shod, na katerem so pro-testovali proti temu, da se ni ugodilo njihovim zahtevam; zahtevali so končno znova češko službo boijo.
Nlneosiovljciije rnske cerkve. Poleg ruskega poslanskega poslopja na Dunaju so zgradili krasno rusko cerkev, katero so blagoslovili v nedeljo. Slavnosti  se je udeležil
namestnik K i el m a n s e g g ter razni diplo-matični zastopniki. Cerkev je blagoslovil nadškof Jeronim iz Varšave. Trde, da cerkev je krasna stavba.
Sveti Oče. — V nedeljo povodom obletnice svojega kronanja se je udeleži! papež slovesne sv. maše v cerkvi sv. Petra. Nebrojne množice so se zbrale okoli cerkve že ob 8. uri zjutraj. Papeža so nesli na nosilnih v glavno ladjo cerkve, kjer je podelil sveti btagčslorr^^erniki so mu prirejali ova-eije. Po službi božji, katero je daroval kardinal Mazzella, je papež zopet podelil blagoslov; množice so ponovile ovacije.
Papež je videti zdrav in še kolikor toliko čvrst, kakor pred boleznijo.
K položaju. — Ali hočemo govoriti zopet o položaju, kakošen je? — Na sploh o položaju ni kdo ve koliko povedati, ker reči v Avstriji se mešajo tako, da danes imamo o položaju tak vtis, jutri pa zopet popolnoma drug. Do kakega rezultata ne pridemo, in zato tudi ne moremo reči, da reči se obrnejo ali na to ali na ono stran. Nemci se ne dad6 kar tako ustrahovati, Italijanom pa je vlada prijazna, kakor doslej. Nemci manifestujejo ter razvijajo svoj veli-konemški splošni program, n6 desnica nima sreče, da nasproti velikonemškemu manife-stovanju bi mogla spregovoriti kako odločno besedo. Grof Thun, ki je obljubil, da tudi v izvenpatiamentarni dobi se 'ne bo vladalo proti Slovanom, je znal preprečiti, da izvrše-valni odbor desnice se ni sešel na skupno sejo. Ali upošteva g. ministerski predsednik tako malo desnico ter jo ima tako na povodcu, da dela ž njo, kar hoče, ali kaj je prav za prav ž njo? Morda t>a tudi bi ne bilo ljubo g. grofu, če bi se sešla desnica, ker bi čul tam marsikaj takega, kar bi mu gotovo ne bilo ljubo. Da se imajo pritoževali Čehi, je isti na, ker še vedno nimajo tistega, kar jim je zajamčeno po zakonih —• pa mi, Jugoslovani ?! Dunaj je predaleč od juga, da bi nas mogli prav spoznati, da bi visoka gospoda mogli se poučiti o razmrrah ob Adriji in meji. Pa zdi se nam, da do tega jim ni, saj imajo še vedno Italijane za varuhe meje — inače pač ne bi bili postavili na prvo mesto v deželi ob moji možii, ki dobiva odlikovanja iz sosednega kraljestva I!
In tako ne samo, da ni poznanja naših razmer na Dunaju, tudi volje ni, predruga-čili iste v smislu ravnopravnosli ali sploh kakega upoštevanju obmejnih Slovencev ! Torej čemu delajo tlako grofu Tliunu naši drž. poslanci ? I
1. maj za železničarje. — Minister za železnice je odredil, da morajo vsi uslužbenci na državnih železnicah dne 1. maja t. I. opravljati svojo službo kakor druge dneve; torej se jim za 1. maj ne dovoli nikakega praznika.
„Los voh Kom!" — »Uniamoet a Roma!" — Nemci kriče »Los von Bom" ter prestopajo k prolestantizmu, kateri pa po mnenju puljske „Gazzetta del Po-polo" ni prikladen za Italijane, zalo protestantsko vero naj imajo le Nemci! Nasproti temu pravi »Gazzetla del Popolo": Eden je jezik, ki nas veže, jedna zgodovina, jedna misel in jedna naj bo vera našega ljudstva ! Zato namesto da kličemo »Proč od Rima", zakličimo: „Uniamoci a Roma!" — Kaj mislijo Nemci s svojim „prolestan-tizmom", je znano, namreč hujskaii ljudstvo proti Avstriji ter je navduševati za Nemčijo, in kaj mislijo Italijani s svojim »Uniamoci a Romal", tudi ni težko uga niti!!
Razgled po slovanskem svetu.
Visoki gostje v.Trstu. —   13. t. m.
po noči je priplula v tržaško pristanišče kraljeva angleška jahta »Osborne* s hčerami princa Waleškega. Kraljeve visokosti so došle iz Dubrovnika v Trst, kjer ostanejo več dnij, iz Trsta se odpeljejo v Benetke.
Tržaški dež. zbor je imel v soboto sejo, katere se slovenski poslanci niso udeležili, ker m o r a 1 n o in fizično nasilje v zadnjem zasedanju nanje je bilo tako, da se ne morejo udeleževati sej. Da bi se od strani vlade kaj storilo njim v prilog, da bi se omogočil njim vstop v dež. zboru z garancijo varnosti, o tem -ni govora l
Tako sta goriški in tržaški dež. zbor brez slov. poslancev.
»Osservatorc Triestino*. — Že zdavnaj smo tožili, da naši ljudje, zlasti oni, ki tržijo, ne vedo za razne uradne določbe, katere izda nameslništvo v Trstu, ker take določbe, razglasi, itd. so obljavljeni edino le v uradnem listu »Osservatore Triestino", kateri je vrhu tega še italijanski. Veliko pritožeb je že bilo, ali vsejedno je še pri starem, ker nameslništvo se ne zmeni za to, da bi prišli razni razglasi, itd. v javnost med liste ljudi, katerim tičejo. Vse objave so le v vladnem listu, katerega pa si vendar ne bo naročeval vsakdo za to, da bo vedel za razglase namestništva! Naloga namestništva je, skrbeti, da pridejo v javnost njene določbe tako, da prebivalstvo ne bo trpelo Škode. Čujte, kaj se je zgodilo! Nameslništvo je z razglasom 10. febr. 1. 1. prepovedalo uvažanje živine iz Hrvatske. Neki, Ivan Kraševec je kupil na Hrvatskem v marcu 1. 1. 24 volov, katere je hote! prodati v Trstu; tam pa so mu zaplenili živino ter jo prodali na javni dražbi. Vrhu lega se je moral Kraševec zagovarjali še pred sodiščem, katero ga je oprostilo. Državno pravdništvo je po-
dalo na to pritožbo ničnosti na najvišje sodišče, tfsled česar je prišlo do nove razprave. Na tej razpravi pa je bil Kraševec obsoje n na 100 gld. globe in na izgubo ostale skupine za vole v znesku 1908 gld. c. kr. erarju v prid.
V kako nesrečo je prišel mož, čeprav niti vedel ni za dotični razglas namestništva, in tudi ne za to, da »Osservatore Triestino" sploh izhaja! —
•- Zategadel bi prosili prizadete činiteije, ki v tem pogledu morejo pomagati, da se ganejo, da naše ljustvo se obvaruje škode.
Črnogorski princ Danilo se je zaročil s princesinjo Juto Aleksandro meklen-burško, kar je bilo v soboto uradno razglašeno.
GlagoMca t Dalmaciji. — Kakor smo povedali svoj čas, so se dalmatinski škofje posvetovali o glagolici v-cerkvi, Podrobnejšega o shodu se ne ve, trde pa, da glagolico je branil samo en škof!I
Deželni zbor istrski je bil otvorjen v soboto opoludne po deželnem glavarju dr. Campitelliu. Zastopnik vlade okr. glavar Fabiani je pozdravil dež. zbor italijanski in hrvatski ter prečkal cesarsko poslanico dež. zboru v italijanskem in hrvatskem jeziku. Dež. glavar se je h koncu spominjal umrle cesarice, na kar je bila seja zaključena v znamenje žalosti.
Narodno gospodarstvo.
Sadjerejci, pozor 1*)
Hriboviti in planinski del naše dežele, kakor tudi gričasta Brda, se med drugim odlikujejo tudi po veliki množini ovočja. Izmed raznih sadnih vrst, katere rode" omenjeni deli naše dežele, so pa zlasti jabolka, ki zavzemajo uprav odlično mesto v sadjereji.
Do sedaj so sicer gojili ne baš najple-menitejše vrste ovočja; ker pa nudi dežela, kakor smo imeli svoječasno priliko uveriti se, tudi za nasade najodličnejših vrst prav ugodno zemljo, bode moralo tamnšnje prebivalstvo v prihodnje obračati posebno pozornost tudi na finc^še sadje, ker le tedaj bode kmetovalcem mogoče tekmovati i v tem oziru z drugimi naprednimi deželami.
Konkurenca s tujimi, razvitimi pokrajinami, je že lak6 čedalje težja, kar moremo vedno in v vseh otrokah opazovati, radi česar je treba krepke volje in vstrajne marljivosti, da uspešno tekmujemo v borbi, ter se ohranimo na površju.
Toda nikakor ne zadoščajo le nasadi plemenitih vrst, ampak utneli moramo tudi sadno drevje pravilno gojili in jo skrbno, kar najbolje negovati. Razun na navadna opravila, kot: redno, pravočasno obrezovanje dreves, dobro, izdatno gnojenje, čiščenje dreves mahu, suhe skorje i. t. d., moramo še posebno paziti na ugonobljenje najrazličnejših škodljivcev iz živalskega, kakor tudi rastlinskega kraljestva.
Žalostno je dejstvo, da nudijo drevesa, katera smo v drugem oziru sicer prav skrbno gojili, pri katerih smo pa zamudili pravočasno zabraniti pojav ali pa širjenje raznih kvarljivcev, le srednjo, ali pa celo prav neznatno letino.
Najponosnejše in povsem opravičene na-deje, so bile pogoslona uničene iz označenega razloga.
Hočemo los-ej biti sigurni lepega uspeha in prosti tudi najmanjšega predbacivanja samemu sebi, moramo vzporedno s splošnim drugim negovanjem sadnega drevja, vedno tudi strogo pazili na korenito iztrebljenje in uničevanje ovočnih škodljivcev; še le potem moremo pričakovati bogato plačilo za vstrajno, neumorno delo.
V niz največjih škodljivcev našega sadnega drevja spada nedvomno tudi cveto-d e r, katerega razločujemo dve vrsti, jabolčni in hruško vi, ": opustoša več ali manj sleherno leto tudi naše pokrajine. Posvetili smo tej žuželki že pretečeno leto v „Soči" od 10. majnika štev. 37. natančneje razpravljajočo črtico, in bila bi le ponovitev znane tvarine, ko bi hoteli tudi v današnjem članku obširneje govoriti o tej živaiici. Zatorej naj obsega ta spis le resen poziv, začeti z ugonobljenjem tegat škodljivca, ob jednem pa tudi svet, naj sadjerejci natanko prečitajo gori omenjene podatke, kjer se nahajajo bistvena navodila, kakor tudi opis žuželke, nje življenje in delovanje in najuspešnejša sredstva za uničevanje. Tedanjim svojim razjasnilom priklopim le nastopno točko:
Najugodniji čas za uničevanje cveto-d e r a je baš sedanja doba in je treba ta Čas, ki je že tako kratek, dobro izkoristiti, da za-branimo kolikor mogoče ugonobljajoce delovanje tega mogočnega, oblastnega gosta. Kot prav izborno sredstvo priporočam otepanje dreves. — Opomnim da velja to za jabolka, kakor tudi za hruške. — Da pa je ta način uničevanja mrčesa uspešen, treba ga je uporabljati, še predno ležejo samice cvetodera svoja jajčeca v cvetno čašo. Pri majhnih drevesih zadošča, da jih krepko tresemo; tedaj padejo hrošči na rjuho, katero moramo razgrniti pod drevo, nakar je treba te škodljivce takoj pobrati in uničiti.
( Velika drevesa, z razširjenimi vejami, je pa najbolje, da otepamo. V to svrho uza-memo zadostno dolg, z rutami ovit, lesen drog, ter ž njim skrbno, a  krepko otepamo
*) Radi preobilega drugega gradiva zakasnelo. — Op. ured.
drevesa. Pričeti moramo z otepanjem zgor njih vej, prehajaje polagoma k nižjim. Otre sanje ali pa otepanje dreves se mora vršit prav rano v jutro in to vsaki drugi ali tretji dan, ter vsaj toliko časa, dokler ne odevete sadno drevje. Ob oblačnih dneh se zamore to delo i po dnevu precej uspešno opravljati. Če se pa vrši taisto o jasnem, solnčnem vremenu nezadostno rano, to je v poznejših urah, padejo na drevesih bivaječe žuželke sicer raz drevo, toda jedva otresene z večja odlete, česar pa ne morejo storiti, če so od nočnega mraza še otrpnjene in okorne. Isto-tako je tudi prav ugodno, če uporabljujemo za otepanje dreves tihe, mirne dneve.
Vrši se li to delo sistematiški, in v kratkih presledkih vsaj dokler drevje odevete, smo gotovi, da se uspešno ubranimo evoto-derovemu širjenju, ter da uničimo polagoma do cela krdelo tega ljutega nasprotnika.
Zatorej le čvrsto na delo, uporabljujtc čas, za neumoren, vstrajen trud, vam podeli nebo obilen blagoslov!
Dr. P.
Zahvala.
Potrta zahvaljujeva se iskreno vsem onim blagim osebam, katere so naju tolažile ob bridkej izgubi, in onim, kateri so spremili k večnemu počitku naju črez vse ljubljeno OLGO,
V Komnu  dne 15. aprila 1899.
Karol in Viktorija fiibsj.
Javna zahvala.
Gospodu Franu V/lllielmu, lekarnarju.
Neunkirchon, Spodnjo Avstrijsko.
Da stopam v javnost, je le radi tega, ker se čutim dolžno izreči gospodu Wilhelmu, leknrnorju v Neuiikirehcn, najsrčnejšo zahvalo za učinek, katerega mi je n.ipravii njega Wilhelmov čaj pri mojih rev matičnih bolečinah, in da opozorim na ta čaj vse ono, ki trpijo na tem grozovitem zlu.
Nemogoče mi je naslikati bolečino katere eem trpela rfcozi eela 3 leta o vsaki vremenski spremembi in katerih so nisem mogla oprostiti ne z uporabo zdravilnih sredstev, ne z uporabo žveplenih kopo';i v Baden-u pri Dunaju. Gole noči premetavala sem so po postelji, tek se je vidno krčil, izgledala sem Ža» lostno in moči so pojemale.
Po i tedenski uporabi Wilholm-ovega čuja oproščena sem bila bolečin in sem še sedaj, dosiravno no pijem čaja že 6 tednov, in telesni slan se je poboljšal. Prepričana sem, da vsaki, ki se zateče o slični bolezni do tega čaja, blagosiovbjal bode izumitelja istega, gosp. Frana Wilhelm-a.                                 HI
S posebnim visokim spoštovanjem grofica Itutgeuin-Streitfeltl, soproga podpolkovnika.
Išče se krojača,
kateri bi imel na razpolago raznovrstno blago ter prodajal isto v veži. Imel bode lepo priliko naučiti se trgovine ter tudi lep zaslužek. Kdor želi sprejeli to podjetje, naj se oglasi pri podpisanem.
Martin Poveraj, trgovec in krojaški mojster v Gorici.
SSGB se
ki ima potrebne sposobnosti ter veliko poznanstvo, da prevzame za Gorico in okolico glavno zastopstvo in inkaso zavarovalnin dobro vpeljane normalne in ljudske zavarovalnice. Po kratki izkušnji se ga nastavi stalno z dobro plačo; kavcije 150-200 gld. Ponudbe na upravništvo lista.
Še dobro  ohranjen   »landaver*, jako prikladen za vožnjo s kolodvora v mesto ali za vožnjo na deželi, prodam za nizko ceno.' Fran Wisjan, izdelovalec vozov. Ljubljana, Rimska cesta It.
Naznanilo.
Dne 21. aprila 1899. ob listO. uri dopoldne prodala se bodo na licu mesta v Ljubljani, Dunajska cesta št. 11.potom
prostovoljne sodne dražbe
v zapuščino rajnega Ignacija Druškovič spo-dajoča zemljišča s hišo št. 11. na Dunajski cesti (gostilna) v skupni cenilni vrednosti 40.283 gld. — Natančnejša pojasnila daje c. kr. notar Viktor Sch6nwetter v Ljubljani. —. Opozarja se, da je gori imenovana gostilna na jako ugodnem prostoru in znana pod imenom apri Figabirlu".
Prvi primorski zavod za izdelovanje aromatiških izcedkov, likve-rov itd. tvrde
Fratelli Maregai
Gradisea, Isonzo.
Čistilnica na par:
konjaka, slivovke, tropinovoa in najfinejših likverov.
Tovarna vinskega kisa
o edino racijonelni sistemi „Pasteur".
Kdor ieli vstopiti v dražbo za izdelovanj! M sinje«, jaz M Zagotovim, da na ta podjetje neslo 5Q%.
Martin Foireraj,
v Gorici na Travniku št. 22.1. naciste. Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseh spada-jocih priprav  za  obleke  vsakega stanu.
Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleških tovarn se vdobiva v moji zalogi. Vdobiva se blago tudi nižje vrste od 68 kr. meter naprej, to j. 3 ro 25 cm za celo obleko stane 2 fl. 21 kr. Dobivajo se patentirani hlač niki, kateri na pasih od hlač ni Ireba gumbov, služijo tudi, da se hlače besijo, da se ne zvijajo.
Sprejemajo se naročila za izdelovanje oblek tudi za dame fineje vrste po vsakateri zahtevajoči modi. Kdorkoli vkupi pri meni blago, mu je prosta volja si delati kjer hoče, ker pri meni je blago prav po ceni.
Delo je nekaj dražje, ker se šiva večinoma z rokami. Izdelane obleke so iako po ceni, da ceneje ni mogočo zahtevati.
OGLAS.
Proda se lepo posestvo s stanovanjem vred, oddaljeno 20 minut od Grgarja, proti Batom, loži pri cesii na lepem kraju prek jutranjega in večernega solnca. Lepi travniki lepe njive, brez kamnja, z mnogovrstnim lepim sadnim drevjem. V^e se nahaja okoli stanovanja. Kdor si želi ogledat mu bo gotovo po volji stanovanje, posestvo in cena. Več se izve v našem upravništvn.
Konsumna zaloga olja
ANTON   SIRCA
v Gorici v nunski ulici šf. 12.
Cena vsakovrstnih olj:
Olje jedilno fino....... lit.  nov.  33
»   dalmatinsko....... „       „    36
„   istrsko.........»       »    40
„   namizno Lma......»       „    44
„         „       fmejše  ......       „    48
8         „       najfinejše .  .  .  . „       „    56
Extra.......„       „60
„         „       speejalitetno...»       »    72
NB.: Za mesto Gorico in okolico oddaja se prosto na dom. Zunanje pošiljat ve se izvršujejo v pripravnih in močnih kositra-stih vrčih od 5 do 30 litrov, večina v sodih. Za razprodajalce poseben skonto. Z odličnim spoštovanjem
Anton Sirca. Špcdieijs&a poslovnica     g
Galar Hvalic t Gorici i
30 5i-io   v ulici Moretli 12                  jS
\ se toplo priporoča Slovencem v |«|
Gorici in z dežele.              jgJ
Velika hiša
zraven siovečih škocijanskih jam, 3 ure od Trsta in % ure hoda od železničue postaje Divača, ob živahni prometni cesli Reka-Trst, z dvema kuhinjama, z dvemi obširnimi podzemeljskimi klelimi, s 14 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalaSč prirejenim za mnogobrojne letovštinike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim, na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim, vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge  poljske  pridelke, s.prostranimi lopami, s
. krasnim ,-e sadjem in trtami zasejanim vrtom in z lepim parkom je vsled   nastalih  družinskih  razmer
„pod ugodnimi pogoji takoj
(NP*"   na prodaj   •*&$$
Proda se tudi na  večletne  obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor  nalaSč 'prikladna ,za gostilriičarsko in šlaeunarsko obrt. -*          Vsled njene lege  lia   tako   živahnej   prometni
cesti, je .posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsakovrstnim blagom na drobno in debelo; •krema bi pa imela razun. navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih j»m.
Vse pohiitvo z vrtom tn parkom vrod, dalo bi se tudi v najem po dogovoru.
Natanjčneja pojasnila prt lastniku Aleksandru Mahorčfču v Mutavunu, poŠta Divača.
Anton Pečenko
- GORICA — Via Giardino 8 priporoča
Vrtna ulica S -41 B2-9
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 krov  naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poltena.
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalni«* umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)              tiskamo Jrfc «a perilo.              (P. cl.)
Zaloga piva
iz prve kranjske eksportne pivovarne
Th. Frohlieha ne. Vrhniki
Rabališuo št. 18. — v Gorici — RabatišJe št. 18.
Priporoča p. n. častitim gg, odjemalcem iz mesta in dežele svoje izborno pivo kakor: »eksportno marčno" ter splošno pri* ljubljeno pivo »kranjski biser" v sod-čekib po Vi* V«» V.» >n Va hektolitra, kakor tudi pivo v plombov.mih steklenicah že v pivovarni napolnjeno.
Ker je letos pivovarna izdatno povečana, ter vsem modernim zahtevam ugledno na novo urejena, mogoče mi bode častite p. n. gg. odjemalce v vsakem obziru solidno in točno postreči.
I Vi tej priliki opozarjam tudi gg. kmetovalce da imam v zalogi „sladnc kali", katero so priznano izvrstna krma za krave mlekarne in mlado živino.
Za blagohotna naročila se rojakom toplo priporočam                      udani
Josip Rov ari,
zastopnik za Gorico in deželo.
Domača slovenska gostilna
^rtan DateUč
v Trstu v ulici Solitario št. 12
toči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko in okoličansko vino. Daja se tudi vino na debelo krč m a r-jem in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valctič, krčmar.
ODLIKOVAN
fotografski atelier
na Travniku štev. 11 v Goriei,
podružnica
na Acfiitcdottu št. 2"> v Trstu,
priporoča se
slavnemu  občinstvu  v  mestu
in na deželi v blagohotno podporo.
»¦kv
Anton Potatzky v Gorici.
Xa sredi Raštclja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarniee, kadilce in popotnik
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje,
Svctinjiec. — Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in
Najbolje oskrbljena ztdoga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.      2 B5-8
pri E r n e s t u Ste c k e r & Comp. v Goriei, v ulici Ascoli St v.   1, Na zalite vanje se pošiljajo programi zastonj.
V Mirodilnici.
fdregeriji).
Ivan:  Kaj |.:i il.-h4, MurLu ."
Mart..: 1, kuj ,|.-I:im. -.j vuli; ! l;.«ti.- 1.1 <'!j(» iiic!j«w» zi miz.uje in jil. *l,ir;c, tJ;» b'<A<i nabili Ijuil. !si ju, o-ni a \t-tt*i.ir K'"!1"-^* ' :>>-vali in plr.^ali poliicj«' i« l-i-n.. .l-t« (..,.!..,.;.» (irsM, »LtM li>nliiiL.> i. il... Tn.li fit.mir.i z.m;.» r.iziic |i«'»ko.Hli in ktvtl... \,»u>'.ii ki', i.];-, mi^ii'*. plavi-i- i. !. «1.         Slilaij..«,   ,,»...1.1^..« iMrv.
hulic in v [uKicaii, hroii/.r. ('upa^c m - ihlmi" , li.-iriarji-tii ::iiili[i.', U^-ua I.:iuiI;i, h-h-zni wli»>nl iti riiy.nr mi!i ; ;^i>lar;«'!(» |>;i ri-nifnl iti <lr.i>f.*. Kaj pa ti h.m V
Ivai:: Jaz pa prodajan) -koro Zft-'.iitij v.-atovrs!»i' poln-liV-itu* ;tu nln-tj!tL> in kmi-U»-z.i >k>i»n.> t^i.vpoiiinj.- in f>ii*[ic ijajjii-. za d»jrii."ki! in <»ii.-:i¦!:• !jt:-!i; -kr.iik.i pii n:-ni ili>l>i v»f, kar |><it»-i'liitjp iiil.t<ln m f»'.ato, |i.ii«,ir.i in iiii<.t:(i, z>iia\n  iit [mm*.*, t-iuij.-a spn|,i.
Mm k.,: p,;», ,.,.»! |'a x.;, /. I,i./.;v., .... •kupa;, ,,.i   |.|-.>,j.ij;ijva   Id-lf  i    Ti/«.i   iiLi  !:k
f:vi>la iiilri.,lilHi.';uj.i:
IVAN in MARKO.
t