49. štev. Večerno izdanje „Edinosti“ št. 100 z dne 16. decembra 1893. Tečaj I. #§4 Izhaja T e a k o soboto ob 6. uri zrečer. ■t Prodaja se v tistih tržaških tobakarnah kakor ,Ediii08p po 2 kr. odtis. Narošniki ,Edinosti1 dobivajo to prilogo vse loto, ako priložijo naročnini za .Edinost' še 1 gld. s,_____________ I Cene oglasom v Дог1багји‘ so: za petit-vrstico 8 kr za naslove z debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in do ■ mači oglasi, po pogodbi Frunkovana piama in rokopie j« požijati vredni.stvu ,Д>Ипов*ј'. Xofrankovana pisma se ne sprejemajo» j Slovenskemu Občinstvu ! |PrePričani am°. da ustrežemo svojim čita- ! teljem, ako objavimo vsaj znamenitejše Zelja našega občinstva, da se odetavke tega govora- -Edindst“ preosnuje v dnevnik, je že! , T . . , , „ .v . . „ , utosp. dr, Lueger je najprvo dokazo- stara. Prepričanje je namreč obče, dal , ° . . ., . . , . i i .- , i vaI prepričevalno, da izjemnih nareaeb v dotlej ne bodemo mogli vspešno para- D . • i x , .. , . .. ... Prag1 111 bilo treba, kor jo narod češki lo- hzovati pogubni upliv nasprotnih nam!. , л , , .. . . tjalen. titovorntk je grajal liberalce, „da po- hstov mej našim slovenskim občinstvom, i r . , , . , ., , . , , , rabljajo izreke ceiarjeve iz pogovorov s dokler nimamo glasila, ki bode sle-1 .... , . ..Vtlr ° „ . . , . i posamičnimi osebami za pohtisko agitaciio*. herm dan in sproti moglo pobijati na- , , , ° „ . ° ^ , i rotem pa je nadaljeval doslovno; „Poli- sprotna zavijanja m natolcevanja ter;i: л . . , ,, , v ,. .. j 1 m , i tiški boi na Uoskem je le prav slaba ko- poučevati ljudstvo o raznih dnevnih! .. „ TZ • . x v j pna boja Msdjarov proti cesarju in vprašanjih. Ker se je ta želja v P°* dr^avj. 80(јај je v prisrčnih besedah čestitalo gospodu а*апе imenovana zbornica pristno zrcalo zoper cesarja in državo, ali pa cesarju javljati, da jo činitelji društva „Edi- -.e 1 • /Z • I S • 1 e • V/V#OUl It* IS* ЧД l ЖЈ C* 1 V« «SIS IJ Uk VUOO dinosti“ nikakor niso mogli prezirati i .. , .Q „ , , r, . in so isti činitelji sami prepričam ol n i . . .. , j . t . • t ! na Ugerskom pomazali in potrgali, in ko- žm potrebi vsakdanjega lista, jeli1,., “ r., t n , , . . , , ^. 1 liko crno-rumemh zastav so na Ogerakem so resno premišljati, kaj m kako bL . t. , . ..'povaljali v blato r Ah ne veste, da so se bilo ukreniti. Po vestnem posvetovanji so se sicer prepričali, da z ozirom na v letu 1866 hrabri madjarski polki dali , ujeti, ali ne veste, da so so v istem letu materijalne nevšečnosti ne kaže za . .. ^ . , . , ... t .t j -i v i isti polki vrnili na Ugersko kot legija, sedaj ustanovljati dnevnika, pač pa so . .. -T. . . . . ., ..v ! Klapkava legija, da so bojujejo proti ce- našh obliko, po kateri se vsaj približno, . , , . .. - , Q *.• . . v t v sarju, državi in proti svojemu kralju r Ah uresniči srori огоепјепз< željo, no-šeffo.} ' ••i v .» тг l «• , v. , 0 TT1 ... / -? se ne spommiate na cešcenje Košuta, ki občinstva. Ukrenili so nastopno: Po-1 • , . .• , v- • 1 . . , .r. , - so je nadaljevalo vzlic okolnosti, da je čenši z novim letom izhajala bode ’ J „Edinost- po trikrat na teden vsaki-''""'j B-dimp,.!, d„p,e.t„.n,6a r mesta r Ah se ne spominjate zasramovanj, krat Z večerno prilogo. Razpotiljanj. ™~ „0^aTÖg,.km U. p.;: zvKzih i m i n у л 1 Ci n r\zi iis»zxzli тг» lrr\ /Irt zlrxKzx : 0 1 obeh izdanj se pa uredi tako, da dobe naročniki sleherni dan po jeden list. lamentu pretrpeti cesarska vojska in častno znamenje častnikov P Ali se ne spominjate, Obojno izdanje „Edinosti“ bode izba-:. , . , , Tt . . , . . . . . kako se jo postopalo s Hent/nevem spo- J zunanje zadeve; skrčili za 127.150 gld., zato pa so pa na-,Calenda’ Posodje; Sonnino, drž. zaklad rasli neizravni davki za 122/10 milijonov. iu zača8no tud' finance; Saracco, javna Vlada bode delala z vso silo na to, da so dela; Mocenni. vojsko; Murin, mornarico; uredi valuta, kajti pri tej stvori jo zastav-' Baccelli> nRuk; BoatilIi> poljedelstvo; Fer-Ijena čast države. Dosedanji visoki ažio ne |,ari8’ P08t° in brzojav- Kako izvedejo novi moti vlade. Trgovinska bilancija se je ’,niniatri Ita,ij° iz bla4 videli bodemo v jela boljšati v letu 1893. tako, da smo v| kratkom. zadnjih treh četrtletjih za 25 milijonov | Poziv- Тг4аШ .Sokol“ prirodi tudi več izvozili nego lani v isti dobi. Vlada |letoa običaini »Silvestrov večer“, pri kaje zaustavila tiskanje bankovcev po,terem bodc aodelovalo „Slovansko pevsko 1 gld. S preosnovo davkov se bode bavil društvo,• ~ V P°nedeljek dne 18. t. m. minister. Po teh podatkih je prešel gosp.:točno ob 8> uri zvtiöer bode v ta nau,on minister na politično polje. Trdil je, da se Prva 8lavna skušnja. Želiti bi bilo torej, je koalicija porodila iz čutil strank. Vnanjo! da 89 udeležo teh vaj vsi pevci. Osobito politiko so vsprijole koalicijske stranko že xe'ja ^,a P0ZIV stari™ pevcem, pred leti; istotako se nikdo več ne dotika Novo pevsko društvo. V Gorici snu-listave. Stranke so se združile za pozi-;jej0 veliko slovensko pevsko društvo. V ti v no delo, za volilno reformo;a9m d,uatvu 86 osnujeta tudi pevska šola prepričajo se kmalu, da njih nazori sogla-j'n 01'ke8ter- šajo pogostejše nego se misli. G. minister 1 Nova proga trž. tramwaya Corso obžaluje, d a s o j e t a k o j z a e n o- 1 Via 8' A,ltonl° - Plazza Caserma — novo vala slovanska opozicijska k | pristanišče, se je [odprla danes. Cena je alicija. Pritožbe Jugoslovanov se bodo pretresalo, zahteve Mlado-čehov pa so obrnjene proti instituciji in proti obstojnim pogojem Avstrije. To ni za del progo Corso-Piazza Caserma 4 nč., z i vso progo pa 5 nč. Tiskovna pravda. Iz denasnjih italijanskih listov posnemamo, da je okrožno opozicija proli ministerstvu, ampak proti eodi8Č° v Gorici obl,odiI° urednika lista sestavi države. Vlada uvede v Češki trdno ”B Rinuovameuto“ na 10 dni zapora in in mirno upravo in bode pospeševala ma-' 55 8|сК 8lob0. b'vžega odgovornega ured- terijalno koristi. Tu ne gre za usodo mi-' п'к,‘ na 5 d,li zaPora in 15 gld- globe in nisterstva, ampak za največo dobro jav. j tiskarja Obizsija na 7 dni zapora in 20 gld. nega življenja : z a ohranitev d r u ž- 8lobe- Dane8 ni8° 60 znani vzroki obaodbi-b i n e g a roda, kateremu preti nevarnost ElektričnB luč V Dalmaciji. V Dal-od mnogih stranij, za ohranitev v zgodo- mac'ji so prišli na «mestno misel, vpora-vini častne avstrijske države. b'ti «Ho pada Krke za gonitev strojev, ka- da smo ogromne stroške, katere bodemo morali nositi vsi, ki se nazivljemo slovenske rodoljube. Na slovenskem občinstvu je sedaj, da osigura sedanjemu jioskusu vspeh in s tem omogoči, da se skoro uresniči želja našega občinstva — po slovenskem dnevniku v Trstu. „NoviČar“ preneha seveda z novim letom. Politično društvo „Edinost“ in uredništvo lista. Dr. Lueger o izjemnem stanju. (Govoril v seji poslanske zbornice na Dunaju dne 14. t, m.) Bazpravo o izjemnem stanju je zaključil govor dunajskega poslanca dra. Luegerja. Ta govor je velezauimiv, kajti govornik je povedal mnog'katero resnico. Italijane, ali v Gorici, Gradiški in Trstu ao se dogodile take stvari, da je vse to, kar pripoveduje predloženo poročilo, prava igrača v primeri z onimi stvarmi. Resnica jo, da e t o j 6 i t a 1 i a ii i s s i ш i tržaški pod varstvom oblasti, med tem ko se cesarju zvesti Hrvatje in Slovenci zatirajo na nečuven način.“ Na to je dr. Lueger ostrimi besedami ožigosal sebičnost in brezznačajtio.it nemških liberalcev. Pobijah jih je z njih lastnimi besedami, s katerimi so v letu 1884 pobijali izjemne naredbe na Dunaju. Kar so takrat obsojal, odobrujejo sedaj. Govornik jo zaključil z besedami : „Dd, srce ljudstva je in ostane zdravo in sila ljudstva je jaka in bode premagala svoje nasprotnike.“ Tako gosp. finančni mininister Plener. Prostor tega lističa nam ne dopušča, da bi napisali nekoliko komentarja, ali na-glašati moramo svojo posebno zadovoljnost, da se je iz takih kompetentnih ust javno priznala važnost slovansko koalicije. Lev XIII. in staroslovenski cerkveni obred V Istri. Tržaški židovski list „II Piccolo“ objavlja nek dopis iz Rima, po katerem jo sv. Oče sprejel z velikim zanimanjem knjige, katere mu je izročil po-reški škof Flapp v avdijenciji. Čitanje teh knjig da je napravilo na sv. Očeta globok utis in sklenil je odpraviti staroslovenski crkveni obred v Istri. To je baje osebni sklep sv. Očeta, katerega izvede, ako ga ne prisilijo politiški vzroki, da premeni svojo nakano. Da se ne sramujejo ljudje mazati nedolžni papir s črnilom za take budalosti! Papež in ruski car. Baraki nadškof Milinovič odposlal je s papeževim dovoljenjem ruskemu carju jeden krasno vezan iztis nedavno v Rimu dotiakanih hrvatskih mašnih knjig. Pri volltvi v zbornico zdravnikov dežele Kranjske je zmagala po nezakonitem postopanji nemška stranka. Slovenski zdravniki so uložili utok proti tej volitvi, kate-rega pa jo zavrgla deželna v 1 u d a tori napravljajo elektriko. Ta elektrika se bode odvejala po žicah v Šibenik in bode torej v kratkem mesto Šibenik razsvetljeno z električno lučjo. Namerjajo uporabiti silo vodopada Krke tudi za električno razsvetljavo Zadra. Da daljava v tem ni zapreka, dokazuje dejstvo, da je mesto Frankobrod razsvetljeno z električno lučjo, katero mu preskrbuje 175 kilometrov oddaljeni vodopad pri Lauffenu. Ponesrečen opat. Te dni je na Reki padel v morju opat Oče Bonaventura trapistov v Banjaluki. Bliščala ga je električna svotiljka, takč, da je, sprehajajoč se po obali, padel v morje. Akoprav so ponesrečenega cerkvenega dostojanstvenika spravili hitro na suho, vendar je vsled visoko svoje starosti kmalo zatem umrl. Bombe in vedno bombe! V Barceloni na Španijolskem našli so dno 15. t. m. na javni ulici zopet dve bombi, na siečo, še predno sti se razpočili. Zsprli so več anarhistov. Evropske vlade se posvetujejo za skupno postopanje proti tej človeški kugi. Dežela, kjer se cedi med in mleko. Iz kraljevine onkraj „velike luže*, obljubljeni deželi naših „neodrešencev“, prihajajo od dne do dne grozovitejše vesti. Ni še dolgo tega, kar se jo izvedelo o gorostasni goljufiji — na sto in sto milijonov lir — v italijanskih bankah. Dandanes nastaja kriza za krizo v mmieteratvu, kajti danes je Italija denarno najsiromašnejša država, njene finance pa so tako zmedene, da ne bi marala menjati z njimi niti Turška. Ako dodamo k temu še strašansko bedo, katero trpi ital. narod v nekaterih pokrajinah, dobimo popolno sliko o tej „blaženi deželi“. Vsled teh žalostnih razmer uprlo se je prebivalstvo v nekaterih pokrajinah. Такб javljajo iz Sicilije, da so kmetje ustali v mestu Partinico proti trgovcem, prisilivši jih, da znižajo cene živežu, da no poznajo nobene oblasti, da nihče ne plačuje davkov in da je mestni načelnik komaj odnesel živ pete. Mesto Giardinello zasedlo jo konjištvo, katero je s težkim naporom pomirilo upornike. Poslanec Colajani javlja iz Sicilije v Rim, da so javne oblasti usmrtile na Siciliji v 11 mesecih 24 oseb, ranilo jih pa nad sto, a za vsa ta hudodelstva ni bil kaznovan niti jeden uradnik. Dalje poročajo iz Bari-ja : Dno 14. t. m. vršila se jo v Bitoulu procesija na čast Materi Božji. Carinski uradnik Curci je lastnoročno razdrl baterijo možnarjev češ, da nimajo dovoljenje streljati. Prebivalstvo je dobilo dovoljenje za 8. t. m.; ker se je pa procesija prenesla na 14., mislilo jo, da je dovoljenje veljavno. Da umiri načelnik Curcija, povprašal je brzojavno z nova za dovoljenje ; a niti povoljni odgovor ni potolažil Curcija, češ, da je smodnik ukraden. Ko pride procesija mimo in ne čuje streljanja, plane ljudstvo na Curcija, kateri pa jo pobegnil v carinski urad. Ljudstvo začne sedaj metati kamenje. Na to so prihiteli orožniki, a tudi te je sprejelo ljudstvo s kamenjem. Orožniki odgovorili so s streljanjem in ubili jednega seljaka, očeta štirih otrok. Razjarjeno ljudstvo vrže se za tem na orožnike, kateri so morali zbežati v svojo kasarno. Ljudstvo razbije zatem vrata carinskega urada, da najde Curcija. Zastonj je nesrečnež prosil odpuščenja. Razdraženi kmeti pobili so ga s stoli, polili mu zatem obleko s petrolijem in ga zažgali! Prisotni načelnik in senator Rogadco nista mu mogla pomagati. Se le ko so prišlo orožniške čete iz Razija, razgnale so ljudstvo. Na novem boju ostalo je več oseb ranjenih. Mnogo ljudi so pozaprli. Curci je umrl istega dne v groznih bolečinah. Sodnijsko. 18-Ietni pekovski pomočnik Josip Legiša iz Mavhinj, 13-letni trgovski agent Anton Cepirlo iz Postojine in 17-letni Ivan Ropretig iz Trsta so obsojeni radi tatvino in postopanja : Cepirlo na 18, Legiša na 16 in Ropretig na 12 mesecov teške ječe. Drzen napad. Iz Chicaga poročajo „N. Fr. Preesi“, da je dne 13. t. m. napadel neznan hudodelec uradnika pri blagajni glavne pošte, ga umoril in odnesel iz blagajne 7000 dolarjev v gotovem denarju. Napad se je izvršil hitro kakor blisk, in hudodelec je pobegnil, predno je prišlo še komu na um ustaviti ga. Poskušen samomor. 25-letna natakarica Marija Peterlin, službujoča v gostilni „Stadt Cilli* v ulici Belvedere St. 35 in stanujoča v hit. 6 Androna del Moro, zastrupila se je dne 13. t. m. v gostilni z ogljenčevo kislino. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so jo kmalu spravili iz vse po gibelji. Natakarica hotela so je usmrtiti zbok žaljenja časti. Proti anarhistom. Merodajni listi raznih dežel razpravljajo misel, da bi se sklical mednarodni svet, kateri naj bi so posvetoval o temeljitih korakih v zatiranje anarhistov. Vse vlade naj bi poslale svojo poverjenike v to mednarodno posvetovanje. Francoski listi pa predlagajo, da naj jim predseduje Rusija. — Oficijozne „Hamburger Nachrichten“ pa zahtevajo v svoji kipeči jezi nad zadnjim anarhističkim atentatom v francoski poslanski zbornici, o katerem smo poročali v zadnji št. „Edinosti“, da ne bi se smoli anarhistički hudodelci kaznovati liki drugi hudodelci, ampak da bi so jih moralo pred obsodbo trpinčiti telesno in duševno — prav po erednjeveški. Nova vera. Iz Jorva (Združene države severno Amerike) pišejo, da je neki dr. Adolf Brodbeck iz Hannoverja nedavno na verskem shodu v Chicagu dokazival, da so vse vere že prestare in da je zbok tega treba napraviti novo. Da to potrebo dokaže jasnejše, skoval je to vero sam in sedaj se poganja za njo na vso kriplje. „V novi“ veri uči te-le glavne točke : „Stori svoje dolžnost proti samemu sebi in proti vsem drugim ljudem ; v ostalem pričakuj to, kar pride in sprejmi kakor pride, ker si sam no moreš premeniti ničesar. Morebiti da obstoji drugi svet, toda mi ne vemo n česar o njem. No, glavne točke „nove“ vere so zares prav „čudovite“. Loterijske številke. Izžrebane 13. t. m. V Pragi: 25, H, 43, 2, 42. V Lvovu : 28, 86, 27, 69, 87. V Hermanovem : : 23, 68, 4, 56, 5. V Inomostu : 85, 88, 65, 58, 34. Tvoj smehljaj. Ko se nasmehneš Mi ljubica ti, Zdi da smehljajo Se angeljci vsi ; Zdi, da odsvita Se v ustnih nebo, Trosi cvetlice Mi sem na zemljo ! Ko se nasmehneš Mi ljubica ti, Deklica zlata, Vse v meni kipi; Srce prešine Mi rajski sijaj, Sladko obide Me vnet tvoj smehljaji Ko se nasmehneš Mi ljubica ti,| Planil v naročje Bi deklica ti, V čuvstvu na nedrih Bi ti skoprnel, Plamen v plamenu Ves zate gorel! Jadranski. Božično darilo. Izvirna povest. Pripoveduje Aleksandrov. I. Bliža se Božič. V prijaznem mestecu R. na Dolenjskem pripravljajo se ljudje, da obhajajo spodobno spomin na rojstvo Zveličarjevo. Povsodi je videti živahno gibanje ; moški tekajo po trlicah in kjer koli sc sestaneta dva znanca, že tožita drug drugemu, da doma ni več obstanka, kajti marljiva gospodinja pore, čisti in stepa, da si more človek v poplavljenem, vlažnem stanovanju vjeti vsaj pošten nahod, ako je že tako srečen, da se ni zadušil v gostih prašnih oblakih. O te ženske ! — in s tem vzdihljejern jo zavijeta v bližnjo gostilno,1 da si poplavita zaprašeno grlo in si ogre-jeta otrplo nogo pri kozarcu — ne vode, kdo neki bode pil vodo v zimski dobi ? — pri kozarcu poštenega metličana. Kakor mnogo družili nesrečnih žrtev domače „prokucije“, tožil se je v gostilni] „Pri črnem mačku“ tudi posestnik in mestni svetovalec Vladimir, češ, da ga hoče njegova Metka na stare dni spraviti kar živega v grob. Revež je pozabil, da se ta „preku-cija* ponavlja žo celih dvajset let, od kar je zvezal svojo osodo z osodo „zlate Mletke“, redno trikrat na leto, tako redno, kakor se menjajo lunine oblike t. j. pred Božičem, pred Veliko nočjo in pred Binkoštmi. Lahko pa je, da se svetovalec in „mostni oča“ Vladimir ni spominjal redno ponavljajočih se teh domačih „poplav“, kajti ni bil še dolgo posestnik in mestni zastopnik; bil je prej pošten obrtnik, ki je preživel svoje dni v delavnici v potu svojega obraza, in vrnivši se zvečer utrujen domov, je navadno sladko zaspal. O tem pa pozneje. Oglejmo si ga med tem naglo „pri črnem mačku“. Že po svoji zunanjosti odlikuje se od ostalih meščanov. Lopo okrogel je, svetlega, zalitega lica, iz katerega žari zabuhel nos, liki čudna rdeča goba. A ni le „tehtna“ njegova oseba ; „tehtne“ so baje tudi njegove besede, kajti vsi „purgarji“ ga kaj pazno slučaje. Takoj se vidi, da so „oča Vladimir* zares kaj vplivna oseba. Ravnokar je končal dobro utemeljen govor proti vodi. Dokazal je, da je voda dobra le tedaj, ko ima gasiti ogenj, kjer ga treba ni, za kuho, iu ona voda, katero dajo Bog z neba, da stori polja in livade plodne in pa da goni mline in žage. Kjer koli se najde voda drugod, je popolnoma nepotrebna in škodljiva; voda je nepotrebna na podu v stanovanju, nepotrebna je v škornjih, ce!6 škodljiva pa je v želodcu, kajti kaj lahko se zaredijo — žabe v drobu! In da ne bi se njemu prigodila taka nesreča, nalival si je čreva s pristnim metli-čanom, katerega žabe prav gotovo ne prenesejo, zajedno pa je utapljal v njem grenke svoje misli. II. Med tem ko je oče Vladimir modroval „pri črnem mačku* o škodljivosti vode, sukala in vrtela se je njegova, po zunanjosti še „tehtnejša“g„boljša polovica“, mati Metka, doma, da jej je pot kar curil raz žareče lice. Ukazovala je sedaj tej dekli, sedaj drugi, prijela tudi krepko sama za kakšno mizo ali omaro, ki se je morala postaviti na prvotno svoje mesto. Po podu bilo so raztegnene preprogo iz enega kotu v drugi, po sredi iu vprek vsako sobe, da je bilo videti, kakor velika šarene zvezda. Mati Metka končala je grozovito „domačo poplavo“. Pod je bil snežno bel, okna so se kar lesketala v svoji prozornosti in nisi ga videl zrnca pralni, niti ako bi ga iskal z drobnogledom. Sedaj je treba pripraviti še božično drevesce. Vzame iz žepa ključ, odklene vrata postranske sobo in vstopi. V sobi stala je velika miza, krog nje nekoliko stolov, sredi mize pa že nakičeno božično drevesce. Pod njegovimi bogato obloženimi vejami sta bila dva kupa škat-Ijic in omotov ; jeden na desni, drugi na levi strani stebra. Zadovoljno pogleda mati Motka na svoje trudapolno delo in nasmehne se. „Ali bode zadovoljua naša Pavlica!“ govori sama a seboj. „Tu je nova obleka iz čiste volne, tu nov klobuček, tam zlata zapestnica, tam tista pesem za glasovir, za katero že toliko časa prosjači, tam šest parov volnenih nogavic in kaj vem jaz, kaj še vse ! — In pa moj stari! Ali bode gledal, ko dobi svoje odlikovanje z Dunaja. Da da! Ubogi moj stari! Suj je par let že ves zmešan s svojimi učenimi preiskavami, no in glejte, česar se ne bi bila nadejala nikdar, prigodilo se je vendar! To ne more biti druzega, kakor darilo in odlikovanje zn njegova učena preiskovanja. Ko mi je listonoša pred štirimi dnevi prinesel ta-le veliki omot z nemškim velikim pečatom „akademija znanosti“, mislila sem si takoj, da je v njem odlikovanje za mojega starega. Zato pa som ga skrila, da mu prihranim veselje za Božič! Na vrh položim mu še volnene nogavice. katere mu spletem za Božič vsako leto. Žo dvajseti par 1 Moj Bog, какб naglo teče čas 1 In vendar je ostal moj stari vodno dobra in blaga duša, četudi včasih pokuka nekoliko pregloboko v kozarec in akoprav se ne sme spregovoriti ž njim besedice, kadar ugiblje kakšno učeno stvari Dobri moj stari !“ Misleč na srečni, dvajsetletni svoj zakon, silile so Meti solze v oči. Naglo si jih otare s predpasnikom in stopi iz sobe, zaklene vrata ter shrani skrbno ključ v žep. Nikdo ni smel prekoračiti praga božičnega svetišča, dokler ni zaklicala ona sama : „Pavlica 1 Stari! Pridita!“ In ko jo je jokaje od veselja objela nje jedina devetnajstletna hči Pav- lica pod božičnim drevescem in ko jo je poljubil „blagi nje Vladimir“ ter ji molče stisnil гокб, oblile Eso tudi blago mater Mlotko solze najeištejšo radosti. Čutila je rajsko slast, nebeško veselje, katero je dano le ljudem, ki popolnoma razumijo pomen angeljskega petja : „Čast bodi Bogu v višavah in mir na [zemlji ljudem, ki so blagega srca !“ Tedaj je čutila Metka pravi, čisti Božič v svojem srcu ! (Dalje prih.) SVOJI K SVOJIM! Gostilna „Štoka“, poleg kavarne „Kabris“, priporoča ee Slovencem v mestu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Josip Kpcjančič, trgovina z mešanim blagom Via Bandera vec-'j chia št. 19, trgovina z Inešaniin blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi" (lomačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andemo do Franz* v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, „I»rl d-v »naj st IH murva-h.“, priporoča se slavnemu slovenskemu občinstvu za obilen obisk. — Točila se bodo samo domača izvrstna vina. 104 ~17 Mlekarna Frana Gržine lin', na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Pontorosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosreduo iz St. Petra, sveža (frišna) smetana. Anton Počkaj, JfÄÄÄ domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nomško-slovenske poštne tiskanico. Cl vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre-RKrbljeno (v ulici Belvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadvužnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu {poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mosta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna domeača vina., teran, pivo v BteltlenioetH. itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili. Novi elani se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp. 104—47 Kavarni v ulici Caserma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, Cl. kavarnar. ES. Šveztijuga,* ÄV- d ion št 1, priporoča se p. n. slovenskemu obün-stvu za blagohotno obiskovanje. Cl. Gostilna „Alla Vittoria“ Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torre e št. 30) toči izvrstna vina in pri rej uje jako okusna jedjla. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Mio rti il |/|«ip Piazza S. Giovanni št. 1 ff] dl HII 1ХГ A v, ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim iu lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Cl. Naznanjam sl. občinstvu, da som odprl Via Lazzaretto vecchlo it, 12 pro daj talnico sadje* In zelenjave. Predajam tudi vino v steklenicah, mleko, smetano i. t. d. Obetam dobro postrežbo, kor imam veliko zalogo blaga I. vrste. Priporočam se sl. občinstvu za obilen obisk. Z velepoštovanjem 52—22 Matevž: Furlan. B. Modic in Grebenc, TtlÄ in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenjo grobnih spomenikov. Cl. Gostilna „Alla Cittä di Vienna“ (zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterska vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja sprejemlje naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 nč in najboljša isterska vina po 28 nč. — Za obila naročila se priporoča Ant. Brovedani. 101-32