BOJAN KOFLER Presenetljivo odkritje ali nekaj o najdbi nove, redke vrste slepega hrošča Orotrechus kofletanus Visoko speeializiraiu' \rsie slepih krešic"e\ iz rodu 0/"O/;V;'C^/Kspadajo nedvomno med najbolj atraktivne iiredstavnike slepe podzemeljske favne hrošeev \' Sloveniji. Manj specializirane \ iste tega roi.lu ( Onilrechiis f^lohulipeiinis. Orolrccbus iiiiicl- Icricniiis. Orotivchiis siih/kiininiiiciis. Orotrechus iiaraki) živijo v zgornjih plasteh tal, od koder pogosto prihajajo v jame in brezna. Njihovo prilagajanje življenju \ pod zemlju .še ni končano, zato zgradba telesa še v marsieem spominja na njihove sorod nike s površja. Praviloma poseljujejo velike življenjski' areale. nastopajo pogosto in v velikem štev ilu. 67 Visoko specializirane vrste rodu Orotrechus v Sloveniji (1 - O.lucensis, 2 - O. slapniki, 3 - O. puchneri, 4 - O. koflerianus sp.n t Nasprotno temu so \ isoko speeializiiane \'rste (imtivh/isor /.v v <_ki\iii <;fok)ški preteklosti naselile naše jiodzemlje. Na ži\ljenje v večni lenii so odlično prila.uojene. Imajo izrazito dolga in razpotegnjena telesa, zelo dolge tipalke in zelo dolge noge. ,So izraziti prebi\al(.i gloliokih špranj in podzemeljskih mikroprostoro\. od koder samo izjemoma prihajajo \- jame in brezna. 1'redeli. ki jih po.selJLijejo. njilio\- življenj ski eikkis. pogostno.st in številčnost so za biologe Se vedno popolne neznanke. Najdbe posameznih priniL-rkov" so zgolj naključne in retlki.'. Leta 193^ je bila odkrita pna slovenska visoko speeializirana vrsta oro/rehiisci in sieer \ vhodnem deki Tibiške zijalke. \'r,sto so opisali na osnovi najdbe enega samega [irimerka in jo po najbližji \ asi l.uče ob .Savinji (slika I) i^oimcMiov ali Orotivcbiis liiceiisis. Naslednjih |ietdi.-set let kljub naporom šievilnih zbirak\A ni bil ujet noben primerek več. Leta 19S1 so kamniški jamarji našli notranje prostore Kamniške jame v Savinjskih Alpah. Dolgoletne biološke raziskave jamske kivne v njej so prinesle najdbe za zna nost popolnoma novih vrst in podvrst slepih hroščev. Posebej je bil presenetljiv ulov samiee ( 19S4) in sanua ( 19S()) nove v i^oko speeializirane v rste ornlivhiisii. Raziska ve so se nadaljevale še v letih 198^ in 19iSS. veiular brez uspeha. Novo \ isto so po najtliteljti poimenovali Orolivchiis skipiiiki. Leta 1995 sva z ženo .\[iro v starem o]iiiščenem rudniku na .\liemaviu. ne-tlaleč od l\rL-ko\e koče na Ralitoveu. LIIOV ila ženski primerek očitno nove. še neojiisane \isie visoko specializiranega orolivhnsii. \' tem samo nekaj de.set metrov dolgem rudniku železcne rude sva raziskovala že od leta 1993 in potrtlila prisotnost razno like |iodzemeljske Livne hroŠče^^ Presenetljive .so bile najdbe nove podvr.sie ravasi- nijevega slepega krešiča (Aiio/ih/halni/is riirdsiiiii suriscciisis ssp.ii.). novt' pod vrste besniškega slepega krešiča (,W/o- phlhcilnuis hcsiiicciisis fniter) in nove podvrste slei^ega millerjevega miiiarja (Aphciohiiis »lil/crissp. ii.). l'jeli so se tudi številni primerki slepega mrharja Orvoliis »lickli/zi niicL'li!:i m en osebek slepega rilčkarja 'rro^^/orbinchiis cmophllnihiuLs. Istega leta so avstrijski in itLilijanski biospeleologi (W. Schvvienbaeher. L. Le- benbauer. .\L Kahlen. .M. Egger in A. Mar- tinelli) našli v lurjevi jami najprej ženske primerke, v naslednjem letu pa tudi mo- .ški oseLiek neke druge nove visoko sjie- cializirane vrste rodu Orolivcbus. lama leži na severni strani Matajurja. torej na naši skrajni zahodni meji. \'sega skupaj je bilo ujetih (S samic in en sam samec, po Orolivchiis kojlcrlaiius s/,.ii. l)AFF.\HR JtKMi. katerem je v rsto leta 1998 opisal Thomas Maninui tvlikust: 4.1- i.2 nnii l.ebenbauer kot: OnitrvchitsIniclvicri. 68 /'/S'IM:.\I:TUI\ O ODKRIT/I:ALI SEKAJ O SAIDBI VOI V;, REDKI- I RSTE SU-IPHUA HROŠČA... Po letu 1995 nama z ženo v rudniku na Altemavru ni uspelo ujeti nobenega nove ga primerka več, zato sva raziskave razširila tudi na lili/nje in bolj oddaljene jame tega območja. Minevala so leta. vloženega je bilo ogromno truda, postavljenih nič- koliko pasti, porabljenega še in še prostega časa, vendar brez uspeha. Tudi pasti, ki so jih loški jamarji nastavili v najglobjih jamah in breznih vse do globine 380 m. so ostale prazne. Leta L999, torej po štirih letih brezuspešnega iskanja, se je v istem rudniku, ob istem času in na istem mestu ujel v nastavljeno past še en primerek, tokrat samec. Novo vrsto je opisal veliki specialist za jamske hrošče in moj dobri pri jatelj. Hermann Daffner iz nemškega Echinga, in jo v čast najditelju te redke vrste poimenoval: Orotrechus koflerianus. Nova slepa vrsta (slika 2) je velika 4,1—4,2 mm. Telo je ovalno, močno podaljšano. prosojno in rumenorjave barve. Površina telesa je svetleča. Glava je velika, podol govata in brez oči. Na sprednji strani glave sta dve veliki, navzven obrnjeni ščetini. Tipalke so močno podaljšane, dlakave in dolge 2,9 mm; tako da, če so obrnjene nazaj, sežejo do zadnje tretjine pokrovk. Vratni ščit je podolgovat, srčaste oblike in ožji kot glava. Na njegovem sprednjem delu sta dve dolgi in na zadnjem delu dve kratki ščetini, ščitek je velik, trikoten: konica ščitka je obrnjena nazaj. Pokrovke so podolgovate, črtaste in zaobljene (bombirane). Vsaka pokrovka ima po l- krepkih, različno dolgih in značilno razporejenih ščetin. Noge so zelo dolge, vitke in dlakave. Vrsta je bila ujeta v predelu rudnika, ki je prekrit z debelo plastjo relativno suhe ilovice. Kot kaže, rudniki, jame in brezna niso njeno stalno prebivališče in vanje pri haja samo izjemoma. Danes si predstavljamo, tla so njen pravi življenjski prostor mikroprostori v zasigani ilovici, globoko v tleh. Po vsej verjetnosti vrsta poseljuje območje Ratitovca, Soriške planine in Dražgoške gore. Literatura 1 Daffner. II.. 2000: Orotrechus koflerianus sp. n aus SIowenien (Coleoptera: Carabidae: Trechinae). Acta enlomologica shvenica (8 1). 95-100, Ljubljana. •'Drovenik, 1!.. Mlejnek R., Moravec J., 1997: Kine neue Orotrechus- An aus den Steiner Alpen in Slovvenien (Coleoptera: Carabidae: Trechini). Acta enlomologica sloivnica d -?': -l-~tt. Ljubljana. 'Lebenbauer. T. 1LWS: Orotrechus puchneri speč nov., ein neuer Hoehlenlaufkaefer aus Slowenten (Coleoptera: Carabidae: Trechinae). Z Arb. Geni < test. Ent. Wien. 69 LOŠKI RAZGLEDI 48 ZUSAMMENFASSUNG Eine iiberrascbeiide EiiKleckiiti^ oder etivas iiber deti Fund einer netieti, seltenen Art des blindeu Kiifers Oinlrcchiis koJli-Tidims Dit- hoch-spezialisicTlcii .\ncn tlcr hlintlen Lau}Tchr ,4111 angcpasst; ihre Kijiper sind extrem lanj^, sic lialicn kmge Fuliler und Hcinc. Sic sind l\pi>thL' lic\\x)hncr von tiefen Spalten nntl iintLTirdischcn MikroraiinKii. \\()licr sii. mu .in.snaliins\\i,'i>(.' in Hiililen gcratfii. (icliiclc. \s(i sic ichcn. iliic \ crliiviliiiiii. ilir l.chciis/A klu-' und Bestand sind den Bioloncn mu,h ininicr \(>lli,y Linhckannt. Dic l'ntdcckun<4cn cin/cincr Beispicic sind cin scltcncr Zaifall. In Sl<)\\cnien \\arcn bis jcl/l (.Irci Ancn hckannl i.C)r<}trcLhiis hicciisis. Oralrcchiisslcipiiiki Lind Orntivchiis piichiicii). Oic nciic. scitenc Ait Orolrechiis ka/lcriciiins \\u]\\e ini allcn stillgcicgten BcrL;\wrk iin IV-ru Ralilo\cc ( NORKVCSISIDU cnicn 1 cnulcikl. Trol/ inlcnsi\cr Fnrscluingcn gibi cs bis jcl/l luii /\\ci Hcispicic (cin \\cilxlK'n. gclundcn ini lahr 1'.)')T, und cin Manmlicn. gclundcn l>W'.)i. Hcule nimmt man an. dass sicli dicsc scllcnc. nur 1 mm groKc bliiulc Katcrart in Mikro- raunicn im Sintcrichm tici im Bodcn bctindcl und i.lass sic mir ausnalinis\\cise in groKerc Raume (Hohicn, Hcrg\\crkc) gcrai. Iltkhsmahrsclicinlith Iclu dicsc An im (icbict \()n Ratitovcc. Soriška planina umi Dra/goškc gcrc. 70