Nova podražitev najvažnejših kmefskih pofebščin. (Robert Košar.) Z rastočim dinarjem padajo saino prodajne cene knietskih proizvodov, dočim sc morajo vse liiuctijske potrebščine kupovati po starih cenah. Po uvedlbi nove carinske tarife z dne 20. junija L L pa se je opravičetao bati, da se bodo te cene še povišale, če si ogledamo samo one povišane carinsike postavke, ki se tičejo kmetijsikega orodja, brez katerega kmet ne more gospodariti. Surovo lito železo je bilo dosedaj carine prosto, odslcj pa se bo plačevalo za vsakib 100 kg po 3 zlate dinarje. Ker pa se ¦ačuni za vsak zlati dinar 12 papirnatih dinajjcv, se ibo plačevalo odslej za vsakih 100 kg surovega litega ee leza 36 papimatih dinarjev. To železo se podraži odslej tw K 1.44 pri 1 kg. Za neobdelano kovano železo, katerega se največ po »aibi v vaški kovačnici za pluge, brane in vozove, se je plačevalo dosedaj pol zlatega ali 6 papirnatih dinarjev rza 100 kg., odslej pa 5 zlatib ali 60 papirnatib dinarjev, Hako da se podraži to železo za 900%, ali od 24 vinarjev aa 2.40 K pri 1 kg. Ker rabimo za okovanje srednje težkega kmetskega voza približno 200 do 250 kg, se bo to¦vj podražil voz za 432 do 530 kron. Lopate, molike in vile so poskočilc od 15 na 30 zlalih dinarjev. Carina se je zvišala za 100 odstotkov. Popreje smo plačevali približno 6.80 K, po novi tarifi ipa 18.60 K za inoliko. ki ima 1 kg teže. Povprečna teža naSe domače motike je od 90 do 110 dkg. Carina za kose in srpe se je povišala do 30 na 70 alatib dinarjev, torej za 130% pri 100 kg. Pila in dleta so poskočila od 20 na 60 zlatih dinarjev, torej; za 200%. Noži vseb vrst so poskočili od 10 do 50 zlatib dina- ¦rjev. To se pravi, da morajo tudi priprosti kmetski no_, kateri mpravimo klepec, baliž itd., plačevati iste ca- ¦ino, kakor fini noži. Znano je, da je že pred vojno ob- stojala v celi Evropi samo na Nižje-Avstrijskem ena iabrika, ki je izdelovala take nože, ki so špecijaliteta aamo za Slovenijo in del Hrvatske. Ker tehta tak nožek a iesenim ročajem približno samo 20 do 25 gramov, gre l§0 do 50 nožev na kg, ali 4000 do 5000 nožev na meters&i stot, za katerega se plačuje 50 zlatih dinarjev, to je B000 zlatib para za 100 kilogramov, ali ena zlata para aa en nožek. Ta umotvor je stal pred svetovno vojno ff vinarje. Žage in žagini listi so se tudi povišali od 15 na 20 alatib dinarjev, plugi od 15 na. 40, verige od1 25 na 40, ktjučavnice od 30 na 50 zlatih dinarjev pri 100 kg. Poljedelski stroji, kakor: mlatilnice, sejalmice, triijerji, kosilni stroji, mlelcarski in vsi ostali stroji, so ibili dosedaj carine prosti, odslej pa se bode tudi plačeiralo po 15 do 20 zlatib dinarjev za 100 kilogramov. Ker •eibta n. pr. srednje veliki mlatilni stroj okrog 200' kg, ae bo plačalo zanj okrog 40 zlatih ali 480 papirnatih ftinarjev. Vinogradjniške škropilnice in žveplalniiki so posko- iili od 100 na 300 zlatilb dinarjev pri 100 kg, torej za 000 odstotlkov. Navadne bakrene škropilnace tehlajo pri- liližno 5 kg. Carina je znašala dosedaj 5, odslej pa bo anašala 15 zlatih dinarjev ali 720 kron za komad. Do¦aača industrija bo najibrže primemo zvišala cene do«lačim proizvodom. . Tudi carina na modro gali-co se je povišala od 3 ¦a 12 zjatih dinarjev, torej za 300%. Doslej se je plačepalo za kilogram 1.44 K, odskj 5.76 K. Umetna gnojila kažejo razven kalija tudi znaten porastek; posebno dušičnata in fosforna gnojila, ki so b1Ia dosedaj carine prosta. Prva bodo plaoevala 1, druga pa 2 zlata dinarja. Italijaolski rudninski superfosfat se je v ceni že zvišal. Ta gnojila moramo uvažati. Pri yseb navedenih carinskih postavkab sem vrel v poštev aiinimabio tarifo, ki velja za pogodbene države. Novi •aarinski tarifi se sicer še lahko znižajo, vendar pa viilimo, da postaja produkcija kmetskih pridelkov vedno Hražja, cene proizvodom pa padajo in se celo — maksi¦rirajo, kakor ob času svetovne vojne. Ali je to narodho gospodarstvo?