Leto LXVm., št. 99 LJmbI}; Cena Din L- Isnaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — lueeiatt do 90 petit rrst a Din 2.-, do 100 vrat 4 Din 2JS0. od 100 do 300 vrat A Din 1.-, večji tnseratl petit tista Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narode *elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UITLA VNI0TVO LJUBLJANA, Knafljeva aBoa SSev. S Telefon: 8122, 3123, USt, 8125 in Podru talce: MARIBOR Str cesinaver jeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' AL 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ŠL «3. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon it. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. Francosko - ruski pakt Pogajanja so bila snoči končana in bo pakt danes definitivno podpisan — Pogodba je izrazito obrambnega značaja, predvideva pa enoten nastop Francije in Rusije v vseh zadevah pred DN Pariz, 2. maja. r. Francosko-ruski pakt, okrog katerega so se vodila zadnje dni intenzivna diplomatska pogajanja, je perfekten. Včeraj zvečer sta Imela zunanji minister Laval in sovjetski poslanik v Parizu Potomki n v zunanjem ministrstvu dve in pol ure trajajoč sestanek, na katerem sta primerjala besedilo sestavljenega načrta. V vseh točkah je bil dosežen sporazum in pakt pripravljen za podpis. Samo glede ene točke, ki pa ni bistvenega pomena, se je obrnil sovjetski poslanik na svojo vlado v Moskvo za pristanek. Odgovor pričakujejo za danes dopoldne. Čim prispe odgovor sovjetske vlade, bo pogodba ne samo parafirana, marveč še v teku današnjega dne definitivno podpisana in bo stopila takoj v veljavo. Zaradi nemškega oboroževanja na morju in splošnega vznemirjenja. Id ga je izzvalo postopanje Nemčije v mednarodnih krogih, so pogajanja pospešili in sklenili pogodbo takoj definitivno podpisati. Po informacijah diplomatskega so-trudnika »Petit Parisiena« obsega pogodba uvodni protokol, vsebino pakta in dodatni protokol. Pakt sam obsega pet členov in se v vseh točkah naslanja na pakt Društva narodov, tako da je pogodba sklenjena docela v duhu Društva narodov ter služi izključno obrambi in miru. Člen 1. predvideva, da se sestane-ta Francija in Rusija nemudoma k posvetovanju, ako bi nastopil položaj, predviden v členu 10. pakta Društva narodov, to je, ako bi nastopila nevarnost napada na eno izmed obeh pogodbenih držav ali ako bi se napad že dejansko izvršil. Člen 2. predvideva v smislu člena 15., 1. pakta Društva narodov takojšnjo medsebojno pomoč Francije in Rusije v primeru, da svet Društva narodov ne pride do soglasnega sklepa, kakor to predvideva pakt Društva narode, glede sankcij proti napadalcu. Člen 3. določa obveznost medsebojni pomoči in podpore obeh držav za primer nezakrivljenega napada v smislu člena 16. in 17:3 pakta Društva narodov !n po teh členih predvidenih modalitet. Člen 4. določa, da ta pakt v nobenem pogledu ne more ovirati obeh držav pri izpolnjevanju njunih obveznosti iz\irajočih iz drugih pogodb, zlasti iz lokamske pogodbe. Člen 5. določa veljavnost pogodbe in izrecno navaja omejitve. Med drugim določa, da se ta pakt ne nanaša na konflikte, ki bi nastali izven Evrope. Dodatni prot okol določa da-lekosežnost posameznih določb pakta. Glede člena 3. določa, da morata obe pogodbeni državi nuditi nemudoma druga drugi pomoč in podporo v primeru priporoči! sveta Društva narodov, pa tudi tedaj, ako svet Društva narodov ne sklene takega priporočila. Posebno važna je določba, da bosta Francija in Rusija pri vseh sklepih Društva nastopali enotno. Obveznost medsebojne pomoči pa ne velja, dokler ni dejansko izvršen napad na ozemlje ene ali druge države. Končno določa dodatni protokol točno vse omejitve, glede katerih ne veljajo določbe pakta, prav tako pa našteva tudi vse prej sklenjene pogodbe, ki obdrže v polni meri svojo veljavnost. Izrecno se ugotavlja možnost poznejše sklenitve odnosno razširjenja tega pakta na vzhodno-evropski varnostni pakt, s čimer sta hoteli Francija in Rusija izrecno poudariti, da ta pakt ni naperjen proti nobeni drugi državi ter da je sklenjen zgolj v obrambo lastne varnosti in miru. Pariz, 2. maja, AA. Današnji »Oeuv-re piše, da je francoska vlada pri zadnjih razgovorih o paktu v toliko odnehala nasproti sovjetskemu stališču, da je zdaj črtan stavek iz prvotnega načrta, ki je govoril o tem, da se počaka na sklep DN tudi v primeru, da pride do flagTantnega napada. Ta določba se je po trditvi »Oeuvra« spremenila v toliko, da počakanje sklepa sveta DN ni brezpogojno obvezno, temveč se prepušča volji obema podpisnikoma, ali hočeta počakati ta sklep, ali pa mislita takoj stopiti v akcijo v duhu tega pakta. Rim, 2. maja. AA. Francoski poslanik v Rimu je imel razgovor z državnim tajnikom za zunanje zadeve Suvi-chem. Za Nemčijo versajska pogodba ne obstoja več Tudi demilitarizirane cone ob Renu Nemci ne priznavajo več in ustanavljajo ob Renu nove garnizije — Vprašanje mednarodne policije London, 2. maja. AA. Današnji »Daily Herald« piše, da je Nemčija kršila prvo določbo versajske mirovne pogodbe o demilitariziranem pasu ob Renu. Po poročilih tega lista, Id pa še niso uradno potrjena, imajo Nemci že dve garniziji v dveh mestih v demilitariziranem pasu. Včeraj so v gornji zbornici razpravljali o vprašanju mednarodne policije in v zvezi s tem o liberalnem predlogu, naj bi Društvo narodov sprejelo ugoden postopek o miroljubnem načinu revizije mirovnih pogodb. Državni podtajnik vojnega ministrstva lord Stanhope je obrazložil težave, ki bi jih povzročila ustanovitev prave mednarodne policije in je izjavil, da bi bilo treba proti 36 nemškim divizijam imeti mednarodno policijo dveh do treh milijonov mož. Zakaj svetovna vojna je pokazala, da je za uspeh ofenzive treba, da pride na vsakega sovražnega vojaka po pet do šest nasprotnikov. Glede revizije meja je lord Stanhope izjavil, da je nemogoče ustreči kateremukoli narodu glede njegovih obmejnih aepdracij, ne da bi se pri tem okrnili interesi drugega naroda. Načrt o reorganizaciji britanskih letalskih sil, ki ga je predložil letalski minister, so včeraj na seji ministrskega sveta v načeta sprejeli. Mirne prvomajske proslave V Nemčiji in Avstriji so proslavili prvi maj kot državni praznik, drugod pa so potekle proslave brez izgredov Praga, 2. maja. AA. ČfflK poroča: Proslava 1. maja j« v vsej državi potekla mirno. Udeležba v manifestacijskih sprevodih političnih strank je bila večja kakor prejšnja leta. to pa zaradi bližajočih se parlamentarnih volitev. Berlin, 2. maja. AA. Narodna svečanost 1. maja se je končala z bakljado. Za vojaško godbo je stopala velikanska povorka mladine in zastopnikov raznih organizacij. Predsednik pruske vlade general Goring je imel okoli polnoči s svojega balkona govor, v katerem je poudarjal pomen včerajšnje svečanosti. Dunaj, 2. maja. AA. Korbiro poroča: Svečanost 1. maja kot državnega praznika je potekla v vsej Avstriji ob ogromni udeležbi patri iotskega prebivalstva. Na dunajskem stadionu so priredili mladinske sveSanosti. ki se jih je udeležilo okoli 60.000 otrok. Svečanostim so prisostvovali zvezni predsednik, zvezna vlada in diplomatski zbor. Opoldne sta sprejela zvezni predsednik in zvezni kancelar zastopnike raznih stanov. Listi so izšli s svečanimi članki o pomenu svečanosti avstrijske ustave. Madrid, 2. maja. AA. Včerajšnji 1. i.iaj je potekel mirno v prestolnici in v notranjosti države. Promet, elektrika, vodovod itd. so ves dan v redu funkcijonira- li. Stavkali »o samo šoferji taksijev, a vzlic temu je bilo dovolj taksijev v prometu, ker so nekatere sofirali lastniki sami, druge pa vojaki in stražniki. Komunisti in anarhisti so skušali ponekod prirejata demonstracije, a so jih brž razgnali. V As turi j i »o rudarji v večini rudnikov delali ves dan. V nekaterih rudnikih so izostali z dela, vendar so se glede tega že poprej dogovorili z delodajalci. Naglasa jo, da so se socialisti včeraj na v»em Španskem ponašali korektno in lojalno. Mislijo, da bo vlada za to že na prihodnji seji ministrskega sveta vzela v pretres vprašanje ukinitve sklepa o za tvori tvi socialističnih narodnih domov. Prav tako bi v tem primeru smeli ponovno izhajati nekateri socialistični listi. Nevryork, 2. maja. AA. Socialisti in komunisti so priredili za 1. maj ločene povorke. V socialističnem sprevodu je utegnilo biti okoli 100.000 ljudi, v komunističnem pa 50.000. Rio de Janeiro, 2. maja. AA. Brazilij-ska vlada je poslala zastopnikom TJSA, Argentine, čila in Peruja noto, v kater! izreka svojo pripravljenost, da brez vsake omejitve ponovno stopi v sodelovanje z drugimi državami za sklenitev sporazuma glede Gran-Chaca. Nemčija odklanja švicarsko zahtevo Bern, 2. maja. AA. V nemškem zunanjem uradu v Berlinu so sporočili Švicar skemu poslaništvu, da bo postopek proti Ja-cobu trajal v-eč mesecev. London, 2. moja. AA, >Times« hvali odločno zadržanje švicarske vlade proti Nem* čiji v zadevi novinarje Jacoba in pravi, da se nemška vlada niti ne zaveda, kako odvratni so svetovni javnosti podobni razbojniški vpadi na tuje ozemlje. Nemška vlada se oči vidno ravne po metodah neusmiljenega teptanja človeških pravic, ki jih izvaja na svojem področju, Liet navaja nato poročilo tt Prage o podobnem primeru ugrabljenja. kakor je bil primer novinarja Jacoba. is pravi, da taki postopki niso združijivi s stopnjo kulturnega življenja v prosvetljenih drža van. Vodne smuči se niso obnesle London, 2. maja. AA Nemcu VValtcr-ju se ni posrečilo z nekakšnimi vodnimi smučmi in z vesli prebroditi Rokavski preliv, ker je po 165 minutah moral svoj poskus opustiti. Prvo uro je prehodil 4 milje, potem je pa začel pihati veter, da ni mogel naprej. Moral se je rešiti na čoln. Bogenšperški napadalec prijet Orožniki so ga zasačili pri kartah — Zločin je odkrito priznal Litija, 1. maja. Skrivnostni zločin na Bogensperku je tako razburil prebivalstvo, kakor le malo-kateri zločin v zadnjih letih. 2e prvi dan. ko je naš list poročal o krvavem zločinu, je prišlo na Bogensperk mnogo radovednežev. Tako seveda tudi včeraj, posebno pa še danes, ko mnogi obrati zaradi praznovanja 1. maja niso delali. Oblasti so nemudoma ukrenile vse potrebno, da zločin pojasnijo. Prvo preiskavo so uvedli litijski orožniki s komandirjem narednikom Koiomanom Rebernikom in podnarednikom Triplatom na čelu. Na kraj zločina pa je dospel tudi sodnik litijskega okrajnega sodišča g. dr. Janko Karlovšek. Kazenski sodnik našega sodišča g. Pavlo-vič je bU namreč isti dan na drugi komisiji na PolSniku. Tam je bil zaklan, kakor smo tudi že poročali, mlad kmečki fant, žrtev oglarjenja in žegnanja. Preiskavo je prevzel zdaj pristojni sodnik g. Marin c on te Pavi o vi č Aretiran pri kartah Ko so bile znane nekatere okolnosti roparskega napada, so storili vrli litijski orožniki vse, da čim prej razkrinkajo zločinca. Sum je padel na bivšega gTajskega slugo in vrtnarja, 18-letnega Leona Zupančiča. Njegovo ime je potrdila tudi To-mažinova. ko se je za hip prebudila po prizadevanju banovinskega zdravnika g. dr. Ukmarja iz nezavesti. Orožniske patrulje so preiskale vso okolico, da bi ga našle. Leon ima namreč bližnje sorodnike v Javorju in na Felič vrhu, ki so v bližini Bo-gensperka, ter na Bukovici na Dolenjskem. Kljub vestnemu iskanju pa ga v teh krajih niso našli. Zvedeli pa so, da so se Leonovi starši preselili nekam v Zagorje; njegov oče in mati, ki sta ugledna in poštena zakonca, sta našla zaposlitev pri glažuti v Hrastniku. Orožniske patrulje so res izsledile bivališče Leonovih staršev. Litijska orožniška patrulja pod vodstvom g. Triplata je včeraj ponovno odšla v Zagorje, nakar se je zglasila v delavskem seliiču >Ajmohthau-zuc, kakor nazivalo domačini to tipično delavsko niso z značilnimi 5 fasadami. Medtem ko je bil Leonov oče še na ših-tu v Hrastniku, je bila doma njegova mati. ITbožica pač ni slutila, kaj je storil prejšnji dan njen sin. Mati je bila celo vesela sinovega obiska, saj že delj Časa ni Ml doma. V kuhinji sta se začela pogovarjati o domačih zadevah, nato pa jo je pregovoril Leon. da sta vrgla karte. Mati in sin sta se zatopila v prijetno družabno igro. Kar so se začuli zunaj koraki orožniske patrulje Preplašena mati seveda ni slutila, kaj je privedlo orožnike v hišo. Leon se je zdrznil. Orožnik je vprašal: >Ali ste vi Leon Z.?< — Ko je fant pritrdfl, so ga aretirali. Fant se je skušal aretaciji upreti, pa so ga s pomočjo zagorskih orožnikov uklenili in odvedli na zagorsko postajo, nakar je bil prepeljan na orožniško postajo v Litijo. Napadalec priznal zločin Napadalec je bil najprej zaslišan na litijski orožniSki postaji. Zaslišal ga je komandir g. Rebernik, ki pozna kot domačin vse skrivnosti na bogenSperskem gradu ter V maju smo dobili urno V planinah in tudi po hribih ]e včeraj zapadel sneg, v dolinah je padla huda tflitfta Ljubljana, 2. maja. Zdaj vidimo, da ne uživa le april slovesa zvitorepega meseca, saj je že minil, a smo vendar včeraj morali priznati, da se vreme ne ravna po koledarju. Zjutraj se je sicer pokazalo solnee, da je izvabilo izletnike iz postelj. Sicer včeraj ni bil praznik, vendar so neka te ri praznovali ter je bilo precej živahno na okoliških hribih. Po stari navadi Ljubljančani zajtrku je jo 1. maja na Rožniku. Ti so še najbolj odrezali, dočnm so drag1: izletniki, zlasti oni pri Sv. Katarini, morali kmalu vedriti. Popoldne, ko je tud v mesto, grmelo, ;e bila nevihta u* Grmada In na nekoliko višjih hribih, med grmenjem ;e pa snežile kakor sredi zime. Da je zapadel sneg po hribih, smo dobro čutili tudi v Ljubljani proti večeru, ko je pritisnil občuten mraz. Posebno se je pa shladilo ponoči, temperatura je padla pod ničlo. Padla je močna slana, ki je napravila veliko škodo zlasti na cvetočem sadnem drevju. V okolici mesta bo letos zaradi tega malo sadja. Bdi no jabolk bo nekaj, ker jablane niso še bite povsem razcvet ene. Višnja gora, 2. maja. Prvi maj je nenavadno lep in ljudje ga že komaj čakajo, kaj nam prinese začetek toplega vremena. Letos je nam pa pošteno zagodel. Ze dopoldne se je vre- me kisak). Bilo je precej hladno in na nebu so se kupičili temni oblaki. Postajalo je vedno hladnejše, popoldne je pa zaplesal močan veter, ki mu je sledil v dolini dež, po hribih pa sneg. Na Polževem je dve uri snežilo kakor sredi zime. Sneg se je prijel, seveda pa ni obležal. Cez noč se je zjasnilo in huda slana je uničila vse cvetje in zgodnje sočivje. Kmetom je prizadela slana občutno škodo. Takega prvega maja niti stari ljudje ne pomnijo. Maribor, 2. maja. Včeraj zjutraj je sijalo nad Mariborom lepo, ree majsko solnce in se je obetal najlepši pomladni dan. že dopoldne pa je potegnil od severa mrzel veter, ki je pri-podil temne, nič dobrega obetajoče oblake. Najprej je začelo deževati, a opoldne Je snežilo kakor sredi najhujše zime. Sneg je naletaval v debelih kosmih in pobelil vse strehe, a na Pohorju ga je zapadlo več centimetrov. Danes ponoči je pritisnila slana, ki je napravila silno škodo na Pohorju, kjer so uničene vse nežne sadne in vrtne kulture, ki so bile naš v cvetju. Zelo Je trpela tudi mariborska okolica, slična poročila pa prihajajo tudi i« Rošpoha In Slovenskih goric. Za kmete Je to seveda hud udarec, saj je sadje eden gSavnđh virov dohodkov. ima največ zaslug, da je krenila preiskava v pravo smer. Leon je prvotno talil, da bi bil napadel Tomažinovo Ob navzo?nost: preiskovalnega sodnika conte Pavloviča pa je fant le skrušeno priznal zločin in pripomnil, da ga je zapeljala k zločinu le želja po osveti, ker je bil prepričan, da mu je Tomažinova nasprotovala in da se Je zato zvedelo, da so knežne in knežev-obleke izginile lz grajskih soban. Izpovedal pa je tudi, da ni imel sokrivcev in da domačim v Zagorju sploh ni povedal, čemu se je vrnil domov. Njegov i prestrašena mati ni zvedela za sinov zločin niti v trenutku aretacije. Da bi zabrisal sledove Po zločinu nad 69 let staro grajsko g< -spodinjo Marijo Tomažinovo je hot^i fant zabrisati vsako sled. Na dveh krajih jc hotel grad zažgati. Da bi v kleti in na podstrešju hitreje gorelo, ;e prislonil k sjami v kleti in h kupu papirja, ki je sferanjen v pleteni popotniSki košari na podstrešju, tudi sveče. Zanimivo pa je, da so sveči-dogorele, okrog njih se je vnelo le nekaj .slame v kleti na podstrešju pa je zgor.l le papir, ki pa ni zajel niti košare. Res sreča v nesreči je bila, da 32 fantu nakana ni posrečila, sicer bi bilo vpepeljeno vse poslopje, ki je za našo kulturno agodovino največjega pomena. Takoj, ko je čital poročilo o dogodki!^ na Bogensperku je inž. V. iz Ljubljane odpotoval na Dolenjsko, da se spozna tudi sam z nesrečo, ki je zadela dolenjsko graščino. Inž. V. je namreč zaupnik lastnika graščine kneza WindischgTatza in ima nad njegovimi posestvi v naši banovini glavno nadzorstvo. Prav zaradi dogodkov na graščini je za danes najavljeni prihod Win-dischgratzove družine, ki se mudi na svojih posestvih v Cervenem domu na češkoslovaškem, za nekaj časa odložen. O skrivnostnem zločinu pa je poslal upravnik gTajskega veleposestva g. France Drofenik knezu izčrpno poročilo. Mladi zločinec bo tekom prihodnjih dni podrobneje zaslišan in ga bodo prepeljali tudi na Bogensperk. da bo na mestu opisal svoj zločin, nakar bo soočen tudi z Marijo Tomažinovo, kadar se ji bo zdravje toliko zaboljsalo, da bo mogla sprejeti preiskovalno komisijo. Za preiskavo se zanima seveda vse. Ljudstvo, ki je bilo po prvem poročilu o zagonetnem napadu na Tomažinovo močno razburjeno, ker je mislila, da gre za roparski napad, se je pomirilo, ko je zvedelo, da gTe zgolj za osveto. Danes so Leona prepeljali v litijske sodne zapore in ga zaprli v samotno celico. Are ti-ranca so orožniki zasliševali v torek in tudi še včeraj, preiskavo so pa zaključili ž** včeraj dopoldne in ga izročili sreskemu sodišču v Litiji. Ugotovili so, da se njegova priznanja in izpovedi v bistvu ujemajo z zločinom samim. Stanje napadene Tomažinove se stalno boljSa. Bolnica je sicer še tu pa tam zmedena, vendar zdravniki upajo, da je krizo že prestala. Veliki ameriški pomorski manevri Newyork, 2. maja. č. Na obalah Kalifornije, daleč od trgovskih pomorskih prog, je zbranih 153 ameriških vojnih ladij na manevrih. Brodovje hna nalogo proučiti vse probleme uspešne obrambe Kalifornije proti morebitnim napadom s Tihega oceana. Včeraj je 12 dreadnougtbov pod poveljstvom admirala Harrisa Laningsa izvajalo razne bojne formacije in razporedbe za primere napada ali obrambe kalifornijske obale. Ostale ladje so se razvrstile pred kalifornijsko luko San Pedro ter pričakovale napad teh 12 velikih vojnah ladij. Pri vojnih vajah sodelujejo tudi večji oddelki pomorskih letal. Vremenska napoved Dunajska opoldanska vremenska napoved za petek: Jasno, zelo hladno, Čez dan se bo temperatura dvignila. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 26.5 odeto t i. Amsterdam 2968.58 — »83.17, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 742,86 — 747.92, Ourik 1421.01 — 1428.08, London 211.43— 213.48. Newyork 4348.31 — 4304.02, Pariz 289.00 — 291.03, Praga 183.2« — 1*4.80, Trst 361.35 — 364.43. Avstri^ki S111 ns v privatnem klirinsu 8.75 — 8.85. INOZEMSKE BORZE Čarih: Beograd 7.02. Pariz 20.30. London 14.96, New York 308.325, Bruselj ^2.325, Milan 25.475. Madrid 42.225. Amsterdam 208.9. Berlin 124.4, Dunaj 57.85. Praga 12.90. Varšava 50325. Bukarešta 3j05. # Stran % ALO V KlfBKi habozn, oe x. maja xsod diev. W ELITNI KINO MATICA Tel. 21*24. Jutri ob 4., 7*4 ta 0*4 uri velika premiera rusko-sov;etsltega velefrlma VIHAR v katerem nastopajo člani »Hudo lesi v enega teatra v Moskvi«. To je delo, ki po svoji Lepoti in globini presega vaa dosedanja dela. Film življenja, pesmi, godbe in trpljenja. Rezervirajte vstopnice. GLOBOKO ZNIŽANE ČEME. Uspešno delovanje TK Skale Za predsednika |e bil izvoljeti dosedanji podpredsednik Franc Vilhar Zračna zveza LJubljane z orjem Zračni promet na prosi Ljubljana - Sušak bo otvorjen 1 S« maja Ljubljana, 2. maja. V torek zvečer je zaključila TK Skala . svoje poslovno leto 1934-?5. Letna bilanca tega agilnega kluba je prav razveseljiva, saj zaznamuje napredek na vsej črti. Številne zborov al c e na občnem zboru je pozdravil predsednik dr. Mirko Kajzelj, zlasti pa dr. Pretnarja kot zastopnika SPD in predstavnike bratskih podružnic z Jesenic in iz Celja. Tajnik Milan Kham, ki že 10 let nesebično opravlja tajniške in še druge posle, je poročal, da šteje klub 137 rednib, podpornih, in ustanovnih članov, nato pa se je z žalostjo spominjal umrlih tovarišev ža-neta Kosce in dr. Henrika Turne, nestorja našega alpinizma. Smrt pa je Skali ugrabila tudi Mirka Gombača, ki se je 21. aprila ponesrečil v Kamniških planinah. Spomin pokojnih so navzoči počastili z vzklikom »slava!« Ob tragičnem dogodku 9. oktobra, ki je pretresel vso našo državo, se je odboi dva dni pozneje sestal k spominski seji, na kateri se je poklonil spominu viteškega kralja Aleksandra I. Zedrnitelja. 5. avgusta 1934 je klub odkril spominsko ploščo pokojnemu Lečniku pod skrlataco, od 9. do 19. junija so pa člani skupno z jeseniško Skalo organizirali izlet na Pro-kletije. Z obema podružnicama je bil klub v tesnih, tovariških odnošajih, prav tako tudi z SPD. Tajnik se je zahvalil banovini in mestnemu načelstvu za podoore, posebno zahvalo je pa izrekel tudi časopisju za izkazano naklonjenost. Dom na Voglu je bil lani 19. avgusta slovesno blagoslovljen ki oficiemo otvorjen, blagoslovil ga je ljubljanski škof dr. Rozman. Odbor je priredil tudi več javnih predavanj. 5. februarja je pred nabito unionsko dvorano predaval svetovno znani alpinist Hans Ertl o Himalaji, bogat je bil pa tudi program predavanj alpinistične šole, ki jo je Skala priredila brezplačno za javnost in za Članstvo. Vsa ta predavanja so bila res strokovna in je škoda, da odbor ni imel sredstev, da bi jih izdal v brošuri. Tajnik je zaključil, da se je z dovršitvijo raznih del klub vrnil zopet k svojemu prvotnemu programu: idejna duhovna stran Skale, ki je vedno prednjačila v njenem hotenju, se je šele zdaj pričela popolnoma Snoči je "gostoval v dr. dorlijovi drami »Blodni ognjke mariborski prvi igralec in režiser gosp. Vladimir Skrbinšek v ulogi Dušana. Z zadovoljstvom in toplim priznanjem ga je sprejela naša publika. Vladimir Skrbinšek je danes že zrel umetnik, ki združuje v svoji kreaciji globoko duševno poglobljenost in iskreno čustvenost oz. uglajenost zunanjega nastopa in eleganco pojave. Realistično naravno govorjenje, izbegavanje vsakršnje teatralnosti, prijetni organ, pristno doživljanje, ki ga izraža v mimiki in gesti, vse vrline modernega igralca, ki stremi za učinkovanjem z notranjimi sredstvi, so mu tudi na ljubljanskem odru prinesle popoln in zares velik uspeh. Dušana, sodobnega nesrečnega mladeniča, zagrenjenega in požrtvovalnega v strahu za lastno in obiteljsko bodočnost, za sestrino srečo in materino čast. je odigral z ledenim mirom, ki se izpreminja v vulkansko vroče izbruhe do končnega heroičnega sklepa, močno verjetno in pretresljivo učinkovito. Umetnika bomo z radostjo pozdravili še v drugih u log ah. Mislim pa, da spada . na naš oder, Čegar osebje se mora končno itak povečati z novimi členi. Vsa predstava je bila prav dobra, dasi se je ansambl vraH šele pozno zjutraj iz Celja, kjer je igral težke T*Glembajeve« in je bila na nekaterih opaziti utrujenost, prem a govana z naporom. Odtod tudi mestoma pretiho govorjenje Videl in zmedenost Kasteličcva. Gost sam je govoril spočetka tudi pretiho. Sorlijeva drama je po daljši dobi zopet živo zanimala in žela pri občinstvu, ki je še ni videlo, in pri onih, ki so jo gledali drugič, odkrito priznanje. Ga. Medvedova se je vnovič krepko in lepo uveljavila. V operi je gostovala na angažma za dramatsko stroko ga. Jara Hola iz Prage v naslovni partiji »Prodane neveste«. — Predstava je živo zanimala, pridržujem. Predstava je živo zanimala, napolnila gledališče in bila v splošnem boljša od zadnje. Prav odličen je bil B e -t e 11 o v Kecal, prav dober G o s t i č e v Janko, umirjenejši Vaše JoŠka Rusa in tudi sekstet z g o. Golob-Bernotovo skoro dovršen. V opereti so imeli snoči z Roccacciem« zopet velik uspeh ta razprodano hišo, ki je prirejala brezkončne ovacije, da jih je moral pretrgati železni zastor. Krožni oder pa je nagajal zopet in kar obtičal. Zopet je zelo ugajala debitantka gdč. Iglice-va in žela s svojo mladostno pojavo in prisrčno ljubko kreacijo navdušeno priznanje. Tako se je obnesla i sprememba v osebju tudi ▼ opereti. Naš« open se odpcije & L m. na dslj- uveljavljati. Apeliral je na članstvo, naj se z enako ljubeznijo, kakor v prvih letih klubove g a obstoja oklene Skale . Za alpinistični odsek je poročal Adi Kr-žan. Kakor je že omenil tajnik, so priredili člani izlet na Prokletije, a Pipan in Lipov-šek sta se udeležila ture na Olimp, kjer sta napravila več prvenstvenih vzponov. Odsek je organiziral tudi alpinistično Šolo, ki je bila otvorjena 18. Januarja in zaključena 15. marca, nato pa Je klub za interesente še priredil plezalne vaje, za katere se je priglasilo 35 planincev. Vsa predavanja so bila izvrstno obiskana, dokaz, da je bila ideja TK Skale prava. Zato bo tudi žetev plodna. Sličen tečaj bo TK Skala organizirala tudi v prihodnji sezoni. Tajnik Kharr. je poročal še o skalaškem domu na Voglu, ki je imel od božiča 1933 do zaključka sezone lani v oktobru 1419 obiskovalcev in 1452 prenočnin, še lepši je pa letošnji obisk, saj je bilo že do velikonočnega ponedeljka 447 vstopnin ter 1113 prenočnin. Na Voglu je bil od 24. do 31. marca banovinski smučarski tečaj. Skala ima Še obširne načrte za bodočnost, zlasti glede Vogla. Letos je bila napravljena smučarska trasa čez Kratke plaze do drvarske bajte in od tu proti Storeč ravni ter nazaj v Malo Suho. zadnji del trase pa ni popolnoma zadovoljil. V projektu je trasa od planine Suhe, preko katere je najlepši smuk z Vogla, in ki bo vodila nad Laškim rov tom ter se stekala na žian, da bo mogoča ugodna smuka do Bohinjske Bistrice. Po poročilih drugih funkcionarjev so sledile volitve. Ker je dosedanji predsednik zaradi prezaposlenosti odložil svoje mesto, je bil soglasno izvoljen za predsednika dosedanji podpreds ednik Franc Vilhar, za podpredsednika inž. Matija žumer, za tajnika L Milan Kham, za tajnika TJ. PeršiČ, za blagajničarko Danica Blatnikova, za knjigovodjo Kržan Edo, za gospodarja Kopfiva Drago, za knjižničarja Marinko Cene, za matrikarja Resni k Jože, v odbor Pipan in Dogan, za načelnika plezalnega odseka dr. Kajzelj, za njegovega namestnika Adi Kržan, za preglednika Kopriva in Kovač, za elane razsodišča pa: Skerlep, Siber, Fettichova, Planinšek in Spora. ii in operi Igličeva — Zagreb še gostovanje v Zagreb, kjer priredi sest različnih opernih predstav, dočim bo gostovala zagrebška opera v Splitu. Ljubljana ostane torej dober teden brez lastne opere. Zato pa nas uprava r/.orda preseneti z mariborsko opero in opereto. Bilo bi zanimivo in koristno! Fr. G. Zanimivo predavanje Ljubljana, 2. maja. V Ljubljanskem klubu je predaval v torek zvečer namestnik generalnega direktorja TPD Antonie Juillard o gospodarski stiski in osnutku francoskega zakona o prisilnih dogovorih posameznih strok. Predavateljevo ime in zanimiva snov predavanja sta privabila v klubove prostore mnogo članov m prijateljev kluba, posebno visokih uradnikov TPD in funkcijonar-jev Francoskega instituta. Odličnega predavatelja je pozdravil in predstavi poslušalcem predsednik kluba g. dr. Fran Windischer. V toplih besedah se mu je zahvalil za trud in s posebnim veseljem omeni], da bo g. Juillard predaval v slovenskem jeziku, kar so sprejeli poslušalci z živahnim odobravanjem. V gladko tekočih besedah in strnjeni obliki se je dotaknil predavatelj najprej gospodarske stiske v splošnem. Omenil je mimogTede ukrepe proti nji v poedinih državah, ki se med seboj bistveno razlikujejo. Na eni strani imamo korporativni sistem, na drugi vidimo, kako je država v celoti prijela za vajeti gospodarskega življenja. Med tema dvema ekstremnima načinoma dela za poživitev gospodarstva se pa vtjejo zmerni, na zasebno pobudo in odločitev omejeni ukrepi brez vsakega ali le z malenkostnim poseganjem državnih oblasti v strukturo gospodarskega življenja. Francija, ka ji tudi ni prizanesla gospodarska stiska, ni hotela kreniti na pot radikalnih eksperimentov, temveč je ubrala srednjo pot, ki je vedno najboljša. Flandinova vlada je imela zadnje mesece polne roke dela z osnutkom zakona o prisilnih dogovorih posameznih strok. Po dolgih, večinoma brezplodnih debatah je osnutek v parlamentu prodrl in praksa bo zdaj pokazala, koliko je novi zakon vreden. Gre za prisilne dogovore med posameznimi gospodarskimi strokami, ki naj jih sklene večina proizvajalcev vsake poedine stroke, da se prilagodi proizvodnja porabi in spravi tako narodno gospodarstvo v pravi tir. Za dogovor, ki naj dobi obvezno moč, sta potrebni dve tretjini proizvajalcev dotične stroke ki se morajo sporazumeti kratko povedano na načelu: Proizvajaj ▼ redu. Kakor vlade vseh drugih držav, kjer »o morali seči po izrednih ukrepih za požitivitev gospodarstva, je imela tudi francoska vlada pred oceni odstranitev kaosa, Id vedno bolj gloda korenine gospodarskega organizma. Brezobzirna konkurenca, visoke saščkne carina, dum-ping in drugi taki nezdravi pojavi kličejo vedno glasneje po izrednih začasnih ukrepih, da se to zlo zajeti in odpravi. Osnutek francoskega zakona o prisilnih dogo* vorih posameznih strok je tudi izključno začasnega enačaja, dokler se v gospodar* srvo ne povrnejo normalne razmere, G. predavatelj se je omejil kot rečeno Ljubljana, 2. maja. Malo kasno sicer, a vendar dobimo tudi letos s 15. majem zračno zvezo Ljubljana—Sušak, a preko njega tudi Zagret*— Beograd ter vse ostale kraje v Evropi. Pretekli dve seziji sta pokazali, da je potujoče občinstvo pri nas izredno naglo sprejelo novi način potovanja, ki ni le udobnejši, temveč tudi mnogo hitrejši in posebno, kar se tiče užitka pri opazovanju lepote naše zemlje nenadkriljiv. Ogromen porast potnikov na progi Ljubljana—Sušak in nazaj od leta 1933, ko je bilo v vsej seziji 423 potnikov napram lanskemu letu, ko je bilo 1841 potnikov, jasno priča, da je letenje pri nas že udomačeno in da se ga danes poslužuje kot prometnega sredstva tudi domačin, ne le tujec. Uverjeni smo, da bo letošnje leto še v mnogem prekosilo lansko, zato smo hvaležni »Aeroputu«, ki je upošteva! potrebe tujskega prometa pri nas in določil dvakratno redno letalsko zvezo Ljubljana —Sušak—Zagreb na dan. Jutranje letalo, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.40, omogoča izletnikom celodnevno bivanje ob morju in povratek zvečer v Ljubljano, dalje ugodno zvezo s parnikom proti otoku Krku, da lahko potniki, ki gredo na počitnice, v kratkem ča6u 23 minut prelete razdaljo, za katero potrebujejo z železnico in to z brzovlakom celih 11 ur. Oni pa, ki žele v Beograd, imajo zvezo v Zagrebu na beograjski avion in prispo v prestolico ob 11.40. Nov most med Beogradom in Zemunom olajša promet tako, da je vsakdo lahko že v sredini mesta po kratki avtobusni vožnji 10 minut. S tem odpada svoječasna velika zapreka hitrega prometa, ko so potniki z letalom od Zagreba do Beograda potrebovali 1 uro 45 samo na francosko srednjo pot iz sedanjega gospodarskega kaosa in prav je dejal, da bo sele praksa pokazala, ali je ta pot prava, Občudovali smo njegovo leno izgovorjavo tudi najtežjih slovenskih besed tem poij, kar živi g. Juillard šele tri leta med nami. Predavanje Francoza v slovenskem jeziku je bilo že samo po tebi aa nas Slovence prijeten dogodek Predsednik kluba g. dr. Fran Windischer se je predavatelju iskreno zahvalil in poslušalci so ga nagraditi s prisrčnim odobravanjem. minut, za pot od letališča do Beograda pa 1 uro, včasih pa še več. Opoldanska zveza letala, ki odhaja ob 13.10 iz Ljubljane, pa daje možnost takojšnjega nadaljevanja s Sušaka na otok Rab in v ostale letoviške kraje našega Primorja. Kdor pa želi v inozemstvo, more v Zagrebu ob 17. uri nadaljevati pot preko Gradca na Dunaj, v Prago itd. Letošnje zveze so zelo ugodne in upoštevajo i želje i potrebe potujočega občinstva vsaj koikor se tiče naše zveze z morjem. Pogrešamo pa pri letošnji ra*-peredbi letenja direktno zvezo Ljubljana —Beograd, kar bi bilo mogoče doseči, če že ne s posebnim letalom, ki bi šlo di-erktno iz Ljubljane v Zagreb in dalje v Beograd, vsaj na ta način, da bi se na obstoječi progi odredile direktne karte Ljubljana—Beograd za one potnike, ki žele nujno v prestolico. Uverjeni smo da bi tak razpored bil ne le v korist potujočemu občinstvu, temveč predvsem tudi pridobitev *a društvo, ki vzdržuje zračni promet. Prosimo torej, da merodajni činitelji to upoštevajo in ta nedostatek odstranijo. Kakor lani, bo rudi letos za potnike stalna avtobusna zveza Ljubljana-mosto—-letališče in sicer k jutranjemu letalu ob 6. uri, k opoldanskemu pa ob 1235 vsakokrat izpred nebotičnika. Na progi Ljubljana—Sušak—Zagreb bomo imeli zračni promet od 15. maja do 31. avgusta. Iz Ljubljane bo odhajal prvi avijon ob 6.40, na Sušaku bo ob 7-20, odhod proti Zagrebu 7.25 in prihod v Zagreb ob 8.20. Drugo letalo bo odhajalo iz Ljubljane ob 13.10, na Sušaku bo ob 13.50, proti Zagrebu bo odletelo ob 13.55 in v Zagrebu bo ob 14.50. nahajamo v na j živahnejše m volilnem vrvežu. Krasno solnčno majniško jutro je ipravilo ljudi zgodaj na noge. Mnogi so odšli v okoliške planine, drugi to napr vili zopet krajše izlete v zeleno planinsko okolico. Praznično razpoloženje pa je začel okrog 10. ure dopoldne motiti dež, ki je tekom popoldneva močno ohladil ozra je, tako da je postalo v dolini pusto in žalostno. Radi slabega vremena so se tudi izletniki začeli kmalu vračati, zlasti ker je nastopilo v planinah zalo hladno in deževno vreme. &n»fe?SfffCa KOLEDAR. Danes: Četrtek, Z maja; katoličani: Atanazij, Živana. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Ukradli so ji otroka. Kino Ideal: Strup v krvi. Kino Dvor: Kralj džungle. Kino Šiška: Carjevič. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20, Gartus, Moste — Zaloška cesta. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek. 2. maja: »Bunburv«. Red Četrtek. Petek, 3. maja: zaprto. Sobota, 4. maja: Maloineščani. Red B. Nedelja, 5. maja: Gospoda Giembajevi. IzTedno znižane cene od 14 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 2. maja: zaprto. Petek, 3. maja: ob 15. uri: Netopir. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 15 Din. Sobota, 4. maja: Boccaccio. Izven. Nedelja. 5. maja: Boccaccio. Izven. Ž ep ar iz južnih krajev Ljubljana, 2. maja. Po ljubljanskem živilskem trga in drugod po mestu se je že delj časa klatila nevarna žeparska družba, ki pa j! varnostne oblasti niso mogle priti na sled. Tatvine pa so bile skoraj na dnevnem redu in so zlasti ženske, kri so nakupovale na trgu. skoraj sleherni dan prijavile po več primerov. Včeraj pa se je vendarle posvečalo aretirati enega izmed predrznih žeparjev. Okrog 10. se je pojavil med gnečo pred stojnicama, kjer prodajajo ribe, neznan mladenič, za njim pa sta pristopila se dva druga neznanca. Vsi trije so ae gnetli med ženskami in naenkrat je ena začutila, da ji posega v torbico tuja roka. Neznanec je privlekel na dan njeno denarnico, v gneči pa je imel smolo, da se mu je denarnica odprla in je stresel kovani drobiž po tleh. Olčradenka je zakričala in so postale pozorne tudi druge kupov alke. Tat se je brž umaknil iz gneče in pobegnil. Med begom je odvrgel ukradeno denarnico, vendar je na kričanje žensk postal pozoren tudi stražnik, ki je od hitel za tatom. Za njim so se podih tudi drugi m res se je preganjalcem kmalu posrečilo prijeti ga nekje med mesarskimi stojnicami. Na policaji so v aretvaneu spoznah 20-letnega brezposelnega natakarja Milenka Slepce vica, ka je doma iz drinske banovine. Pri njem so našli le okrog 30 Din gotovine, imel pa je tudi dve še neizpolnjeni denarni nakaznici. SJepčevsč je sprva tajil, da bi bil imel namen krasti, pozneje je pa priznal, da je prišel že pred tedni v Ljubljano, kjer je poskušal svojo STečo kot žepar. Slep če vi č je priznal, da je malo prej izmaknil neki ženski denarnico s 180 Din gotovine in denar odposlal po postni nakaznici domov. Aretirani Slepcevič je policiji slednjič izdal tudi imena svojih dveh tovarišev, in sicer nekega okrog 14 letnega dečka in pa drugega 27 letnega pomagača, ki pa ju policija zaenkrat še ni mogla izslediti. Iz Kranja — Trgovska mladin« kr Skopija v Kra. »Jo. V nedeljo je prispelo v Kranj s opoi-danskim vlakom is Ljubljane 35 dijakov trgovske mladine rz SkopJja. Do Kranja Jih je spremljaj tajnik ljubljanskega Združenja trgovcev g. Smuč Na postaji eo pričakovali izletnike trgovci s podpredsednikom Združenja trgovcem g. Francem Berjakom in tajnikom Zmagom Kožmanov, veliko dtevllo tingovskih nameščencev, celokupni pomocnlS&l odbor s predsednikom g. FVVotd Lo&arjeca. Pole« stanovskih organizacij je pričakovala tudi Izletnike trgovska nadaljevalna šola z vodjo g. A. Sepahorjean. V imenu Združenja trgovcev jih je v lepem govoru pozdravil veletngovec g. Franc Ber jak in jim želel prisrčno bivanje na Gorenjskem. Za PomocniSki abor je govoril g. Edo Lozar, ki jim je želel, naj se počutijo pri nas kakor doma. V imesu tnket-nikov se je za prisrčen sprejem zahvalil g. Milsvoj R. Gavrilovlč, tajnik Zdruienja trgovcev v Kranju. Izletniki so imeli rtro-pen obed v Dijaški kuhinji. Potem so se podeli na šmarjetno goro, odkoder so imeli prelep razgled po vsej Gorenjski. Nato so si ogledal: znamenitosti mesta; zlasti pa jih je zanimal relief našega mesta in kokriski most s električno centralo. Zvečer je priredilo Združenje trgovcev v dvorani hotela Stara posta čajanko, pri kateri je svirala tudi znana Zaj-čeva godba. Prenočevali so v gimnaziji. V ponedeljek so se odpeljali na Bled, od-tam pa še po vsej Gorenjski. Vodil pt je g. Zmago Kožman; zvečer pa so se z Jesenic zopet odpeljali proti domu. — Kranjčani so jih sprejeli res nad vse prisrčno. Iz Novega mesta — Povzročitelj krvave drame v Sko-o jun u — v zaporu novomeškega okrožnega sodišča. Pred dnevi so orožniki pripeljali iz Mokronoga v zapore novomeškega okrožnega sodišča 45-letnega čevljarskega mojstra Franca Tomažina, ki je v ponedeljek 15. aprila ustrelil v Zupetovi gostilni v škocjanu 37-letnega posestnika, občinskega odbornika, očeta 4 nedoletnih otrok, Jožeta Zagorca. Zločinec se bo moral zagovarjati pred novomeškim sodiščem najbrž zaradi premišljenega, umora. Iz Maribora — Koncert ljubljanskih akademikov. Drevi nastopi Akademski pevski zbor iz Ljubljane tudi pri nas in nam zapoje nekaj krasnih narodnih pesmi, ki je z njimi zadnje čase tako zaslovel, da so njegovi koncerti tako dobro obiskani, da vedno zmanjka vstopnic. Ljubljanskim akademikom moramo biti hvaležni, da so obu-d ili med nami zanimanje za našo lepo narodno pesem, ki doni iz njihovih miadtti grl tako sveže, Cisto in toplo, da mora navdušiti slehernega poslušalca. Prepri čarri smo, da bo tudd moriborsko občinstvo pokasaio globoko ljubezen do nase narodne pesmi, da bo koncert APZ Iz Ljubljane tudi pri nas kulturen dogodek, kakršnih poznamo malo. _ Vlom v trafiko. Preteklo noč so neznani vlomilci obiskali Aignerjevo trafiko na križišču Gosposvetako in Vrtne ulice, Vlomili so vrata in oplenili trafiko. Odnesli so precej tobaka, cigaret in cigar v vrednosti nad 7000 Din. Aignerjeva je prišla zjutraj v trafiko in je bila seveda precej presenečena, ko je nasla lokal napol prazen. Prijavila je vlom policiji, ki je tja poslala daktiloekopa g. Grobina. Na delu pa so morali biti prav prebrisani svedrovci, kajti za seboj niso pustili nobenih sledov. — Prebrisan slepar. Mariborska policija in druge oblasti iščejo že delj časa nekega posestnika iz Radvanja. Mož se je namreč v aprilu oglasil pri posestniku Karlu Barti v Radvanju in mu ponudil drva v nakup, na račun katerih mu je Barta izplačal 300 Din. Cez nekaj dni se je ponovno pojavil pri Barti, češ, da so drva na kolodvoru in zahteval, naj mu da na račun se 300 Din. Posestnik mu je res šel se enkrat na lim, ni pa videl ne drv ne podjetnega posestnika. Koncertni izlet Orkestralnega društva GM Ljubljana, 2. maja. V soboto zjutraj, 27. t. m., je odpotovalo 32 članov O. D. GL M. z dirigentom L. M. Skerjancem in predsednikom dr. Iv. Kar-linom na čelu v Mursko Soboto, kjer se je vrsti zvečer v prostorni in prav odlično akustični sokolski dvorani koncert. Z O. D. sta potovala tudi direktor konservatorija, nas najznamenitejši pevec g. Julij Betetto to vijoltoski virtuoz prof. K. Rupel. Neizbrisen spomin na lepo uspelo turnejo O. D., ki jo je to priredilo v Murski Soboti in Ljutomeru pred osmimi leti, je bil povod tudi letošnji pomladni koncertni poti v središče gostoljubnega PTekmurja in naslednji dan, v nedeljo, v pomladno razcvete ni prleški Lotmerk. Ne upam si naštevati imena vseh organizacij in prijateljev, ki so O. D. nad vse skrbno pripravili tako v Murski Soboti kakor tudi v Ljutomeru koncertna nastopa, ker bi nemara utegnil kako ime izpustiti, iskreno priznanje to topla zahvala O. D. pa gre prav vsem. Prisil smo, kakor na praznik v tesno sklenjeno bratsko družino. Sprejema na kolodvoru, cvetje, godba, zastave, obilno pogosčenja, zastopniki vseh oblasti in društvenih organizacij ta pred vsem prisrčna domačnost, do vrha napolnjeni dvorani v obeh mestih in brezkončni aplavzi za vsakim posameznim nastopom, zlasti pa za nastopoma g"g. Betet-ta to Rupla, Resnica je, kar so poudarjali po koncertih govorniki, da je že s prvim akordom in prvim zamahom dirigentske palčiće nastal tesen kontakt izvajajočih z napeto to razumno poslušajočo publiko, ki je krepko držal do konca programa. • Koncert O. D. je z nastopi obeh solistov obsegal devet glavnih točk s sedemnajstimi skladbami Sibelinsa, San ti a, HoLsta, Adamiča, Svendsena, Saint^Saensa, Dvo-faka, Skerjanca, La jo vica, Jeraja in 6aj-kovskega. Vse točke, ki jih je dirigent g. Skerjanc. kakor običajno vse, kar vodi, dirigiral na pamet, je odlično vigrani to do vsake potankosti skrbno izpiljeni orkester izvajal v sijajni koncertni formi ter žel za vsako navdušeno priznanje. Obeh solistov se publika ni mogla do sita naslišati in je zahtevala ponavljanja ta dodatkov, ki se jih nista mogla ubraniti. O. D. je s tema svojima koncertoma dokazalo, da ne ume prirejati samo umetniško dovršenih instrumentalnih koncertov, temveč, da v prilog naši instrumentalni domači umetnosti vrši uspelo propagandno službo in izpolnjuje vestno svojo veliko glasfoeno-umetnišfko kulturno nalogo, a to tudi ne skrajni periferiji nase banovine. Enak koncert, kakor v Murski Soboti je O. D. priredilo v nedeljo popoldne tudi v ljutomerski sokolski dvorani. Tudi v Ljutomeru sprejem, cvetje, godba, zastave in po koncertu prijateljsko pogoščenje ljubeznivih Kolašic. Ob prezgodnjem slovesu pa vse črno ljudi na kolodvoru. Upajmo, da ne bo treba čakati zopet osem let do pon ovnega obiska prelep e Murske Sobote in solnčnega Ljutomera. Iz Trbovelj — Za sanacijo pokojninske blagajne bratovske skladnice. V nedeljo so se zglasili pri predsedniku vlade g. Bogoljubu Jevtiču v Ljubljani tukajšnji lokalni načelnik II. skupine rudarske zadruge g. Filip Murn, podpredsednik glavne bratovske skladnice g. Sober iz Zagorja in g. Toman z Jesenic. Prosili so ga, da bi vlada čim prea izdala uredbo o sanaciji bra-tovskih skladnic, na podlagi katere bi se ustanovii za vso državo poseben fond, s pomočjo katerega bi se sanirale pokojninske blagajne onih bratevskih skladnic, ki se vsled krize nahajajo v težkem finančnem položaju. Kakor znano, ima vlada tozadevno uerdbo, ki je bila sklenjena na nedavni anketi v Beogradu, že pripravJje-no, nastopile so pa v zadnjem trenutku neke ovire, ki jih bo treba odstraniti. — Zastopniki delavstva so predsedniku kr. vlade g. Jevtiču izčrpno obrazložili kritični položaj pokojninske blagajne bratovske skladnice, ki že v bližnjih mesecih ne bo mogla zadostiti tekočim obveznosti n do vpokojencev, zlasti, ko pokojninska blagajna nima dovolj likvidnih sredstev, ker je večji del že močno skrčene imovine naložen deloma v nepremičninah, deloma pa leži zamrznjen v tresorih denarnih zavodov. — Predsednik kr. vlade g. Jevtič je delavsko deputacijo ljubeznivo sprejel ter pozorno poslušal njihova razlaganja. Delavskim zastopnikom je nato pojasnil vzroke, radi katerih zadevna uredba doslej Se ni bila objavljena. Obljubil je deputaciji, da se bo z vso odločnostjo zavzel za to, da se ta pereča in za delavstvo eminentno važni socijalni problem v najkrajšem času zadovoljivo reši in s tem zasi-gura našemu delavstvu in vpokojencem na stara leta zasluženo pokojnino. — De?av-ski zastopniki so odhajali od predsedvka vlade g. Jevtića z zavestjo, da bo vlada uredbo o sanaciji pokojninskega zavarivanja bratovskih skladnic v najkrajšem času objavila, s čemer bodo naši delavci, zlasti pa vpokojenci rešeni težkih skrbi in negotovosti za bodočnost I — Letošnji 1. maj je potekel v našem ' revirju v največjem miru, dasiravno se Gostovanja v dran Vladimir Skrbinšek — Jara Hola — Stev. 99 iBLOTIH8K1 HAlODc, dne 2. m»Ja 1996 eltrarj 3. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Danes premiera! Globoko TnHang tml Slavna DOBOTEA VV1ECR v prekrasnem velefltmn Ukradli so ji otroka Sodeluje mala bebica LE ROY — Po motivih ugrabitve Lindberghovega otroka. — Film, ki je povsod senzacija z o žirom na proces v Plamarjonu. _ Predstave ob 4^ 7.y4 in 9.y4 uri. — REZERVIRAJTE SI VSTOPNICE! — BOGAT DOPOLNILNI PROGRAM. DNEVNE VESTI — Novi telefonski pravilnik »« telefonska tarifa. Dne 1. julija stopa v veljavo novi telefonski pravilnik in nova telefonska tarifa. Po tem pravilniku morajo hiti dne 1. jurlja vsi telefonski naročniki vnovič uvrščeni v skupino, po kateri bodo plačevali nove, po večini znižane pristojbine. Uvrstitev naročnikov bo izvedla po svojih podatkih postna uprava. Da b: ne prišlo do kakšnih nesoglasij, je v lastnem interesu telefonskih naročnikov, ako si natančne ogledajo 61. 20 pravilu -ka, ki potrebno našteva, v katero skupino spada ta ali oni naročnik, in pa 61. 6 telefonske tarife, ki našteva letne naročnine po posameznih skupinah. Tako bodo lahko sami ugotovili, v katero skupino spadajo po novem pravilniku in koliko naročnine bodo plačevala od 1. julija t. 1. naprej. Te dni je izšel novi pravilnik a tel. tarifo v slovenskem prevodu. lavo«! stane 25 Din. Naroči se lahko pri izdajatelju g. Tilnu Epiliu, svetniku pošte in telegrafa v Ljubljani. Na prodaj je pa tudi na vseh poštah. _ I* zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornico za dravsko banovino so bili vpisam upravnik bolnice za duševne bolezni v Ljubljani dir. Franc Gerlovič, zdravniki v Mariboru dr. Franc GlušiČ, dr. Boris Andersin, dr. Ljudevit Schwarx, dr. Rudolf Leskovar in dr. Hugo Velker, šef kdrurgičnega oddelka vojne bolnice v Ljubljani dr. Mirko Ramkovic" in zobozdravnica v Ljubljani dr. Jelena Bankovič-Vučičevič. _ Odvetniška Test. Odvetniku v Mariboru dr. Franu Irg*>liču je za Čas od 1. maja do 30. jmmrija 1935 ustavljeno izvrševanje advokature. Prevremnik njagove pi* sarne je odvetniik v Mariboru dr. Filip Kumbatovič. — Krst športno propa^andistienega avi-jona. V Skopi ju so v ponedeljek svečano krstni i prvi športno propagand istidn i avi-jon ohJastneea odbora Aerokluba v Skop-lju. Poveljstvo III. armade je zastopal na sve?ano«=*fci brkradni general Lav Rupnik. — Ii »Službenega listac. >Skižbeni list kr. Krnske uprave dravske banovine« št 34 A z dffie 29. aprila objavlja državne kandidatne liste dr. Vladimirja Mačka, Dimitrija Ljotiča in Božidarja Makssimovića ter rat'fikaciie naesnih mednarodnih konvencij; v št. 35 z daie 1. t. m. pa odredbo o dopolnitvah in iapremembah uredbe o prihajanju inozamskih vojnih ladij v morske teritorijalne vode in luke, uredbo o normiranju obresti na glavnico uradniškega pokojninskega sklada pri Državni hipotekami bnnki in objavo banske uprave o pobiranju obcinsikih davščin. — Za mrtvega proglašen- Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglasi m mrtvega posestnik v Rartkov-cih Matija Ullem, ki je odšel leta 1911 v Ameriko, od koder že od teta 1920. ni pisal. Zvočni kino Dvor g Tel. 27-30 Samo še danes ob 4M 7. in 9. ari zvečer velefilm iz džungle Kralj džungle Velika senzacija za staro in mlado Vstopnina 4.50 in 6.50 Din — Danes je bdi a nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, sport in modo »NAS VAL«, ki prinaša Gustav Strniše v o povest »Desetnica« in Janko Kačevo reportažo »Romarski spomini«. Nadaljuje se Sel Catinfjev roman »Bmilio Berenini« in v prilogi za ljudske odre Tone čufarjeva izvirna komedija »Ameriška tatvina«. Slike iz filmskega življenja, dvostranska slikanica »Pomlad nad nebotičniki«, poljudno pisana znanstvena razprava o odkritju in lastnostih Rontgenovih žarkov m Radijska tehnika zaključujejo pestro ilustrirani redakcijski del te naše najbolj priljubljene tedenske revije. Priloga prinaša zadnja modna poročila in krasne modne skice, slike skladateljev k prenosu mednarodnega koncerta iz Zagreba in na 12 straneh programe vseh važnejših onMeJ-nih poeta j v pregledani in smotreno urejeni razvrstitvi. Vsi, ki so zanimate za radio, gledališče, film, sport in modo, zahtevajte še danes brezplačno in brez obvezno na ogled eno številko tega našega najcenejšega tednika. Mesečna naročnina 12 Din. Pišite na upravo radijske revije »NAš VAL, I^obijana. | Zvočni kino Ideal | Danes ob 4., 7. in 9. % uri zvečer Claudete Colbert in Glive Broock v prekrasnem filmu STRUP V KRVI Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. — Upravlteljstvo državne narodne iole na Viču obvešča starše, da se ho cepljenje šolskih otrok zoper koze vršilo v ponedeljek 6. t. m. ob treh popoldne v šolski telovadnici. K cepljenju morajo starši točno ob določeni uri poslati vse učence in učenke, ki so rojeni leta 1925 in torej v tekočem letu izpolnijo 10. leto, in pa one, ki iz kateregakoli vzroka prejšnja leta se niso Mli precepi jeni. Vsi ti •učenci se morajo v ponedeljek dne 6. maja še pred tretjo uro popoldne zbrati v svojih raaredih, da jih učiteljstvo uvrsti in pelje v šolsko telovadnico k cepljenju. — Vreme. Vremenska napoved nravi, da bo deloma obla ono. precej stalno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru. Rogaški Slatini, Beogradu, v Sarajevu je pa celo snežilo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 18, v Zagrebu 16, v Beogradu 15, v Ljubljani 14.2, v Mariboru, Rogaški Slatimi in Skopi ju 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.1. temperatura je znašala —1. -- Samomor brivskega pomočnika. V torek se je obesil v Subotici brivski pomočnik Geca Primifiker. star 2*2. let. Fant je rad fiital težke filozofske knjige in najbrž se mu je zmešalo IZDELEK: >UNION< ZAGREB — Artiljerijska podoficirska šota v Ćupriji bo dne 10. maja sprejela nekaj gojencev. Prosilci se morajo najkasneje do 7. maja osebno zglasitl s prošnjo tn vsemi potrebnimi listinam! pri komand1 ljubljanskega vojnega okrožja. — Skrbna nega mlečnega zobovja je tudi v interesu stalnega zobovja nujno potrebna. Doratčajoča mladina ščiti svo je zobe najbolje . z večkratno vsakodnevno nego z OIX>L ustno vodo. O DO L ustna voda je antiseptična, prijetnega okusa, aromatična in še dolgo po uporab ščiti zobe, usta in mandelje. O DOL je koncentrirana ustna voda, nekaj kapljic zadostuje. ODOL.A se malo porabi. ODO L je zato poceni. — Ciril Metodova družba v Ljubljani je prejela meseca aprila 1935: L Podružnice: Maribor ž. 300 Din; Kamnica 100 Din; Žalec 600 Din; Rog. Slatina 220.75 Din; Celje ž. 890 Din; Slovenjgradec ž. 1000 Din; Vransko 100 Din; Split 1048 Din; Gornjji-grad 400 Din; Novo mesto ž. 930 Din; Sv. Barbara 130 Din; Brežice 40 Din; Litija 100 Din; Kostanjevica 10 Din; Ljubljana, mesto ž. 5760.50 Din; Fram 200 Din. — II. Nabiralniki: podr. Vransko 20 Din. — HI. Obrambni sklad: dr. Rebernik, Celje 134 Din; Iv. Prekoršek. Celje 134 Din. — IV. Tomo Zupana sklad: podr. Kranj 100 Din. — V. I vena Vrhovnika sklad: podr. Vransko 100 Din; podr. Rogaška Slatina 407 Din; A. Hren, Studenci 50 Din; E. Oman. Ljubljana 50 Din; K. Modic, Ljubljana 100 Din; neimenovana 100 Din. — VI. Jubilejni sklad: podr. Split 300 Din; Fran Novak. Ljubljana 100 Din; A. Bartel Ljubljana 100 Din': A. Tavčar, Ljubljana 100 Din. — VII. Razni prispevki: občina Zreče 50 Din; občina Ljubno 20 Din; občina Zmince 20 Din; Franja Tavčarjeva, Ljubljana, ker se ni mogla udeležiti zbirke 50 Din: A. Kavčič, Sulinci 20 Din; dr. E. Stare, Ljubljana 10 Din. Vsota vseh prispevkov 13.794.25 Din. Iz Ljubljane —lj Poti v angleškem parku v TftvoH-ju posipa vajo z rumenim dolomitu im peskom. Za posipavanje poti v naših par-kui potrebuje mestno vrtnarstvo velike količine peska, ki je precej drag, zato čuda mora z njim varčevati, ker ima zelo nizek proračun. Poti v Tivoliju so kljub temu oobro oskrbovane, težava je pa s posioavanjem v Zvezdi, kjer je že zelo debela plast posipa ter je nujno potrebna temeljita preureditev poti. čakajo na regulacijo, ki je posebno aktualna letos, in dotlej bo še treba potrpeti. —lj Včerajšnji živinski sejem tudi ni bil živahen, kakor so bili sejmi včasih, ko je bil semanjl dan za deželana velik i-raznik. že delj časa je vedno mrtvilo na se jima m, govejo živino. Prignane je vselej malo živine, vendar ni niti tista nikdar prodana. Včeraj je bilo prignanih 49 volov, prodali so jih pa samo 14. Krav je bilo prignanih 54, prodanih IS. Telet je bilo v primeri z drugo živino precej, in sicer 26, prodanih je pa bilo 15. Izredno mnogo je bilo plemenskih prašičev. Ze dolgo ne pomnimo takšnega navala, saj je bilo pripeljanih 923 pujsov. Povpraševanje je bHo precejšnje, ker se zdaj začenja čas za rejo, vendar ni bilo prodanih niti polovica prašičkov, samo 374. Cene plemenskih prašičkov so zaradi velikega dovoza nekoliko padle. Po 6 do 12 tednov stare so prodajali po 85 do 140 Dm komad. Največje mrtvilo je vladalo na konjskem sejmu, kjer je bik) na prodaj 181 konj, a prodanih je bilo samo 18. V Selenburgovi ulici je na razpolago 5 prostorov ki zamore jo služiti za trgovino, obrtne lokale, rr.enzo itd Ponudbe na upravo lista pod »Centrum« Istotam je tudi na razpolago poslovni lokal 2 sob, ki se zamore takoj oddati. Ponudbe na upravo lista pod »Centrom«. —lj Spominska plošča župniku Aljažu. V nedeljo dne 12. t. m. dopoldne ob 10. url bo na šmarni gori odkritje spominske plošče župnika Aljaža, ki si je ste- kal aa slovensko glasbo in nase planinstvo neveotjlvih zaslug. Piosčo je postavila Glasbena Matica ljubljanska. Planinca, pevce in vse ostalo članstvo že danes vabimo, d* si rezervira drugo nedeljo maja as počastitev triglavskega župnika na šmarni gori. —lj Proslava materinskega dne. Dne 9. t, m. te bo vrtal v proslavo materinskega dne v unionski dvorani ob )0. uri koncert s pestrim sporedom. Nastopila bo cela vrsta priznanih umetnikov: gd£. zo pevčeva, O mikov*. Hrasovceva, ga, Silva Medved-Lojfcova, direktor dri. kon-servatorija g. Julij Betetfco, retaser in baletni mojster g. Peter Golov In; sodelovalo bo tudi Orkestralno društvo Glasbene Matice, pomnoženo z gojenci dri. konser-vatorlja pod vodstvom dirigenta L. M. Skerjanca. Vstopnice bodo v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. —ij Letos je poteklo 125 let, ko je bo po jen veliki poljski romantik, pianist In skladaterj Friderik Chopin. Njegova glasbena zapuščina je svet zase in se ne more primerjata s skladbami nobenega drugega skladatelja. Gbopinove skladbe so mojstrovine miniaturne umetnosti in bodo izvajane na intimnem koncertu Glasbene Matice v Hubadovi dvorani dne 3. maja ob 8. uri zvečer. Spored bodo izvajali : g » 10.-» » 10.— > » 10.-» > » » » » 12.-14.-5.- 1 Din 22.-» » 24.-» » » » » » 32.-32.-3.- RAzno Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din RABLJENA OKNA za cveUičnjak kupi šolska uprava. -Radovljica. ZAHVALA. Za prisrčno sočutje, izkazano nam od tako mnogih strani med dolgo boleznijo in ob smrti našega nad vse ljubljenega očeta, starega očeta, tasta, svaka in strica, gospoda Ignacija Lampiča sod. pis. višjega oficijala v p. izrekamo tem potom vsem liubim prijateljem in znancem, darovalcem krasnega cvetja in za mnogobrojno spremstvo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, 2. maja 1935. Globoko žalujoči ostali. En poizkus vas bo prepričal da je pERE SAM SAMORAD pralni prašek, ki je izdelan na podlagi olivnega olja najboljši! Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek. JAVNA ZAHVALA TOVARNE ČEVLJEV A R A Cenjenim odjemalcem iskrena hvala za mnogobrojen poset. Vaš odziv in ogromna odprodaja zalog sta nam omogočila ponovno napolniti in kompletirati naše prodajalne s svežimi in najmodernejšimi modeli. Za velikonočne praznike žal vsem nismo mogli postreči. Da ustrezamo vsem odjemalcem, pa sporočamo, da bomo nadaljevali z odprodaja po 10—30 % znižanih cenah. Hitite, da ne zamudite te edinstvene prilike cenenega nakupa. Prodajalne čevljev: »JARA«, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta st. 20 »JARA«, MARIBOR, pri firmi Martine, Gosposka ulica štev. 18 »JARA«, ZAGREB, Hica br. 60 1551 Makulaturo! papi* proda oprava »Slovenskega Naroda44, LfoMlana. Knaflfeva ulica *tev. $ ZA MAI/ DENARJA BOST M U ZRE Plošče, gramofona, izposojamo, zamenjavamo, prodajamo ln kupujemo. — ELEK TROTON d s o. a. oasaža nebotičnika. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jesene*. — Za opravo Id tnaeratm del Usta Oton Cbrtstot. — Vsi v Ljubljani.