Oerkveue zadeve. Prelat Fr. Kosar in katol. podporno društvo v Celju. Iz nagrobnega govora mil. knezoškofa smo zvedeli, da so pokojni prelat Fr. Kosar sporočili kat. podpornemu društvu v Celju za vzdrževanje šole šolskih sester 100 gld. Nepozabljivi gospod stolni dekan so pristopili precej v začetku, ko se je to društvo ustanovilo, kot društven ustanovnik ter vplačali 40 gld. Njim se ima to društvo zraven teh darov še mnogo zahvaliti, kar želim ob kratkem objaviti v sledečih vrsticah. Leta 1878. so se šolske sestre naselile v Gelju, potem, ko so se srečno odstranile' mnogovrstne ovire. Svota, katero so prijatelji krščanske izreje ženske mladine v ta namen nabrali, se je v nekaterih mesecih porabila in spomladi 1879 smo bili na tem, da bi imele šolske sestre Celje zopet zapustiti. Tu so se zbrali nekateri mladinoljubi ter sklenili, ustanoviti posebno društvo, katero naj skrbi za obstanek dekliške šole v Celjski okolici. Sestavili smo pravila, o katerih smo se zanašali, da bodo ugajala društveni postavi, odposlali je v Gradec ter odločili že dan, ob katerem se naj obhaja prvi občni zbor ter izvoli stalni odbor katol. podpornega društva. Stvar je bila silno nujna, kajti odločil se kostij in kože in ne morejo živeti ob samem zraku in vodi. Toda namesto, da bi se bila pravila kat. podp. društva potrdila, dobi snovatelj društva po mestnem magistratu v Celju odlok, da je c. kr. namestnija v Gradcu snovanje katol. podp. društva prepovedala, ker štirje paragrafi društvenih pravil niso sestavljeni po društveni postavi. Začasni načelnik premišljuje pravila in društveno postavo; toda pravega zadržka, radi katerega se je društvo prepovedalo, ni mogel najti. V tej veliki zadregi se obrne torej do pokojnega prelata gosp. Franca Kosarja ter prosi dobrega sveta. Že črez nekoliko dnij dobi odgovor, v katerem se je razložilo, zakaj so se pravila zavrgla. Neki dobroznani slovenski pravnik, če se ne molim, bližnji sorodnik pokojnega gospoda, je zadel na pravi zadržek. Ko smo torej po danem navodu pravila spremenili, so se nam tudi potrdila in vozili smo srečno na dalje. Pomoči in dobrega sveta blagega gospoda Fr. Kosarja smo pa potrebovali še večkrat prav živo. Sami so prišli k nekerau zborovanju, v jeseni 1879, nalašč v Celje. Mnogo skrbij jim je prizadevalo tudi zidanje novega šolskega poslopja za šolske sestre v Celju. Prelat Kosar so bili pooblaščenec - rajnega knezoškofa Jakoba Maksimilijana v zadevi šolskih sester ter so ob času, ko se je imelo postaviti novo poslopje za šolske sestre v Celju, brezštevilnokrat pisali odboru katoliškega podp. društva. Zagovarjali so z vso močjo misel, naj bi se za šolske sestre v Celju ne zidalo novo poslopje, temveč nakupilo staro šolsko poslopje pred farno cerkvijo (katerega bi se bilo takrat celjsko mesto menda rado znebilo). Ko se je pa slednjič potrdil naert, da se naj za šolske sestre postavi nov dom na vrtu gg. Wogg in Radakoviča, so pa zopet prelat Kosar med drugimi blagimi moži, kolikor so le mogli, duševno in gmotno podpirali zidanje. Ostali so blag podpornik podpornemu društvu in sestram učiteljicam do hladnega groba. Bog njim povrni njihovo skrb zgoraj v lepih nebesih! Hvaležni snovatelj »kat. podp. društva«. Mili darovi za družbo vednega češčenja: Sv. .lakob v Slov. gor. 13 fl. 64 kr., Čadram 20 11., Griže 21 fl. 21 kr., Dobova 17 11., Polzela 5 11., Sv. Ilij v Slov. gor. 17 fl. 28 kr., Cirkovci 14 11., dr. Iv. Križanič 1 fl.