Leto LXXIL, št. 161 LJuMjaita, srci« 1* fnli]a 1*3* Cen Din izhaio vsak dan popoldne i*y»wnii r^effeln praznfl». //hmrati dp SOperit vr*6 Din % do 100 vrst d Din 150, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji mserati petit vrsto Din 4.—. Popust po dogovoruT inscratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ufica itev. 5 Telefon« 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, L|ubl|anska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Nezadovoljstvo v Londonu: Chamberlaina hočejo odžagati, ker mu ne zaupajo Na njegov rovaš pripisujejo zavlačevanje moskovskih pogajanj, ker se boje, da M utegnil pričeti kako novo monakovsko politiko — Vedno odločnejša zahteva po vstopu Winstona Churchilla v vlado, kateri se Ghamberlain ne bo mogel več dolgo upirati Neville Ghamberlain London, 19. julija, br. Zavlačevanje pogajanj v Moskvi izziva v angleški politični javnosti vedno večje nerazpolo-ženje proti ministrskemu predsedniku Chamberlainu, ker smatrajo, da je on glavni krivec nezaupanja Moskve, ki mu ne more odpustiti monakovske politike. V Londonu vedno bolj prevladuje vtis, da bi hitro prišlo do sklenitve trojne zveze Anglija — Francija — Rusija, ce bi bilo to nezaupanje odstranjeno. Zato v angleških krogih vedno bolj narašča kampanja za vstop VVinstona Churchilla v vlado. VVinston Churchill je bil od vsega začetka nasprotnik politike omahovanja in popuščanja, ki jo je vodil Chamberlain in je zlasti ostro nastopil proti njegovi monakovski politiki. Zato smatrajo, da bi njegov vstop v vlado blagodejno vplival na pogajanja z Busijo, a ob enem tudi na najbolj jasen način izrazil odločnost Anglije. Kampanjo za vstop Churchilla v vlado, ki jo je prvotno pokrenila opozicija, podpirajo sedaj tudi najvplivnejši krogi konservativne stranke, med njimi lord Camross, lastnik »Daily Telegrapha and Morningposta«. V londonskih diplomatskih krogih tolmačijo to kampanjo kot resen poskus, da se Chamberlain odstrani z vodstva državne politike, ker se še vedno boje, da bi utegnil Chamberlain v odločilnem trenutku zopet odpovedati in pričeti novo monakovsko politiko koncesij totalitarnim državam* To pa bi bilo docela izključeno, ako bi bil v vladi VVinston Churchill. Proti Chamberlainu nastopajo najvplivnejši konservativci, kakor so lord in lady Astor, lord Trenhard, lord VVolner, lord Cram-borne, Harold Nicolson in vsi voditelji opozicije. Njihove zahteve podpirajo listi »Daily Telegraph«, »News Chro-nicle«, »Manchester Guardian« in »Yorkshirepost«, dočim stoji za Cham-berlainom samo še »Times«. V londonskih političnih krogih računajo, da se Chamberlain ne bo mogel več dolgo upirati tej zahtevi ter da je v kratkem računati z važnimi spremembami Winston Churchill Pravo ozadje japonske kampanje proti Angliji in njeni politiki Japonci skušajo na ta način prikriti svoj popoln neuspeh na Kitajskem London, 19. julija, br. Kakor vse kaže, po prvem sestanku angleškega veleposlanika z japonskim zunanjim ministrom sploh ne bo prišlo do rednih pogajanj med Anglijo in Japonsko. Zahteve, ki jih je postavil japonski zunanji minister Arita, so za Anglijo docela nesprejemljive, ker ni dvoma, da gredo za tem, da se likvidira politika odprtih vrat na Daljnem vzhodu. V tem pogledu pa Anglija ne more pristati na nikake spremembe in se strinjata z njo tudi Francija in Amerika. V angleških političnih krogih so prav tako proti vsakemu popuščanju napram Japonski in vztrajajo na tem, da Anglija še bolj ko dosedaj podpre Kitajsko. V londonskih krogih prevladuje vtis, da skuša Japonska s svojo protiangleško kampanjo prikriti popoln neuspeh svoje vojaške akcije na Kitajskem. Po dveh letih krvave vojne so Japonci ravno tam, kjer so bili ob začetku, le s to razliko, da so imeli že blizu 1 milijon mrtvih in ranjenih ter da so finančno in gospodarsko popolnoma izčrpani. Sedaj iščejo kozla, kateremu bi mogli pred japonsko javnostjo naprtiti krivdo za ta neuspeh. Zato so začeli s tako silno kampanjo proti Angliji, češ da je ona s svojo politiko onemogočila uspeh Japoncev na Kitajskem. Obenem pa gre pri tem za manever totalitarnih držav, ki bi hotele vezati na Daljni vzhod večje število angleških vojnih ladij in angleškega vojaštva, da bi Anglijo na ta način oslabele v Evropi. Vsi ti manevri pa do sodbi angleških krogov ne morejo uspeti. Potrebno je le, da ostane Anglija odločna in nepopustljiva. Intervencija Roosevelta v Moskvi? Amerika želi čimprejšnjo sklenitev angleško-i rancosko-ruskega pakta Pariz. 19. julija, e. Po vesteh, ki so prispele v Pariz o razgovorih med Molotovim ter francoskimi in angleškimi predstavniki, le ostal položaj nespremenjen in se bodo pogajanja še nadaljevala. Mislijo, da bo po kratkem odmoru položaj razčiščen. Ruska službena agencija Tas je objavila, da zadnji razgovori niso prinesli definitivnega razčiščenja. Po sestanku, ki je trajal dve uri, sta se francoski in angleški veleposlanik odpeljala v angleško veleposlaništvo, da tam sestavita podrobno poročilo za francosko in angleško zunanje ministrstvo, odkoder sta hkrati zahtevala nove instrukcije. Po raznih obvestilih se je ta razgovor nanašal tudi na vprašanje vojaških razgovorov, katere smatra Moskva za neobhodno potrebne, predno se zaključi politični sporazum. V Parizu obstoji bojazen, da bo to izzvalo nove težave zaradi kočljive narave vojnih tajn. ki jih je treba izmenjati med generalnimi štabi, kar je mogoče le med onimi državami, s katerimi že obstoje politični sporazumi Po poročilu posebnega moskovskega dopisnika »Tempsa« krožijo po Moskvi vesti da je ruski poslanik v Ze-dinjenih državah Umanski prinesel posebno sporočilo Roosevelta, v katerem Roose-velt poudarja važnost, ki jo on pripisuje rešitvi mednarodne krize In podpisu francosko - angleško - ruskega pakta. O tem sporočilo mislijo diplomatski krogi v Mo-akvi da bo imelo precejšen vpliv na so- vjetsko vlado. Isti dopisnik tudi javlja, da se je s sovjetske strani zelo povoljno sprejelo stališče Chamberlaina in Anglije v sporu z Japonsko, kar je prav tako velike važnosti za nadaljnji razvoj pogajanj. London, 19. julija, e. Včeraj je prispelo v London poročilo angleškega poslanika iz Moskve o razgovorih v teku zadnjega sestanka angleških in francoskih predstavnikov z Molotovim O tem poročilu s službene strani ni javljeno ničesar, iz drugih virov pa poročajo, da so vzrok nesporazuma naslednje tri točke: 1. Vprašanje držav, ki naj bi se imenovale v poroštvih. 2. Definicija indirektnega napada. Sovjetska vlada je nepričakovano zahtevala, da naj bi se poleg poroštev proti zunanjemu napadu s strani Nemčije na države, ki so jim bila podana jamstva. Anglija, Francija in Rusija prevzele poroštvo tudi v primeru notranjega spopada. Anglija pa stoji na stališču, da bi bilo to vmešavanje v notranje zadeve tujih držav. 3. Moskva, London in Pariz se ne strinjajo v pogledu vojaških pogajanj, ki naj bi spremljala diplomatska pogajanja. Sovjetska vlada zahteva, da naj bi se pogajanja med generalnimi štabi takoj pričela in to še pred podpisom trojnega sporazuma. Anglija in Francija pa zahtevata najprvo politični sporazum. sicer neznatni, ali vendar potrjujejo napetost in sovraštvo, ki vlada na obeh straneh. Tako je nedavno poljske kroge vznemirila organizacija mladine Freikorps v Gdansku. Listi so pisali o ponovnem oboroževanju narodno-socialističnih formacij v Gdansku. V Berlinu so pa ob tej priliki izjavili, da je poljska bojazen neosnovana in da gre samo za mladinske organizacije, ki šteje tri do štiri tisoč ljudi in .ki so v primeru spopada brez pomena. Zdaj pa Poljaki odgovarjajo z enakimi ukrepi. V Gdinjo je prispelo okrog 150 letal iz vseh krajev Poljske, ki se bodo udeležil proslave 10-letnice Aerokluba v Gdi-nji. Ob tej priliki bo v Gdinjo prispel tudi poljski vojni inspektor general Bortnow-ski. V Berlinu poudarjajo, da tu ne gre za športno manifestacijo, temveč za demonstracijo Poljske, ki hoče na ta način zastrašiti nemško prebivalstvo v Gdansku. češ da je Poljska letalska sila ogromna. Pariz, 19. julija, e. Da bi se pokazalo, kako je nemogoča direktna rešitev spora med Poljsko in Nemčijo, prikazujejo v Parizu načrt Berlina za sporazum z Varšavo. Najprvo bi bil Hitler imenovan za predsednika Gdanska. nato bi bili proglašeni trije odloki, nanašajoči se na proklamacijo, s katero bi bila izražena želja gdanskega prebivalstva, da se priključi Nemčiji. Hitler bi nato Gdansk priključil Nemčiji pod imenom Nordgau in ukinil vse posebne pravice Poljakov, ki bi tudi morali zapustiti Gdansk. V nadoknado za to bi bila priznana Poljski v Gdansku svobodna cona. Jugoslavija in Bolgarija Zanimiva razmotrivanja vodilnega angleSkega lista London, 19. julija, br. V eno zadnjih številk je vodilni angleški list »Times« posvetil dolg članek odnošajem med Jugoslavijo in Bolgarijo. V članku se bavi z nedavnimi obiski predstavnikov Beograda in Sofije v Berlinu ter z odnošaji Beograda in Sofije po svetovni vojni. Omenjajoč komunike o blejskih razgovorih med dr Cin-car-Markovi čem in Kjoseivanovim. v katerem se naglasa neodvisnost in nevtralnost obeh držav ter želja po poglobitvi gospodarskih odnošajev piše »Times« med drugim: To se tolmači v nekaterih krogih kot uvod v carinsko unijo. Ta ideja je zelo popularna tako v Beogradu kakor v Sofiii. toda izmenjava blaga med obema državama, ki imata enake proizvode, ie tako malenkostna, da se zdi carinska uniia nepotrebna. To bi se moglo napačno tolma : I čiti v Grčiji in Rumuniji. Ti dve nesiovan-ski državi na Balkanu ne bi radi videli take združitve dveh slovanskih držav, dočim je v Rumuniji vrhutega izzvala neraz-položenje tudi agitacija za vrnitev Dobru-dže, na katero ima Bolgarija iz zgodovinskih in narodnih razlogov vso pravico, a Romunija dovolj praktičnih razlogov, da se v sedanjem trenutku mednarodne napetosti izogne vsaki reviziji. Praktičnejša oblika gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo bi se mogla najti v sporazumu, ki bi onemogočal medsebojno konkurenco na svetovnem žitnem trgu. Kar se tiče deklaracije o nevtralnosti. se Angliji ni treba vznemirjati. Anglija gleda s simpatijami na to prizadevanje obeh držav, ki sta v minuli svetovni vojni toliko pretrpeli Gdansk ostane na dnevnem redu V Berlinu naglašajo, da optimizem ni upravičen, ker napetost ni popustila Berlin, 19. julija, e. Reuter. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da je pogrešno mnenje, da je napetost zaradi Gdanska popustila. Teta vtisa ne potrjuje nobeno dejstvo, nasprotno, proti-poljska propaganda v berlinskem tisku je ie bolj intenzivna, kakor do sedaj. Varšava, 19. julija, e. Polsloibena nemška agencija »Transozean« je objavila vest po kateri Je bila m med Hitlerjem in okrožnim vodjo Forster-jem sklenjeno, da se Gdansk priključi k Nemčiji neglede na stališče Poljske in Anglije. V poljskih službenih krogih izjavljajo, da ta vest ie nI potrjena. V Varšavi potrjujejo, da se v Gdanska se naprej vrše vojne priprave. Berlin, 19. julija, e Dasi vlada v Gdansku politično zatišje, so vendar od časa do časa na dnevnem redu dogodki, ki so Tudi v Estoniji in Latviji se začenja Nemci zahtevajo svobodno udejstvovanje in razveljavljen je agrarne reforme Varšava, 19. julija, z_ Poljske politično kroge je zelo vznemiril članek nemškega lista iDanzing-er Vorpostenc. ki je odkril, kako namerava Nemčija obvladati baltiške države. Nemčija zahteva rešitev manjšinskega vprašanja v Estoniji in Latviji. V Estoniji je namreč nemška manjšina, Id šteje komaj 20.000 Nemcev, v Latviji pa je okrog 70.000 Nemcev. Nemčija je v zadnjem času posvetila vso pozornost tema manjšinama, ki utegneta biti v kratkem v takem položaju, kakor je bila nem. nemška sudetska manjšina v bivši češkoslovaški. Na ukaz iz Berlina so voditelji nemške manjšine v Estoniji in Latviji zahtevali od estonske in latiške vlade, naj takoj ukineta zakon, s katerim sta ti dve baltiški oržavici prepovedali vojaške organizacije nemške manjšine. Se važnejša na je zahteva nemške manjšine v obeh državicah, naj vladi takoj izvedeta revizijo agrarne reforme v prid nemških baronov, ki so bili lastniki ogromnih posestev in so bili po prevratu razlaščeni. Estonija in Latvija sta razdelili enako kakor Češkoslovaška veleposestva nemške aristokracije med avtohtono prebivalstvo. Po priključitvi Sude tov so nemški aristokrati dob li vrnjene vse svoje latifundije. Dokler baltiški državi ne u streže ta vsem zahtevam nemške manjšine, Nemčija ne bo garantirala mej Estonije in Latvije. Angleška vojska je pripravljena London, 19. julija. AA. Reuter: Snoci so je vršila skupna večerja 99. topniškega polka, na kateri je govoril vojni minister Hore Belisha. v svojem govoru je slavil angleško vojsko ter njeno pripravljenost, da brani domovino. Angleška vojska je se. daj vsestransko pripravljena, posebno pa protiletalska obramba. Reflektorji budno nadzirajo angleško nebo. Izvršene so bile potrebne strategične spremembe, tako da ima vsaka vrsta orožja svojo posebno nalogo. Ugotovil je, da je Anglija pred tremi leti imela vsega 6.000 vojakov, ki so pripadali letalski obrambi, med tem ko jm ima sedaj že 112.000. Anamski eesar v Parizu Pariz, 18. julija. AA. (Havas). Anamski cesar je obiskal kolonialnega ministra Man-dela in se z njim delj časa raagavarjaL Nj. Vel. kralj Pet« med mornarji Budva, 19. julija, e. Nj. Vel. kralj Peter je včeraj ob 8. zjutraj na motorni torpe-dovki »Durmitor>i prisostvoval novim zelo zanimivim vežbam Torpedovka je plula od Bečićev s Slavjanske obale, kjer so ljudje kralja navdušeno pozdravljali, nato pa je zavila mimo budvanske luke, kjer je bilo tudi zbrano mnogo naroda, ki je kralju prirejalo prisrčne ovacije. Vojna ladja je na to zavila v Boko Kotorsko, kjer je kralj prisostvoval vajam v spuščanju in lovu torpedov. Ob 10.20 je »Durmitor* krenil proti Kumboru in je ob 10.37 pristal ob pomolu poveljstva podvodnega orožja. Kralj je odšel na komando, kjer mu je komandant raportiraL Kralj si je ogledal krog komande, nato pa mehanično delavnico, kj?r se je zanimal za delo posameznih delavcev in se z njimi razgovarjal. Ob 10.45 je kralj v spremstvu komandanta odšel v lansirno postajo, kjer so se vršile vaje v lansiranju torpedov. Uro pozneje M je vkrcal spet na torpedovko »'Durmitor« Jn zasledoval vaje s torpedi. V Kumboru, si je na to kralj ogledal še strojno šolo. ob 12. pa se je odpeljal v ofic. dom v Kumboru kjer so mu priredili obed. ki je trajal do 13. Po obedu se je spet vkrcal na torpedovko. ki je v spremstvu motorne inrpe-dovke vOricn odpeljala iz Boke Kotor proti dvorcu Miločeru. kamor ie prispel ob 14.20. Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga v Londonu London, 18. julija. AA. Nj. Vis. knoz namestnik Pavle in kneginja Olga sta prispela včeraj na krajše bivanje v London. Med tem časom bosta gosta Nj. kr. Vis. kralja in kraljice v Buckin-ghamski palači. Knez Pavlo In kneginja Olga sta dobrodošla gosta v tej državi, s katero se je jugoslovenski knez namestnik seznanil od mnogih strani že tedaj, ko je bil dijak na oxfordski univerzi leta 1913., kjer je tudi po vojni nadaljeval svoje prekinjene studije. Ni nobenega razloga, da bi bilo treba ta njegov obisk pripisati vznemiri a jočemu položaju ali kakršnemukoli drugemu političnemu motivu. Vojvodini a Kent-ska bo odpotovala iz Anglije jeseni, ko bo kentski vojvoda prevzel svojo dolžnost kot generalni guverner Avstralije. Sin kneza namestnika Pavla in kneginje Olge kneževič Aleksander študira v Etonu. Želja njegovih staršev je, da ga vidita, istočasno pa da se poslovita od vojvode in vojvodinje Kentske, ki bi utegnila biti dolgo časa odsotna na drugem koncu sveta. To je tudi zadostno pojasnilo, zakaj sta knez Pavle in kneginja Olga prispela v London. Ni nobene potrebe, da bi se temu obisku pripisoval političen značaj, ker je namen tega obiska očiten in v vsakem pogled« družinske narave. Snoči sta angleški kralj in kraljica priredila v Buckinghamski palači večerjo v čast kneza namestnika Pavla in kneginje Olge. Poleg članov kraljevskega doma so bili na večerji tudi predsednik vlade Chamberlain, zunanji minister lord Halifax in drugi ugledni člani angleške visoke družbe. Večerja so se udeležili tudi minister dvora An-tić in jugoslovenski poslanik v Londonu Kjuseivanov gre v Pariz in Lo ■■psi Ti '1 Sofija, 19. julija, e Po službenem obisk« v Berlinu se v krogih, ki so blizu vlade, poudarja možnost službenega obiska ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Kjoseivanova v Parizu in Londonu, kamor bo odpotoval najbrže sredi avgusta. Ker sta prišla bolgarska poslanika v Parizu in Londonu Balabanov in Montilov v Sofijo, sodijo, da je njun obisk v zvezi m pripravami za to potovanje ministrskega predsednika. Vsi hrvatski klubi izključeni iz JNS Beograd, 19. julija, e. Na snoenji mJI JNS se je razpravljalo o vprašanju klubov Hrvatske športne sloge, ki niso odgovorili na poriv, naj se pokoravajo pravilom JNS. Po razpravi, ki je trajala celo ura. Je upravni odbor ugotovit da Gradjaiu*! Hašk, CooeortfhL Hajduk, Slavlja (Vi din), Slavlja fMJek% S as* in Bačka nasTi za primerno, da bi odgovorili na njegov poziv, da se podrede saveza. Zaradi tega ae izključijo iz JNS. Ker a tem prenehajo igrati v ligi, se m. Julija. Beug,iad 10.-11.7425, London 20.7550, New Vork 443.1«, Bruselj 75. 3350, iCUan 23.31. Stran 2 »SLOVENSKI NAfcOD«,» JnBja Sta«. 161 Proti zavajanju javnosti in v obrambo interesov LJubljane Nadaljevanje ankete o ljubljanskem železniškem vprašanja Ljubljana, 19. julija Snoči je bilo nadaljevanje razprave o ljubljanskem železniškem vprašanju pod okriljem ljubljanske sekcije Udruženja ju-gosL inženjerjev in arhitektov. Na prvem večeru 26. junija »o podali svoja poročila inž. J. Leskovšek, univ. prof. ini. Hrovat in inž. S. Dimnik. Širše debate ni bilo, ker je bilo že pozno. Snoči je bila zopet lepa udeležba in druStveni lokal je bil povsem zaseden. Razen strokovnjakov inženjerjev in arhitektov, so se večera udeležili tudi številni zastopniki gospodarskih organizacij in uradov, tako da jc bila javnost dobro zastopana. DA NE BO JAVNOST ZAVEDENA Predsedoval je inž. L. Bevc; predvsem je pozdravil številne udeležence. Obžaloval je, da se večera tudi ob tej priliki ni udeležil inž. Klopčar. Omenil je, da je ljubljansko železniško vprašanje že dalj časa v razpravi ter da je bila prirejena takoj po vojni velika anketa. Pri reševanju ljubljanskega železniškega vprašanja pa prihajajo v poštev samo projekti, ki rešujejo ves kompleks vprašanj in je rešitev zaradi tega tako rekoč totalitarna. Projekt poglobitve je najsrečnejša solucija, ker obdrži staro traso železnice in ker rešuje v resnici celotno železniško vprašanje. Pri drugih projektih so se pa pokazale pomanjkljivosti. Moram opozoriti na neko zmoto, je dejal inž. Bevc, ki bi se lahko razširila v javnosti; ker inž. Klopčar zagovarja svoj načrt s takšno vehemenco v iavnosti. bi lahko kdo mislil, da gre za rešitev železniškega vprašanja. Projekt kolege Kiopčar-ja pa rešuje dejansko samo cestni problem, in sicer prometni problem dveh cestnih križišč z železnico, medtem ko ostane železniško vprašanje povsem nerešeno. Nočem omalovaževati inž. Klopčarjeve iniciative, moram pa zavarovati naše strokovno društvo, kakor tudi poglobitveni načrt pred omalovaževanjem inž. Klopčarja. O tem projektu smo začeli v našem društvu razpravljati že pred osmimi leti. Odtlej se je vprašanje že tako razčistilo, da nihče ne zavzema odklonilnega stališča do po-globitvenega projekta. Ko je inž. J. Leskovšek v glavnem orisal značilnosti načrta poglobitve, se je priglasil k besedi inž. S. Dimnik. PLOD DELA MNOGIH STROKOVNJAKOV 1. Tako zvani poglobitveni načrt, ki bi odpravil za Ljubljano vse neprijetnosti, ki nam jih povzroča železnica pri današnji legi, je plod kolektivnega dela kakih 30 tehniških, prometnih in gospodarskih strokovnjakov. Poglobitveni načrt rešuje zadevo ljubljanskih osebnih, tovornih in premikal-nih kolodvorov, rešuje kurilnico, rešuje možnost spojitve severno od kolodvora ležečih predmestij s starejšim delom mesta, rešuje železniška križišča vseh važnejših cestnih žil na glavni in gorenjski progi, rešuje nemoten potek tramvajskega omrežja, omogoča asanacijo vlažnih delov mesta in še mnogo drugega. Glede na vse to, je bil priznan in sprejet od inženjerskega društva, od mestne občine ljubljanske in železniške uprave, ki je osnovala potem poseben tehnični odsek za podrobno izdelavo načrta. EDEN IZMED SOTRUDNIKOV... 2. Med one, ki so prispevali k dozorevanju idejnega poglobitvenega projekta, bi mogel po vsej pravici šteti g. inž. Klopčarja, ki se zdaj proti poglobitvi toliko razburja. Bilo je še 1. 1934, ko so proučevali železniško vprašanje in s tem v zvezi tudi idejni poglobitveni projekt pri mestnem načelstvu v Ljubljani. Tedanji podžupan prof. E. Jarc je želel, da bi se za odvajanje vode v poglobljeni trasi, določeno v načrtu, izjavil tudi mestni kanalizacijski oddelek. Načelnik tega oddelka je bil tedaj še g. inž. Klopčar; proučil je idejni projekt poglobitve in bi lahko podal svoje mnenje glede kanalizacije glede na poglobitev ustno na seji mestnega gradbenega odbora. Storil je pa sam od sebe več, ker je brez moje želje, ali celo še zahteve, napisal 2. decembra 1935 to pismo: (Navajamo ga v skrajšani obliki; opomba por.) »Zadevo kanalizacije useka poglobljene železniške proge sem proučil in predlagam, da se kanali izvrše v čim večjem obsegu. Vzdolž poglobljene železnice naj bi se predvideli zbiralni kanali, ki ne bi odvajali samo deževnico železniškega sveta, temveč naj bi ti kanali služili celotnemu kanalizacijskemu omrežju v Ljubljani. Ideja izvršitve velikih zbiralnih kanalov v poglobljeni železniški svet je naravnost posrečena in nadvse idealna. Kajti predlagani zbiralni kanali bi tekli skozi osrčje mesta in bi imeli v Mostah najkrajšo zvezo z reko Ljubljanico... Ce se bo mogla ta ideja uresničiti, bomo mogli že obstoječe preobremenjene kanale razbremeniti, pritegniti pa ho mogoče kanalizacije iz nekanaliziranega sveta... Prosim vas, da naše težnje glede izvršitve Sim večjih zbiralnih kanalov na železniškem svetu, ki bi bili na razpolago tudi mestni občini ljubljanski, podprete. Želim vam pri uresničenju vašega projekta čim več uspeha.. Pisma je priložil de načrt kanalskih profilov, ki bi jih on predlagal. Pripomniti moram, da je tedaj idejni projekt nepravilno označil kot moj, ker nas je že tedaj delalo na tej zamisli (petorica. S ssujlm pismom in skico se nam je kot na-dsfcji sotrudnik pridružil tudi on, saj smo njegove nasvete vsaj demo upoštevali. Se-daj pa trdi, da je pismo napisal samo iz V^Jndpogtt, ker je bdi poglobitvi ze od nekdaj nasproten in Jo je stalno napadal. Ob Je pog-lobitveno zamisel res napadal, potem Je nedvomno ni proti meni ali v moji prisotnosti, temveč pač le za mojim krbtono. Opravičuje se, da mi je pismo napisal po službeni dolžnosti in je paft upo-sainl nekoliko vljudnostno obliko. No, za tako vljudnostno obliko uporabljamo v grrtjeaju drug izraz. Prav W bil storil g. Sz*. Klopčar, de bi bil vsaj malo vljudno-obiitoe pran cTantan v IJobJjanakBi ffTBOKOVBlA, ^STVARNA RAZPRAVA S. in*. Klopčar Udi v svojem članku 8. Jrirja, da je neho društvo sklicalo »pređa- proti njegovemu načrtu, temveč je bil debatni večer o ljubljanskem leiezniikem vprašanju, rasprava, ki se nadaljuje in se bo zaključila pri ljubljanskem insenjer-skem društvu. Vrata so pa bila zaprta 1» toliko, kolikor je bilo treba zaradi prepiha ;odprta so bila vsem inienjerjem, včlanjenim in nevčlanjenim; vabljeni so bili za stopnlkl oblastev, uradov, gospodarskin ustanov ter korpo raci j, ki so imele pravico poslati k debati poljubno število zastopnikov. Prav posebej je povabljen tudi ini. Klopčar, ki pa ni imel poguma se porazgovariti iz oči v oči med strokovnimi ljudmi Za ta večer se je nudila te manjša dvorana ln ker spadajo k strokovni debati pač predvsem zastopniki uradov, tehniki in gospodarstveniki, drugo občinstvo pa le, če bi imeli dovolj prostorno dvorano, je bil način sklicanja de-batnega večera umesten. To je potrdila tudi udeležba; bilo je navzočih okrog 80 gospodov, ki so imeli ravno dovolj prostora. RESNICA O STROŠKIH 4. V istem članku prikazuje g. inž. K. zelo tendenčno stroške, ki da bi bili ogrom ni za izvedbo poglobitvenega projekta. Pravi, da sem L 1935 napisal le 70 do 83 milijonsko vsoto in da zdaj govori g. inz. Leskovšek že o 145 milijonih. Inž. Klopčar navaja številke pravilno, opustil je pa komentar. Aro je številke sem izkalkuiirai L 1934 in 1935. ko so bile mezde nižje m gradivo cenejše od 25 do 40 ->dsto£kov, kakor zdaj. Potem takem bi se glasile moje številke zdaj 95 do 120 milijonov din. Inž. Leskovšek je navedel res 145 ali celo 150 milijonov din, vendar le kot maxi-mum maximorum, to je za bogato izvedbo kurilnic, s popolnoma novim ranžirnim kolodvorom, s nekoliko podaljšano poglobitvijo, z upoštevanjem elektrifikacije itd. Vljudno ln pošteno bi bilo, da bi bil g. inž. Klopčar nepristransko tudi to navedel! PROJEKT IN — PROJEKT . . . 5. Končno ne morem izraziti dovolj začudenja, da inž. Klopčar, ko pravi, da »tako skrivajo in se ga bojijo,« namreč njegov projekt, sploh vzporejuje svoj projekt s poglobitvenlm projektom. Saj njegov načrt rešuje le majhen fragment onega, kar rešuje uspešno poglobitveni načrt; njegov načrt rešuje namreč samo en del cestno prometnih zahtev, to je križanje Tvrševe in Gosposvetske ceste z železnico. To je ena stranskih zahtev ljubljanskega železniškega vprašanja, ki ni niti zdaj najbolj pereč, kar v nekem svojem članku g. inž. Klopčar sam ugotavlja. Toda še tega ne rešuje niti idejno originalno in ne na tehniško prometno sprejemljiv način. Ce bi bil njegov predlog res toliko posrečen, zakaj ga ni predložil v debato pred strokovno društvo, čemu je način, ki je v naših krogih v navadi, raje zamenjal z javnim polemičnim in vsiljivim hvalisanjem svojega projekta?! ZA TRAMVAJ KLOPCARJEV NACRT NEUMESTEN Inž. Kresnik je po inž. Dimnikovem poročilu še poročal, koliko bi znašali stroški za položitev tramvaja skozi podvod, ki ga je projektiral inž. Klopčar, in sicer pri obeh možnih načinih. Pri enem načinu bi znašali stroški 2,875.000 din, pri drugem, še vedno kompliciranem, 2 milijona 163.000 din. Obratovalna proga bi bila podaljšana za 600 m. Stroški za mrtvo vožnjo bi znašali na dan 2000 din ali na leto 730.000 din. Pozneje, ko bi se promet povečal in bi bilo v prometu več vozov, bi bili stroški seveda še večji. BEŽIGRAJSKA DRUŠTVA PROSIJO Zavarovalni direktor Sušnik je poročal, da so se predsedniki beži grajskih društev sestali 11. t. m., da zavzamejo stališče o rešitvi ljubljanskega železniškega vprašanja glede na razvoj ter življenje Bežigrada ter so soglašali: 1. pravilna rešitev Kmetijska šola na Grmu Novo mesto, 18. julija Na banovinski kmetijski Soli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto v začetku novembra 1939. soia ima dva oddelka: letno in umsko šolo. Letna šola traja eno leto. zimska pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo. ki pride se vrši I. tečaj zimske šole Letos se torej »preje, majo učenci v letno in zimsko šolo. Val učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom za din 10.— je po slati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Ormu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra t. L Prošnji 5e priložiti: 1) Krstni list 2) Domovnico 3) Zadnje šolsko spričevalo 4) Spričevalo o nra\Tnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake šole. 5) Izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za din 4.—), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja (šolnino); Zavezati se morajo tudi, da bodo plače vali šolnino do konca šolskega leta. če bi sin aH varovanec brez opravičenega razloga predčasno zapustil zavod. 6) Usti. ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo stipendijo (podporo) iz lavnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo (banov, kolek za din 4.—) staršev ali varuha, da bo njih sin odnosno varo vanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. 7) Uradno potrdilo občine: 1) Koliko Je posestvo veliko (v ha). 2) Kolikšen je predpis direktnih dav. kov. 3) Število družine, posebej koliko je se nepreskrbljenih otrok ter svent. druge družinske razmere. 4) Koliko redijo konj, goveje živine, praSVSev? Starost najmanj 16 let ln najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna soia. Pri vstopu v solo napravijo učenci kra > jesnni ispit is slovenščine in ra- ljuhljnnnksgfa železniškega vprašanja se jim zdi življenjskega pjpMjM za Bežigrad; 2. zato ao vsi za izvedbo načrta poglobitve; 3. strokovnjake naprošajo, naj ne nastopajo več z različnimi načrti rešitve ljubljanskega železniškega, vprašanja, ker to škoduje ■tvari; 4. zato tudi naprošajo uredništva Ustav, naj ne Objavljajo več zagovorov raznih, nasprotujočih st načrtov, ker sa sicer zavaja javnost; 5. bežigrajska društva ustanove poseben odbor kot odsek Akcijskega odbora za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja. TEHNIK ODKLANJA KLOPCARJEV NAČRT Inž. Mačkovšek je osvaču tel Klopčar-jev projekt kot ponsarsosn, kakršni ao vsi serpentin ski projekti aa rešitev taksnih prometnih vprašanj tesr nagiasil, kako pomembna je Tvrševa cesta kot glavna os mesta, kakršne si prizadevajo nekatera večja mesta šele dobiti z največjimi žrtvami (primer Berlina). Za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja s poglobitvijo ae ja odločno zavzel tudi v Imenu mesta univ. prof. Fr. Štele, — Inž. Zelenko je naglasi 1, ,da bo do rešitve ljubljanskega železniškega vprašanja moralo priti čim prej, če imamo vsaj malo gospodarskega smisla. Kajti, če načrta poglobitve ne bodo začeli uresničevati, kako naj še železnica vzdržuje promet, ne da bi s kradel kolesa, jih predeloval m nato prodajal po nizki cent OroCnlkom se Je posrečila o* so Slafika izsledili. NasU SO pri njem p—p cato zalogo ukradenih koles. Slaček se Js na tem torlaen udejstvoval predvsem v Pp-murju. Posledr^° besedo bodo Stev. 161 »SLOVENSKI NAROD*«*** Strem 3 OBIŠČITE POSTOJNSKO JAMO PRI TRSTU IN OPATIJI (ITALIJA) ODPRTA VSE UBIO Pojasnila: ENIT, Beograd, Terazije l«. In prt vseh uradih »potnika«. Iz Lfubijane EVNE VESTI — Visoko angleško odlikovanje ministra dvora Aiitica. Iz Londona poročajo, da je angleški kralj Jurij VI. včeraj odlikoval našega ministra dvora Milana Anti Ca z visokim odi kovanjem kraljevskega Vikto-rijinega reda (knight commander of the Royal Victoria Order). To odlikovanje, Ki j ga redko dobe tujci, daje pravico do na-slova sir _ — Kongres naših izseljencev v Franciji in Belgiji, v nedeljo 9. t. m. je bil v Parizu kongres jugoslovenskih izseljencev v Franciji in Belgiji. Najstarejaa organizacija naših izseljencev v Belgiji, Združenje jugoslovenskih delavcev »Jedinstvo« je poslalo na kongres 30 delegatov, Jugoslo-venska zajednica v Franciji pa SO. Nameu kongresa je b.l, organizirati Narodno zve. zo jugoslovenskih izseljencev v državah zapadne Evrope. Njena ustanovitev je bila soglasno sklenjena in za predsednika nove organizacije vseh naših izseljencev v Franciji, Belgiji, Holandiji m Luxembur-gu je bil izvoljen Milan Krljevvč. Kongres je bil zaključen z navdušenimi manifestacijami kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu in Jugoslaviji. — Iz državne službe. Za policijskega nadstražnika pri predstojništvu mestne policije v Mariboru je imenovan policijski stražnik Franc Galun; v višjo skupino so pomaknjeni policijski stražniki pri pred-stojištvu mestne policije v Mariboru Karel Colja, Alfred Nabergoj, Josip Reich in Ivan Tuš: premeščeni so po službeni potrebi žigosač Konrad Ceh od sreskega načel-stva v Mariboru-levi breg k sreskemu na-čelstvu v Celju, žigosač-zvaničnik A. Gro-sek od sreskega načeltsva v Celju k sreskemu načelstvu v Ljubljani in žigosač-zvaničnik Oskar Accetto od sreskega na-čelstva v Ljubljani k sreskemu načelstvu Maribor-levi breg ter cestni nadzornik-zva-ničnik Fran Debevc od tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani k tehničnemu razdelku sreskega načelstva Maribor-levi breg z uradnim sedežem v Ptuju; razveljavljena sta odloka, s katerima je bila postavljena dnevničarka-zvaničnica pri banski upravi Gizela Bavčar za zvaničnlco in dnevnlčarka-zvaničnica pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg Ljudmila Vrabec, tudi za zvaničnico. — Iz banovinske službe. Imenovani so za zdravnika združene zdravstvene občine št. Jernej na Dolenjskem dr. Dušan Reja, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banski upravi Maksimiljan Jurca, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinskom vinarskem in sadjarskem zavodu v Mariboru ing. Mihael Judež, za banovinsko uradniško pripravnico pri zdravstvenem domu v Cerkljah ob Krki zaščitna sestra dnevničarka Ana Bremšak in za banovinsko uradniško pripravnico pri banovinskem Institutu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani dnevničarka zvaničnica Breda Gerlovič. — Turneja angleških pevcev po Dalmaciji. V začetku avgusta prispe v Split angleški pevski zbor, ki priredi 8. avgusta koncert angleške zborovske glasbe. Zbor šteje okrog 30 najboljših angleških pevcev in v Splitu je priredil koncert že pred tremi leti. Pozneje nastopijo angleški pevci še na Rabu in v Dubrovniku in Mostarju. — Za ukinitev trošarine na sadje. Zaradi izredno bogate sadne letine je kmetijsko ministrstvo pokrenilo akcijo, da bi se ukinila trošarina na sadje. Verjetno je, da se bo to zgodilo. -— Uredba o prisilni statistiki. Iz Beograda poročajo, da je v trgovinskem ministrstvu že pripravlejn osnutek uredbe o zbiranju statističnih in drugih podatkov o naših gospodarskih podjetjih. Osnutek ured be predvideva, da bi imela samo dva državna urada pravico zahtevati te podatke, in sicer trgovinsko ministrstvo in inspekcija državne obrambe pri vojnem ministrstvu. — Rekonstrukcija državne ceste Zagreb —SuSak. Z odlokom ministrstva javnih del je razpisana v skrajšanem roku 20 dni licitacija za rekonstrukcijo državne ceste Zagreb—Sušak, in sicer v neposredni bližini Delnic. Licitacija bo 11. avgusta, predračunska vsota znaša 1,057.833 din. — Naši modelirji odpotovali v London. V ponedeljek zvečer se je odpeljala z brzo-vlakom v London na mednarodne modelir-ske tekme za prehodni pokal kralja Petra TJ. naša reprezentanca. V nji je 8 mladih Zagrebčanov. 3 Beograjčani, iz Ljubljane pa eden naših najboljših modehrjev, absolvent srednje tehnične šole Srečko Cenčič, ki je v Aeroklubu instruktor za modelir-stvo in je bil na nedavni izbirni tekmi mo-delirjev v Beogradu nagrajen. — Povečanje naših terjatev od Nemčije. Stanje kliringa na dan 8. t. m. kaže v primeri s 30. junijem povečanje naših terjatev v Nemčiji za 1,900.000 nemških mark odnosno za 27,200.000 din, tako da znašajo zdaj nase terjatve 514,500.000 din. Nas dolg Italiji se je povečal za 21,700.000 na 87,500.000 din, Poljski pa za 2,800.000 na 22,300.000 din. Povečal se je tudi nas dolg Rumuniji za 3,700.000 na 7,900.000 din. Nase terjatve od češko-moravskega protektorata so ugasnile in zdaj mu že dolgujemo 11,800.000 Kč. — Razpis likovnih nagrad banske uprave. Zaradi pomanjkanja umetnin z motivi is domače zgodovine razpisuje kraljevska banska uprava nagrade v znesku 20.000 din za najboljše likovne umetnike, ki upodabljajo prizore iz slovenske zgodovine. Za nagrade pridejo v postev le kipi, slike in risbe, ki so nastale v dobi od 1. aprila 1939. do 81. marca 1940. oziroma niso Se bile pred tem časom javno razstavljene aH reproducirane. Umetnine morajo biti tako izdelane, da so uporabljive za reprodukcije, število in višino nagrad določa po svobodnem preudarku glede na število na. grade vrednih umetnin razsodišče, ki je sestavljeno iz zastopnikov Društva sloven. akih umetnikov in članov, imenovanih po banu. Nagrajene umetnina se po možno, sti odkupijo pa tudi če ne, so umetniki vezani, da dovolijo reprodukcijo nagrajenega dela prvenstveno kraljevski banski upravi. V primeru, da ne bo predloženih dovolj takih del, ki bi nagraditev zasluzila, se nagrade podele le v omejenem znesku sli sploh ne razdele in se preostali znesek pr. hrani za prihodnje raspise. Umetniki naj pošljejo svoja dela do vključno 31. marca 1940. do 18. ure v Narodno galerijo v Ljubljani. Vsako delo naj bo opremljeno z geslom, priložena pa mora biti tudi zapečatena kuverta, ki vsebuje geslo, naslov in ime natečajnika. Vss podrobnejša, pojasnila (tudi gleda primarnih zgodovinskih motivov) se dobe pri prosvetnem oddelku kraljevke banske uprave. — Mednarodni sejem v Solunu. Kakor vsako leto se bo udeležila naša drsava tudi letos uradno mednarodnega sejma v Solunu, ki se bo vršil od 10. IX. do 1. X. t. 1. Za razstavitev vzorcev blaga v skupnem oddelku kr. Jugoslavije nosi vse stroške Trgovinski muzej. Prijave za udeležbo na sejmu je poslati neposredno na: Trgovski muzej Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Beograd, Miloša Vel. 29. — Kmetje sami grade električno centralo. Napredni kmetje slavonske vasi Ko-mensko so sklenili še letos zgraditi električno centralo in skupen mlin. Dovoljenje so že dobili. Denarna sredstva bodo črpali iz izkupička za vaške gozdove. — živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m. je bila slinavka in parkljevka v dravski banovini na 218 dvorcih, svinjska rdečica na 49, svinjska kuga na 28, kuga Čebelne zalege na 8, vranični prisad na 1, smrkavost na 1 in konjske garje na 1. .— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnika sin iz Črneče vasi Janez Remus, Janez Svetič mL, pristojen v občino Crnomelj-okolica in živeč stalno v Ameriki v Kalumetu, posestnika sin iz Gornje Sušice Martin Kdferle, posestnika sin iz Ponikev Ignac Berdavs, delavec iz Kota pri Semiču Mirko Makek in nadučiteljev sin iz Semiča Janez Schil-ler. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 57 z dne 19. t. m. objavlja dopolnitev uredbe o opravljanju višjega državnega strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za gozdove in rudnike, dopolnitev pravilnika o kontroliranju in urejanju prodajnih cen mešanice bencina z alkoholom, odločbo o overjanju tovornih listov-konosementov in prenosnih listin pri carinarnicah, uredbo o službenem razmerju med vinogradnikom ln viničar-jem (vinicarski red) in razne objave iz : Službenih novin«. — Za 4dnevnl avtorzlet v Italijo, skozi Vipavsko dolino, (v tehnični izvedbi Tuj-skoprometne zveze), od 8. do 11. avgusta, se priglasite za podrobna navodila čim prej. ker morate vsem obveznostim zadostiti najpozneje do 31. julija. Potujete lahko do Gorice—Trsta za 160 din, do Padove—Benetk za 300, din do Aneone—Lo-reta za 600 din. Spotoma obisk vseh zna. menitih krajev in ogled vseh zanimivosti. Prijave upravi »Po božjem svetu«, Izubijana, Sv. Petra nasip 17. — Sezonski kino v hotelu. Znani hotel »Ilirija« v Biogradu na moru je dobil letos sezonski kino in prirejal bo koncerte, na katerih bo pel tudi Ljubljančanom zna. ni operni pevec Cvejič. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, precej stalno in vroče; nagnjenje k nevihtam. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu in Kumboru 34, v Dubrovniku 33, v Splitu 32, na Visu 31, v Sarajevu 30, v Zagrebu 29, v Ljubljani 28.8, v Mariboru 28.4 in na Rabu 28 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.0, temperatura je znašala 14.2 C. — S kamnom ubil starčka* V vasi Tuk Bobi ji pri Sanskera mostu je 181etni SimO Kukolj s kamnom ubil 741etnega Tribuna Tomaša. Počakal ga je v zasedi in ga jel obmetavati s kamenjem. En kamen ga je zadel v glavo ln starček je doma umrl. Pobil ga je iz osvete in ljubosumnosti. Vdova Joka Muljević, v katero je fant zaljubljen, je namreč živela s Tomašem. — Konj ga je ubil. V Novem Varošu pri Varaždinu se je pripetila v petek tež. ka nesreča. 381etnega rezervista Stapana Levaniča je v staji med delom brcnil konj v trebuh. Tovariši so mu priskočili na pomoč in ga prenesli v bolnico, kjer je pav nedeljo umrl. — Mrtev deček med deskami. Na kupu desk na Delti pri Sušaku so našli mrtvega 10 le t nega Franja Cezareea, sina siromašnih staršev. Deček se je moral preživljati s tem, da je prodajal po gostilnah in kavarnah cvetje. Zadnje čase je izostal od doma in prenočeval, kjer je pač mogel, večinoma na kupih desk. Oblasti so uvedle preiskavo, da u gotove vzrok njegove smrti. — Smrtna nesreča na želoimlei. V neposredni bližini postaje v Veliki gorici se je pripetila v ponedeljek zjutraj smrtna nesreča. Iz Siska se je peljal kmet Ivan Mracvič, pa je med vožnjo odprl vrata nekaj minut pred prihodom vlaka v Veliko gorico. Na ostrem ovinku je pa izgubil ravnotežje in padel z vagona tako ne. srečno, da je prišel pod kolesa, ki so mu strla glavo. — Tretrealjiva družinska tragedija. V vasi Vrbovcu blizu Smederevm se je odigrala pretresljiva družinska tragedija. Otroka kmeta Nikole Lazi ča sta pasla živino ob reki Raji. Reka je izsušena in ostale so samo kotanje, v katerih je voda. Ker je bilo aelo vroče, se je šel en deček kopat. Zašel je pa v blato ln se jel po. tapljati. Bratec mu je priskočil na pomoč, pa ga ni mogel potegniti iz vode in tako sta oba utonila. Očeta je to tako pretreslo da si je prereza! vrat. _ Proti sončarici uporabljajte ha Fii. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorlč. LJubljana. Prešernova C_ Ali šam prispeval %a sokolski atom v Trnavmm? —lj Anketa o ______„ službe pri socialnem zavarovanju. Delavska zbornica v Ljubljani sklicuje anketo o reorganizaciji zdravniške službe pri našem socialnem zavarovanju. Anketa bo v torek, 1. avgusta s pričetkom ob 8. zjutraj. —lj K poročilu o tragični smrti Silva Meh ore smo prejeli: V ponedeljek okrog 17. popoldne je Sel tragično preminuli g. Mehora v vodo plavat in je vzel s seboj 81etnega bratca svoje zaročenke. V družbi je bila še sestra zaročenke in neki njegov prijatelj. Nenadoma so vsi, ki so stali na bregu, zaslišali klice na pomoč in takoj se je pognal v vodo Mehoria prijatelj, da bi rešil dečka, ker bi se g. Mehora kot izvrsten plavač lahko po njegovem mnenju rešil sam. Po velikem trudu je Mehorin prijatelj s dečkom priplaval zelo blizu brega, G. policijski stražnik Alojzij Cvetrež-nik je s brega podal roko dečku in Me-horinemu prijatelju ln ju potegnil na suho. Oba sta bila pri potni zavesti, le skrajno Izmučena in o kaki nezavesti sploh ni govora, G. policijskemu stražniku gre le v toliko zahvala- G. Silvu Mehori je pa priskočil na pomoč neki učitelj, toda ker je bil sam, je bila pomoč brezuspešna. Tem bolj tragičen je ta primer, ker je nesrečni Silvo utonil pred očmi mnogih kopalcev, od katerih se nihoe ni upal skočiti v nevarno vodo na pomoč. Zobozdravnik dr. RODOSCHEGG ne ordinira do konca avgusta —lj Nesreče, Jože Sikošek, 251etni rudar iz Senovega je včeraj delal v rudniku. Dinamitni naboj je prekmalu eksplodiral m S.kosek je bil ranjen na obrazu- — Jože TJlčar, l&letni posestnikov sin iz Trebeljevega. je padel s Češnje in si zlomil nogo, poleg tega si je pa poškodoval še hrbtenico. —lj žrtev napada. V bolnico so prepeljali 4Sletnega posestnika Miho Petriča is Šmarja. Ko se je snoči vračal domov, so ga na Laverci napadli neznanci in ga pretepu. —lj Dekli**«, kolonija Jadranske straže. ki je letovala v Kraljevici ss vrne 20. L m. ob 13.22 uri v Ljubljano. Prosimo starše teh deklic, da pridejo po možnosti na glavni kolodvor. —lj Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani vabi vse gospode, ki reflektirajo na ugodnosti na železnicah, da se udeležijo sestanka v soboto 22. julija ob 18. uri v Trgovskem domu, na katerem jim bo vse pojasnjeno. POZOR! — Kavarna »Central« danes vso noč odprta. Vsako nedeljo ples t —lj V Stritarjevi ulici št. g v LJubljani pri frančiškanskem mostu *e sedaj nahaja optik ln urar FB. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetno optika. Danes ob 16., 19. ln 21 url premiera francoskega velefilma Gospodar Sahare (L'APPEL DE SILENCE) V gl. vi.: Jean Jonnel in Plene Gulngand, člana Comedie Francsise Ta prekrasni film, ki je bil nagrajen z zlato francosko medaljo za umetnost in napravljen pod pokroviteljstvom maršalov Fran-chet D'Espereva ln Petama, generala Wey-ganda ln Nj. Em. nadškofa D'Isonda, ko-adjutorja Nj. Em. pariškega kardinala, zasluži vso pozornost Ljubljančanov! FIlm velike domovinske ljubezni ln napetih borb v prostranih afriških puščavah! KINO UNION — Tel. ZZ-Zj Iz Trbovelj — Dragi Tone: Pridi takoj domov in dobiš vse papirje, katere rabiš, tudi jaz sem že dobil dobro mesto za tebe, Trbovlje. — Kopalna sezona. Te dni je tudi našo dolino zajela huda poletna vročina, kakršne letos še ni bilo. Kdor le more hiti v bližnje gozdove in si poišče hladne sence. Mladina pa išče razvedrila in se pridno ohlaja v občinskem kopališču, ki je zlasti v popoldanskih urah kar natrpano od mladih kopalcev. Naše občinsko kopališče ima lepo in ugodno lego in tudi primeren prostor za solnčenje, za katero je naša mladina posebno vneta. Naša mladina zlasti moška je v poletnih mesecih posebno praktično oblečena, zato je tudi od solnca zagorela po vsem gornjem telesu in nogah, kakor bi bila več mesecev na morju. —V resnici pa uživa trboveljski zrak in obseva jo toplo sonce na prašnih in zakajenih rudarskih tleh. Pomaga si naša mladina sama, ko se vrača v naravo in uživa soln-ee, zrak in vodo, slednjo v obilni meri sle-hrni dan v občinskem kopališču ali pa v bližnji Savi, ki pa za mlade prepogumne kopalce ni nič* kaj prikladna, kajti pretekla leta so nevarni vrtinci Save v od. seku med Zagorjem in Hrastnikom že marsikaterega prepogumnega kopalca pogoltnili, četudi je bil vešč v plavanju. Zato je potrebna vsa previdnost pri kopanju v savskih valovih. i Danes ob 16. in 21. uri! BIROJI ZAPADA GEORG O'BRIBN Hudi boji in borbe v času kolonizacije Severne Amerike. KINO MATICA — tel. Sl-34 Nevarno propagando širijo Ljudje nasedalo SrmlSlJenim vestem in se začno zaničevati ter navduševati za tujo miselnost Ljubljana, 19. julija Na sodniji potekajo posli v znamenju počitnic. Več sodnikov m d\a državna tožilca so na dopustu, zato razpisuje pisarna kazenskega oddelka samo nujne razprave. Sodnike kazenskega senata, ki so na dopustu, nadomestujejo sodniki s civilnega oddelka. Za nujne razprave veljajo razprave proti obtožencem, ki sede v preiskovalnem zaporu in proti katerim je sodna preiskava že zaključena. Zato prihajajo na vrsto v času sodnijskih počitnic večinoma obtoženci iz preiskovalnega zapora. Med počitniškimi obtoženci je pa tudi nekaj takih, ki pridejo na zatožno klop iz svobode. Že večkrat smo v zadnjem času čitali o ljudeh, ki javno razburjajo prebivalstvo s tako zvanim notranjepolitičnim aH zunanjepolitičnim ali mednarodnopolitičnim tračem. Bolj kakor kdaj prej se širijo med ljudmi vesti o političnem položaju in o dogodkih v ivetu. katere jemlje ljudstvo za čisto resnico. Večinoma gre v takih primerih za vesti, ki so prav premeteno in preračunano prikrojene in je njih namen ustvariti med narodom izvestno razpoloženje. Kdor posveti tem vestem in novicam nekoliko več pozornosti, spozna, da imajo tisti, ki jih razširijo prvi. posebne namene in da obstoja nekje »kuhmja«. v kateri se take vesti skuhajo ter je tudi vse preskrbljeno za pravilno serviranje izmišljotin, natolcevanj in laži. Nihče ne ve prav za prav. kie se take tendenčne vesti skuhajo, po vsem, kar opazujemo, pa vemo z gotovostjo, da gre za načrtno, zelo nevarno propagando, ki utegne sčasoma povzročiti izvestno razpoloženje med našim narodom. Kakšno razpoloženje? Odgovor je kratek: razpoloženje malodušnosti, brezbrižnosti, zagrenjenosti in apatije. Iz takega razpoloženja vodi samo korak v razpoloženje zaničevanja samega sebe in svojega naroda. Po starem slovenskem pregovoru pa je podlaga tujčevi peti, kdor se zaničuje sam. Po dobro premišljenem načrtu pa kuhajo nam sovražni ljudje tudi vesti, s pomočjo katerih vzbujajo ne samo malodušje in zaničevanje samega sebe, temveč tudi — navdušenje zs ideje, ki so našemu narodu tuje in ki bi naš narod pahnile v veliko nesrečo in morda celo v propast, ako bi se uresničili načrti tistih, ki tako vešče in preračunano opravljajo svoje podtalno delo. Opozoriti hočemo ponovno na ljudi, ki razširjajo nam škodljive vesti v kavarnah, gostilnah in v družbi. Tudi oblast se je začela v zadnjem času nekoliko bolj zanimati za kolporter jo takih veiti, toda žal so naši ljudje taki, da se ne upirajo sastrup-ljevanju i besedami ln zastrupljajo s tra- čanjem in čvekanjem po gostilnah le svoje tovariše, prijatelje in znance, namestil da bi takoj ovadili zavdajalce. Kljub temu se je moralo v zadnjem času na sodniji zagovarjati že precej obtožencev, ki so nasedli drugim in razširjali neresnične vesti, ki bi utegnile škodovati ugledu naše države ali ogrožati njen obstoj. Nekateri so bili žrtve neznanih propagatorjev, drugi so premišljeno opravljali svoj ogabni posel. Včeraj se je moral pred kazenskim senatom zagovarjati zopet nekdo, ki je po svoji miselnosti že v tretjem stadiju kot žrtev dobro premišljene in preračunane nam škodljive propagande. ako smatramo, da je v prvem stadiju, kdor trosi lažnive nam škodljive vesti, v drugem, kdor se pusti prepričati na podlagi teh vesti, da je pri nas vse narobe in vse gnilo ter vredno, da propade raje danes kakor jutri, in v tretjem stadiju, kdor se žc navdušuje za tuje ideje in tujo miselnost ter je že solidna podlaga tujčevi peti. Obtoženec je bil K. Josip. Najbolj žalostno je, da je mož upokojen državni uradnik, torej človek, ki ga je na?a država, oziroma naš narod toliko let vzdrževal in mu daje zdaj pokojnino, s katero dobro Sivi Sodil ga je kazenski senat, ki mu je bil predsednik s. q. s dr. Leo Pompe, v senatu sta hila še sodnika okrožnega sodišča Ivan Kralj in Kajko Ledcrhas. Obtožbo jc zastopal državni tožilec dr Ilm-ko Lučovnik. Obtožil je K. Josipa po zakonu o zaščiti države, ker je K. Josip dne 2. aprila v Domžalah v gostilni Matije Je-rana govoril, '# ^ ?..*,,,, , , f v v v'r «j ♦« . , , * • 4 , „ r*- / » • k i v . ^ . \ .f v ' ' J * • « * - - ^ V t. [s ' . > . % iS V * -c* t V • vi * « o" A J 4 * \ j i AJ A : J i 7 r ' 1 * * < < . r 1f v K > Obtoženec se je zagovarjal, da je bil kritičnega dne tako pijan v gostilni, da se ne spominja več, kaj je govoril, mogoče pa je. da je kaj takega govoril, a se ne čuti krivega, ker ga alkohol takoj omami in v pijanosti ne ve. kaj govori. Priče so izpovedale, da obtoženec ni bil tako vinjen, da ne bi vedel, kaj govori, saj je inkriminirane besede večkrat ponovil. Senat je obtoženca spoznal za krivega po čl. 4 zakona o zaščiti države in ga obsodil na 2 meseca strogega zapora in 120 din globe pogojno za 2 leti. Državni tožilec je prijavil priziv in revizijo. Vročina pasjih dni jc pritisnila Obete se po le hladnejše vreme in pooblaaHtev Ljubljana, 19. julija Vsako Isto amo pisali tudi o vročini v pasjih dneh, letos smo pa kar nekam pozabili na njo. Menda zato, ker je pritisnila tako hitro in močno. Prehoda ni bilo skoraj nobenega Julij je pa itak najbolj vroč mesec v letu in zato ae ne smemo čuditi, da je tako vroče. Dobrih H dni utegne pritiskati vročina, v avgustu ss nam js pa ne bo treba vec bati. Najhujša vročina pritiska navadno od i oo 20. julija, v tako zvanih pasjih dneh. Jutri bo sveti BUja, nebeski gromovnik. Letos je pa se kar pohleven, saj nismo imeli Se nobene prave nevihte. Letošnje poletje je precej vroče in soparno. V nekaterih krajih pritiska se posebno huda vročina. V Zagrebu je bUa doslej najvišja temperatura 35 stopinj v senci, v Beogradu 38.5, v Nisu 40, v Skoplju za celo 42 stopinj. Tudi s Primorja poročajo, da že tri dni pritiska silna vročina. Včeraj so imeli v SpUtu v senci 35 stopinj, na solncu pa 40 do 42. &e hujša vročina je v Omisu. kjer so imeli včeraj v senci 49 stopinj. V Dalmaciji je ze nastala suša, ki je pa dobrodošla vinogradnikom. Dež bi bil potreben samo za krompir, koruzo in sočivje. V dalmatinskem zaledju je pa suša občutne jša in začelo je že primanjkovati vode. Tudi iz Hercegovine poročajo o hudi vročini. V Ulcinju imajo pa na somcu okrog 50 stopinj in pesek na obali se je se grel celo na 60 stopinj. Vsi znaki pa kažejo, da se bo ozračje kmalu ohladilo, nebo pa pooblačilo. Iznad Atlantskega oceana že pritiskajo hladnejši zračni toki nad Zapadno Evropo in dosegli so že severne Alpe, kjer je že postalo hladneje in deloma je tudi že deževalo. Več sprejemnih radijskih postaj, med drugimi tudi postaja beograjskega meteorološkega observatorija, je zabeležila v ponedeljek dopoldne čuden pojav. Od 8.50 do 9.25 sprejemni radijski aparati splon niso mog-U delovati na kratke valove od 18 m navzgor. Nobenega poziva ni bUo mogoče sprejeti, nobene vesti oddati določeni postaji. Kratki valovi v tem času sploh niso bili sposobni za sprejem, šele po 9.30 so mogle radijske postaje zopet delovati tudi na kratke valove. Prekinitev sprejema na kratke valove naj bi bila posledica erupcije na solncu. Isti pojav so opazovali tudi v Londonu. Zvezdo-slovci so res iz mnog-Ih zvezdam opazili erupcijo na solncu. Plezalna šola Blizu Miinchena v krasni dolini Isere vzdržujeta Nemška gorska straža in Alpin-ska zveza tako zvano matično plezalno šolo, kjer se uče začetniki v plezalstvu, plezanja. Pouk je brezplačen, ps tudi učiteljev v Šoli ni. Bodoči plezalci ae morajo učiti sami brez učiteljev. Uče se v prvi vrsti po lastnih in po napačnih stopinjah svojih tovarišev. Sola je nekakšna mešanica starega, opuščenega kamnoloma in alpinističnega učiliSČa. Stene in stezice so ▼ nji seveda vse oguljene, na nekaterih krajih naravnost obrušene po okovanih gorskih čevljih. Stene, ki jih imajo mladi plezalci na razpolago, so dovolj strme, da lahko na njih preizkušajo vse vrste plezalske umetnosti, niso pa tako strme in nevarne, da bi imel padec z njih težke posledice. Ob koncu tedna je v šoli vedno najbolj živahno. 2e zgodaj zjutraj se pripeljejo večinoma s kolesi v večjih skupinah mladeniči in dekleta in šele s solnčnim zahodom zapuste oguljene pečine s tako utrujenimi mišicami, da mnogi kar zastokajo, ko sedejo na kolesa. V šolo prihajajo tudi izkušeni plesalci, ki imajo sačetniška leta že dav-^ no za seboj in ki preplezajo brez telav še j tako strme stene. Ti hodijo v šolo zato, ker imajo v nji priliko, da se pripravljajo na ' nove nevarne ture. RAzno Beseda 50 par davek posebej Najma nifi zne*«1* 8 Din FASADE specialno popravlja s sredstvom, ki ne propusča vlage in Barva trajajoča ne obledi. — Betonske vrtne ograje, hitra dobava, — ter vsa v stavbno stroko spadajoča dela poceni solidno izvršuje stavbno podjetje HUDOLF TERCELJ — Ljubljana, pri novi šišenski cerkvi. 2665 PROD Beseda 50 par lave k posebej Najmanls) znesek B Din POZOR! Kupujem ln prodajam rabljene čevlje in moške obleke. Klav-zsr, Voanjakova 4. 3153 PO PRIZNANO NIZKIH CEN Ali si nabavite aajooijSe moške obleke perilo ln vas praktična oblačila pn PRGSKSftJ (J. Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 L T. 5S PAJB KNTLANJE ižuriranje. vezenje zavee, pe-ila, monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po 7.— din •»Jiilijana«. Gosposvetsks c. 12. a T NAJBOLJŠO MEDICO dobite v Medarnl — Ljubljana, Židovska ul. 6. 36/t turisti: Precmo odhajate na planine, ne pozabite si nabaviti fin cvetlični med v Medarnl — Ljubljana, Židovska ul. 6. 36/t OBEDOV A JEDRCA lepa, izciSčena. dobite najceneje v Medarnl — Ljubliana, 2idov-aka ul. & S6/T POHIŠTVO Vsakovrstni stoli že od 18 din dalje, vsa popravila, politiram oprave — najceneje ZORMAN, Breg 14. 2267 MLADE PISKE žive, 75 — 100 dkg, komad din 10 — 11, franko voznina, razpošilja v zabojih po 25 komadov G. Drecnsler, Tuzla. 2264 OTROŠKI VOZiCEK luksuzno opremljen, strokovno izdelan, lepe barve, novi model, kakor tudi igrač ni voziček, akiro, tricikel ter mala kolesa — js ponos vsake miade gospe, ki si nabavi v veliki Ubili pri tvrdkl TRIBUNA F. BAT JEL, LJUBLJANA mm Podružnica Maribor, Aleksandrova c 26 — Ceniki franko. Inserlrafte v »Slov. Narod««! Sireni 4 »SLOVENSKI NAROD«, » **t* M*. Stav. 161 Vpliv vročine na človeško telo Občutek mraza ali vročine ni odvisen od telesne toplote — Te občutke ima človek samo na kofi Naše telo vzdržuje stalno fizikalno in kemično toploto. Termoregulacjska centrala v možganih reagira na izpremembo toplote po žilah pretakajoče se krvi Hi daje poDude. kako naj se krčijo ali raztezajo žilice v koži. Će nam je vroče, se žilice raztegnejo koža postane rdeča in izloča se pot. ki z izhlapevanjem koso dobne neprijetne reakcije, tudi če vtaknejo roko v mrzlo vodo. Milejša oblika toplotne depresije je nesposobnost za delo in odpor proti jedi. Pri otrocih se pojavi včasih poleg tega še vročica. V teh primerih govorimo o izčrpanju po vročini. Znaki so glavobol, bljuvanje, slabo utripanje srca in težka hoja. Človek preble- ohlaja. če nas zebe m če ne zadostuje, , cli| včasi tudi 0rne<1h. Koža ^ vlažna Od da se umakne- kri iz žil v telo. prihaja na j potu. telesna temperatura pade po-os t O pomOC fizikalni regulaciji toplote se ke- j do 35 stopinj C. Po viocini izčrpani čio- nučna regulacija. I vek se telesno skrusi. Toploto proizvaja- Zdrav človek, ki bi ne imel na sebi | J0^ Pro°esi postanejo počasnejši. Teles- topfe obleke ki bi pa mogel po mili volji ; nD stanJe spominja na stanje ob težki bo- piti. t>i zdržal na suhem zraku toploto do ' lczni ali P° težki operaciji. 120 stopmj C Pri tej temperaturi voda Solnčarica, posledica ze davno vre in meso se začenja peči. To da z vodnimi hlapi nasičeni zrak je neznosen že pn z* stopnjah C, Ker sc telo ne more ohlajat' z izhlapevanjem potu. Telo ne more mnogo znižati samovoljnega segrevanja, ki spremlja življenjske procese. Maščoba van:je pred toploto sicer eri km t t>n!j n >go votla, ima pa. samo eno devetmo .'zo!ac!jske sposobnosti zraka. V večini telesnega tkiva je mnogo vode m zato dobro prevala toploto in večina toplote, ki izžareva telo, pride v kožo s krvjo, nrk? j -ie pn pricle iz maščobniJi plasti :n tako se zvi "a toplota, ki jo dovaja koži kri. Ta toplotna. i7^uba pa ni podvržena nepooMčiri kontroli kakor krvna toplota. 2tito pri ekstremnih temperaturah ne pomagajo telesu niti predebele niti pretanke rnaščobne plasti. Neprijetna izjema o.^tane, da ?e počuti mršav človek bolj'3 od debelega. Zasebno troplčno podnebje Pri nas, kjer ne izpostavljamo zraku več nego petino telesne površine, lahko živimo skoraj brez kemične "negnlacije. Ostale štiri petine površine pod obleko ali ponori v postelji žive skoraj vedno v tropičnem podnebju, citrar temperatura je le nekoliko nižja, od telesne. Naše '»•zasebno podnebje-« je torej tropično podnebje. Tnm* Eskimi, sesalci in ptice, žive z večino svojega telesa neprestano v tropičnih krajih. Izolirajoča lastnost obleke je odvisna od množine v tkanini prestreženega zraka. Isto velja za perje in dlako. Zimski kožuh živali obstoja iz 98 odstotkov zraka in samo iz dveh odstotkov dlake, živali in ptice naježi jo svojo alako in. perje, kadar jih zebe. Pri človeku se pojavlja to atavistično v obliki kurjega potu. Idealno bi bilo, če bi mogli vzdrževati temperaturo telesa namestu z obleko samo z izolačno plastjo. Občutek mraza afi vTOčine ni odvisen od telesne toplote, temveč so to občutki samo na koži. Časih človeka zebe tudi pri vročici Znano je tudi, da alkohol greje, čeprav v resnici telesna temperatura pade, če ga pijemo. Koža na rokah in na Obrazu postane sčasoma odpornejša in ni tako občutljiv za mraz. Nagla izprememba temperature je znak obolenja. Pri starem človeku koleba temperatura čez dan približno v mejah ene stopinje. V vroča kopeli se lahko dvigne tudi na 41 stopinj, toda po kopeli se hitro vrne na normalo. Kemična kontrola temperature je neučinkovita pri anesteziji, pri gl oboki omedle-viei po zastrupi jen ju z alkoholom, ogljikovim kisikom ali narkotičnimi sredstvi. Telesna temperatura bi nevarno padla, če bi takih primerih telesa umetno ne segrevala. Alkohol v manjši količini vpliva na fizikalno regulacijo temperature tako, da razteza kožne žilice. Pri zunanjem občutku toplote pacie telesna temperatura in vendar ne more poseči vmes kemična ter-moregulacija., ker je koža topla. Izčrpanost od vročine in solnčarica Da je vrelina neprijetna, ni kriva zvišana telesna temperatura, temveč termo-regulacijsko prizadevanje telesa, da bi se preprečilo povišanje temperature. Vsak človek ne čuti enako take napetosti. Nekateri prenašajo vročino dobro, čeprav je njihova telesna odpornost manjša, nasprotno pa drugi, zlasti otroci, v vročini trpe in imajo neprijeten občutek, še preden se je zvišala njihova temperatura. Vročina je zelo nevarna za ljudi slabega srca in notoričiiim pijancem, ker velika množina po žilah pretakajoče se krvi preveč obtežuje srce. Za vročino zelo občutljivi ljudje težko prenašajo tudi neznatne rzpremembe temperature. Takoj so telesno izčrpani in oalahel, ali pa se jim prične vrteti v glavi. Večkrat se tudi duše in začne jih mučiti naduha. Pri nekaterih nastanejo po- posledica neposrednega učinka solnčnih žarkov, ima več stopenj. Navadno se pričenja z glavobolom in oslabelostjo. Oči opešajo, opazovani predmeti imajo barvaste proboje, navadno rdeče. Sledi zmanjšana občutljivost Id lahko preide v omedlevico. V najslabšem primeru nastane čez nekaj minut Smrt Človek, ki ga zadene solnčarica, je drugačen od človeka, ki jra je izčrpala vročina. V obraz za rdi, koža je vroča in suha, srce utripi je hitreje, telesna temperatura doseže tudi nad 43 stopinj C. Nenadni .solncarici podleže vsak tretji človek. Nekateri jo premagajo brez posledic, toda navadno so potem zelo občutljivi za vročino. Pri nekaterih zapusti posledice, da se ne morejo več tako duševno osredotočiti in da imajo tudi slabši spomin. Kakor so drugačni znaki in posledice izčrpanosti po vročini in pri solnčarici, tako je tudi drugačna prva pomoč. Po vročini izčrpanega človeka segrevamo na svežem zraku, osvežimo ga s črno kavo, v težjih primerih ga položimo v toplo kopel. Pri solnčarici je pa najvažnejše, c?a pride pomoč pravočasno, čim daljša je omedlevica, tem manj je upanja na popolno ozdravljenje. Človeka, ki ga je zadela solnčarica, ga. položimo v senco in mu podložimo glavo, potem ga pa ohlajamo z mrzlimi ali ledenimi obkladki, dokler se ne zave. Lahko ga tudi škropimo z mrzlo vodo ali kopljemo v mrzli kopel L Vročica je tudi blagodejna Pri nekaterih motnjah termoregulacijske-ga stroja narise telesna temperatura. V začetku vročice se žilice v koži skrčijo in preprečijo tako izžarevanje toplote. Koža je hladna in bleda, redkeje rdeča. Tu čutimo pri zvišani temperaturi mraz. Najpogostejši vzrok vročice je okuženje. Na delovanje bakterij reagira telo s povišano temperaturo, časih povzročijo vročico tudi tuje beljakovine, vbrizgane v kri. Hudo vročico povzročajo mlečne injekcije. V tkivu človeka, ki ima vročico, pogosto ne najdemo bakterij, v drobnogledu vidimo sliko re-sorbirajočega se zamrlega tkiva. Končno nastane vročica pri resorbciji sežganega tkiva. Toplota pri vročici pogosto koleba in njen tok je vezen diagnostičen pripomoček za zdravnika. Telo kljubuje dokaj Zvišani temperaturi, pri solnčarici in nekaterih infekcijah se dvigne vročic« nad 43* C, toda to je že smrtna temperatura. Drugače je pa lahko vročica tudi blagodejna. Ona nas zlasti svari, da v telesu nekaj ni v redu. Za nekaj stopinj zvišana telesna temperatura ovira mnoge škodljive bakterije, da _ ae ae morejo razmnoževati. verjetno pa podpira tudi tvorbo snovi, ki imunizirajo tkivo. Med svetovno vojno je dunajski profesor Wagner Jauregg spoznal, da ozdravi malarična vročica dotlej neozdravljivo živčno kugo Umetno vročico so vzbujali pri paralitikih s tem, da so jih okužili z mrzlico, ali pa so jim vbrizgali tujo beljakovino. Zdaj jO povzročajo Z Visokofrekvenčnimi električnimi toki. Človek se nehote vpraša, zakaj vročica zdravi. Višja temperatura požene me ta bo liže m iz običajnih mej. Dva do trikratno pospešeni življenjski procesi sežgo in morda iz ločijo iz tkiva vse odvisne snovi. Pri vročici človek shujša, čeprav mnogo je. Včasih so pustili ljudi z vročico gladovati dajali »o jim samo vode. To pa ni bilo dobro. kajti telo je v takih primerih pogosto povsem omagalo. Zdaj priporočajo zdravniki med vročico čim več jesti, mrzle vode pa lahko pije bolnik, kolikor hoče. vega dala so to najvišje priznanje v kolski literaturi v polni meri zasluzile. Pechlatova ljubezen do Tvrseve ideje je bila tako čista in globoka, da je v 50. le-t ustaroati po skrbnem študiju Tvrševega dela položil doktorat filozofije, kakor ga. je položil dr. Tvrs iz zgodovine umetnosti in estetike. Prvo njegovo telovadno delo so bile ^skupine«, glavno njegovo prizadevanje je bilo pa osredotočeno na Izdajanje Tvrsevih spisov v Sokol skem arhivu. Sadove svojih študij Tvrša je izdal samostojno v Tvrševem zborniku; TyrSeva telovadba I in H. Tako je ne samo s prakso, temveč tudi s telovadno literaturo dokazal, kako temeljit pregled ima o sokolski ideji in vsem pokretu. Ni dvomi, da bo novi načelnik v prav zaradi svojih skrbno osredotočenih sposobnosti dober vodja češkega sokolstva. Ka] je potrebno filmskemu igralcu Cliff Edvvards, ki pravkar nastopa z Robertom Youn£om in Ano Sothernovo v novem filmu ^Tarzan«, je sc-.tu\i1 deset zapovedi, kako postaneš filmski igralec: 1. Prvi pogoj je imeti obraz Ni treba, da je obraz lep, toda obraz mora biti. Na njem mora biti dvoje oči ČCpftV zadostuje tudi eno oko. poleg ttqa pa še nos in usta. Z obrazom lahko počenjaš vse mogoče. Ce imaš slučajno dva obra/a. boš imel gotovo velik uspeh. 2. Imeti moraš tudi glas da t€ bodo lahko ljudje slišali. Lepo je, ce jecljaš ali če imaš kakšno drugo prirojeno hibo 3. Dobro je imeti roke. Lahko jih vtikaš v žep ali pa si z njimi gladiš lase. Če igraš s kom. ne po/abi, da sc morajo tvoje roke premikati. To je zelo važno. 4. Nujno potrebuješ telo. Lahko ie zelo debelo ali zelo mršavo. Če je zelo debelo, lahko vzbudiv sn:ch >e, čc sedeš. Če je zelo dolgo, dosežeš uspeh, čim vstaneš. 5. Ušesa s."> zelo koristna za poslušanje. Poslušati mor-js neprestano. <*!e ti pa štrle od glave ah ^e imajo čudno obliko, ti niso posebno korit tn& 6. Možgani so koristni, čeprav to malokdo verjame. Ni treba, da so dobri, sami da so možgani. 7. Za komika ie prava nesreča, če ni potrpežljiv. Potrpežljivost je neobhodno potrebna, ker mora človek včasih Čakati 10 ali 15 minut preden sc začuie smeh. Zla-res, nekateri izmed nas čakajo celo brez konca. 8. Voj,e sc tudi dobre. Na nje lahko na-vlečes tudi čevlje, čeprav so nekatere noge lepše brez čevljev. °. Vsak ipnlec ima svojo rutino. C^e pa hočete postati velik igralce, ie dobro. *e imate kai povedati 10. Nar»aJUl€|ii H) odločilna itraf v igral cevem življenju je hvaležno občinstvo. Včasih moraš čakati mnogo \-l. prcdi-n ga najdeš. Le naprej, brez mira... Brata Silva Mehori v slovo Vit, 19. julija. Spet je ugasnilo mlado sokolsko življenje. Hladni valovi Save so zagrnili telo idealnega Sokola in nacionalista br. Silva Mehore. ki ga bomo vsi težko pogrešan. Pokojni brat Silvo je bil od mladih nog navdušen in zaveden Sokol. Kot naraščaj-nik je telovadil v Ljubljanskem Sokolu, kjer se je z vso vnemo posvetil lutkovni umetnosti. Ko je končal študije na ljubljanskem moškem učiteljišču in ni mogel dobiti takoj učiteljskega mesta, se je z vso dušo in srcem posvetil sokolskemu delu. L. 1935 je prestopil iz ljubljanskega Sokola v vrste vaškega Sokola, kjer se je izkazal kot odličen in izvrsten sokolski delavec. Vso svojo ljubezen in požrtvovalnost je posvetil sokolskemu gledališkemu odru in lutkovni umetnosti, kjer je nastopal z velikim uspehom. Med nami je bil dobri dve leti in v tem času ga je vse vzljubilo zaradi njegovega prikupljivega. in odkritosrčnega značaja. Bil je sokolski brat v pravem pomenu besede. Prvič smo občudovali njegov igralski talent leta 1936 pri predstavi na prostem "Celjski grofje«, kjer je odlično kreiral Friderika. Njegov prvi nastop je zbudil splošno pozornost in občudovanje. Pokojnega brata Silva smo videli potem še v drami .Reka* (Jakob Doorn), v veselo- igri >Skok v zakonski jarem« (dr. Wend-Lartd), v zabavni komediji »Peg srček moj« (Jerry) in v »Mladoletju« (Gluhovcev). Največji njegov uspeh pa je bil, ko je re-žiral dramo ^Sveti plamen«, kjer je igrat Tabreta v proslavo materinskega dne leta , ,1937. S težkim srcem smo se poslovili od njega, ko je dobil službeno mesto v daljni Brigi pri Kočevju, kjer je nastopil službo šolskega upravitelja. Tudi v tem zapuščenem kraju slovenske zemlje ni zapustil TvrŠeve misli, vstopil je v kočevskega Sokola in tudi tam pomagal pri prosvetnem dehi. Danes našega dragega brata Silva nI več med nami, njegov spomin pa bo ostal večen v naših sokolskih vrstah. Pokoj blagi sokolski duši, globoko užaloščeni materi in zaročenki pa izrekamo svoje globoko, iskreno sozalje! J. H. Novi načelnik ČOS Poročali smo že, da je bil za novega načelnika Češke obce sokolske soglasno izvoljen dr. Avgust Pechlat. Novi načelnik ČOS je bil rojen 27. avgusta 1877. Sokolskemu pokretu se je pridružil že kot študent, ki je poznal napredno gibanje in ki je kmalu spoznal, da bo koristilo sokol-stvu v prvi vrsti prosvetno delo. To pa seveda ni pomenilo, da bi bil zanemarjal telovadno stran. Pridno je telovadil v Sokolu Pragal, kjer je 10 let vodil društvo kot načelnik. Pri tem se je pa zelo zanimal tudi za prosvetno delo in leta 1900 je prišel v prosvetni odbor COS. Lepo je znal združiti telovadno m prosvetno delovanje sokolstva in njegovo geslo je bilo vedno: Vaditelj — vzgojitelj. Pred svetovno vojno je postal član tehničnega odbora ČOS, sedanjega načelni-štva članov, kjer še vedno deluje. Od leta 1931 je v predsedništvu ČOS in od istega leta je tudi namestnik načelnika ČOS. Njegov cilj je bilo sokolsko šolstvo, čigar nujnost je tako temeljito spoznal po 40 letih svojega članstva v svojem praškem društvu. V letošnjem letu si je priboril dr. Pechlat sokolsko literarno nagrado Karla Va-nička. Njegove dolgoletne študije Tyrše- Tovorni avto mu je str! glavo Tragična smrt kmeta Josipa Kobala iz vasi Zbeiavt pri Varaždinu Varaždin. 19. julija V ponedeljek opoldne m je pripetila na glavni cesti Varaždin—Ludbreg pri vasi Bartolovec težka avtomobilska nesreča. Smrtno se je ponesrečil 36-letni Josip K o-k a 1 iz vasi Zbelave pri Varaždinu, njegov 9000 din vredni konj je bil pa težko poškodovan. Tovorni avtomobil, ki ga je šofiral 26-letni Josip P e r n e c iz Kozakov, uslužben pri tvrdki Anton škcrlinek v Selnici ob Dravi, je vozil gradbeni materijal. Dopoldne sta peljala Kobal in njegova žena Marica vsak svoj voz slame iz Bartolovea proti Trnovcu. Stopala sta vsak ob svojem vozu in vozila pravilno po de*ni strani. Kar je privo/il od nasprotne strani s veliko brzino tovorni avto. Konja sta se splašila in oba voza sta se prevrnila v jarek. Sprednji del avtomobila je zadel Kobala in kolo mu je slo če/, glavo tako, da je obležal na mestu mrtev. Glavo mu Je strlo in možgani so brizgnili na cesto. Videč, taj se je zgodilo, je šofer hitro zavrl avto, Id se pa ni ustavil, ker j^ bila baje zavora pokvarjena. Ustavil se je žele dobrih 200 m od kraja nesreče. Takoj po nesreči so prihiteli iz bližnjih vasi kmetje, med katerimi se je hitro raz- širila vest o težki avtomobilski ne&reei, ki naj bi jo bil zakrivil šofer. Kmetje so bili silno razburjeni. O nesreči j** bila obveščena občinska uprava v Dartolovcu. Ogorčeni kmetje so hoteli kar sami obračunati s šoferjem. Ta čas je pa prišla orožniška patrulja. Vodja je pozval kmete, naj se pomirijo, ti so pa odločno zahtevali, naj jim orožniki izroče šoferja, da bodo z njim obračunali. Res se jim je posrečilo iztrgati orožnikom Šoferja, po katerem so jeli neusmiljeno udrihati s koli in ga obmetavati s kamenjem. Orožniki so ga pa še pravočasno rešili in odvedli v občinsko hišo v Bartolovcu. Ogorčeni kmetje pa niso dovolili, da bi ostal tam. Pozneje je prišla sodna komisija in komandir orožniške stanice iz Varaždina k orožniško četo. Aretirali so tri kmete. Precej težko poškodovanega šoferja so odpeljali v varaždinsko bolnico. Po okolici Varaždina se mnogo govori o težki avtomobilski nesreči, ker je v treh letih že Četrti primer, da se je pripetila na isti cesti smrtna nesreča. Šoferjevi spremljevalci so se takoj po nesreči skrili v bližnjo koruzo, pozneje so pa pobegnili proti Varaždinu. Pokojni Kobal zapušča ženo in dva otroka. Edine izjeme med ženskami V vseh civiliziranih državah si ženske prizadevajo, da bi bile čim lepše. In če jim ni narava dovolj radodarna, skušajo popraviti to z različnimi umetnimi sredstvi. V Azi;i je pa dežela, kjer si ženske nasprotno prizadevajo, da bi bile čim grše. Ta dežela je Tibet. Tibet anke si maže jo obraze s temno rdečim praškom, ki ga izdelujejo iz zmesi krvi in nekaterih rastlin. Ta prah ima grdo barvo, obenem pa smrdi. V nasprotju z našimi damami, ki se le-potičijo tako, da imajo na obrazih svetlo-rdečo barvo, združeno z belo, se tibetanske žene maže jo tako, da imajo na licih in sencih povsem črne madeže, človek bi mislil, da ima pred seboj grde maske. Od kod se je vzel ta običaj, tako zelo nasprotujoč ženskemu značaju? Tibetske žene so bile prisiljene v to pred mnogimi stoletji To so odredili dalajlame, hoteč tako ohraniti krepost zakonskih žen. Ma- zanje obraza s črno barvo je namreč običaj samo pri zakonskih ženah. Dekleta si obrazov ne maže jo. čim se pa dekle omoži, si mora takoj namazati obraz s črno barvo. Lame so proglasili, da lepota za pravo zakonsko srečo ni potrebna in da je greh, če žena, ki je že našla moža, razkazuje še naprej svoje čare in zapeljuje tako druge moške v skušnjavo. Zato žene Tibetancev sploh ne nosijo nobenega nakita in se oblačijo vedno tako, da se lepota ženske postave skrije. Zavijajo se v debele črne halje, ki delajo grde gube. Sicer so pa zakonski običaji v Tibetu različni po poedinih krajih. V nekaterih krajih ostanejo žene svojim možem zveste za vse življenje in tu ima menda njihova grda zunanjost oni pomen, ki jt ga pripisujejo lame. Drugod pa žene krat-komalo zamenjavajo može in jih imajo tudi po več, posebno če gre za brate. Pa tudi v teh primerih se ne smejo kazati tako, da bi zapeljevale tuje može v greh. Obraze si morajo tudi take žene mazati s Črno barvo. A. P. ME LNI KOV: ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA 99 POMAN ZLOĆIN L Bilo je v septembru. Po teden dni trajajočem deževju je bilo že tretji dan lepo, solnčno vreme. Gozdovi so se bili v izobilju napili vlage, po travnikih so se lesketale mlake, ceste so bile pa že suhe. Kristalno čisti zrak, poln vonja komaj odpadlega listja, je bil osvežujoč. Po gozdovih je raslo mnogo jurčkov in lisičk. Strastni gobar, policijski svetnik Ivan Grigorje-vič Murzajev, ki je redko izrabil nanj odpadajoči prost dan, je bil že od jutra v gozdu. Ko je stopil iz gostega smrekovega gozda na livadico, je sedel na štor, odložil velik nahrbtnik, ga položil na tla in si z užitkom prižgal cigareto. V nahrbtniku je imel polno skrbno zloženih jurčkov. _ V gozdu se počuti človek tako prijetno. Ne smem se pa dolgo muditi. Solnce že zahaja. Ura bo kmalll osem. Bog daj, da bi prišel Se do večera iz gozda. Do mesta linam še sedem kilometrov hoje. Kmalu je vstal in krenil urnih korakov čez livado v brezov gozd. Priti iz gozda v temi ni bilo lahko, dokler ni prišel na gozdno stezico, zaraščeno z gosto travo. Skozi krone dreves so se že lesketale I zvezde. Po njih je določil smer in kmalu je prišel iz gozda na polje. Tam je bilo svetlejše od zvezd in tankega luninega srpa, ki se je bil pravkar prikazal nad obzorjem. Po obrisih gozda za seboj in dveh domačij je spoznal, kje je. Potegnil je iz žepa uro in posvetil na njo z žepno svetilko. Bila ie deset. — Torej pred enajsto ne bom doma, — je pomislil policijski svetnik in pospešil korake. Po mehki sredini malo rabljene poti mu je bila hoja prijetna. Na desni strani se je razprostiralo polje, na levi pa travniki, segajoči tja do gozdov knezov Kostrovih. Malo dalje je segal tik do poti gozd. Komaj je Murzajev Drisnel do njega, je naenkrat zaslišal za seboj brnenje avtomobila, ki je v naslednjem trenutku v divji brzini švignil mimo njega. — Pa menda vendar šofer ni pijan? — je odsko-čil prestrašeni Murzajev v stran. — Vozi kakor blazen po taki poti, povrhu pa še brez luči. Od kod neki se pelje? Saj vodi ta pot samo do dveh siromašnih kmečkih domačij, potem se pa izgubi v gozdu, kjer ne morejo voziti po njej niti kmečki vozovi, kaj šele avtomobili. Zanimanje njegovega poklica se je zdramilo v Murzajevu tako naglo, da se je ustavil, sedel na kamen ob poti in se zamislil, prizadevajoč si pojasniti vzrok tako nenadne in neobičajne vožnje avtomobila po poljski poti. — Od kod je prispel, da se je tako nenadoma pojavil za mojim hrbtom? Ce bi bil prispel po cesti od gozda ali domačije, bi bil prej slišal ropot bližajočega se avtomobila. To pomeni, da je prispel od leve strani, sem od travnikov, od katerih me loči del gozda. Zato nisem mogel slišati ropota, dokler avto ni za vozil s travnika na pot. Cez travnike pa ne vodi nobena pot. niti steza in na tej strani sploh ni nobene hiše. Kolikor se spominjam, stoji tam samo vila kneza Kostrova, zelo udobno opremljena, toda redko obljudena, zato tudi nihče ne pazi nanjo. Kolikor vem, stanuje knez v nji samo, kadar si hoče odpočili na samem sredi prirede, toda on se ni peljal tod mimo. Prvič, kaj naj bi ga napotilo ponoči na travnik, ko pa vodi na drugi strani blizu njegove vile skozi gozd krasna cesta? Drugič, avio. ki je vozil mimo mene ne pripada knezu. Njegov mogočni in krasni Rolls-Roys pozna vse mesto, dočirn je bil avto — kolikor sem mogel v temi spoznati njegove obrise — cenen Ford, povrhu še zelo obrabljen, Če sodim po škripanju karoserije in hropečem zvoku motorja. Najbrž je bil to navaden taksi in še celo najslabši. V tem tiči neka tajna, — je zaključil Murzajev svoje razmišljanje. — Pa vendar ni bila knezova vila iz-ropana? Murzajev je skril nahrbtnik z jurčki pod grm ob cesti, potem se je pa prepričal, če ima v zalogi baterijo za svetilko in ko jo je prižgal, je jel pregledovati pot. Na njeni mehki površini so se dobro videli sledovi pnevmatik. Vzorci na levi in desni pnevmatiki niso bili enaki. Na odtisih leve pnevmatike so se dobro videle vrzeli med vzorcem, ponavljajoče se v enakih razdaljah, enakih obodu kolesa. To je kazalo, da je bila pnevmatika zakrpana. — Dvomim, da bi knez ne imel v zalogi pnevmatike in da bi se vozil z neenakimi zakrpanimi pnevmatikami, — je pomislil Murzajev. Krenil je po sledovih nazaj, v nasprotno smer, kakor je vozil avto. In tako je opazil sledove globoko zarezanih koles, ki so mogli nastati samo tako, da je šofer naglo zavrl avto. Sledovi so kmalu zavili v loku na travnik, kjer je bila zemlja steptana pod njimi in trava popasena skoraj do korenin. Tam so sledovi izginili. Ko jih je iskal Še naprej, je prišel Murzajev do krtine, čez katero je šlo kolo avtomobila in na kateri so se videli isti sledovi. Potem je pa sledila livada z višjo travo. Po tem, kako je bila povaljana, ni bilo težko ugotoviti sledov avtomobila, — Kaj pomeni to? — se Je čudil Murzajev, ogledujoč sledove. — Trava je povaljana v nasprotni smeri od poti, kar pomeni, da avto tu ni vozil proti nji, temveč od nje. Kmalu je našel potrdilo svoje domneve, ko je prišel na golo trato brez trave, pokrito z debelim peskom. Sledovi pnevmatik se tu niso poznali, pač je pa Murzajev opazil zlomljeno suho vejo, obrnjeno v" nasprotno smer od poti. To se je moglo zgoditi pod avtomobilom, ki je vozil tod mimo. Sledovi so znova izginili. Iščoč jih je zavil Murzajev malo v stran in prišel na drugo trato brez trave, pokrito z drobnim peskom Tu so se pa zopet nekoliko poznali sledovi pnevmatik. V svitu ugašajoče svetilke se je zalesketala sredi gole trate mlaka. Murzajev je izmenjal baterijo in jel ogledovati robove mlake. Na pesku proti poti so se videli razpršeni temni madeži. To je pomenilo, da je avto tu zavil od poti, kajti ko je hitro vozil čez lužo, je brizgnil vodo v smeri vožnje. Urejuj* Zupančič U Za »Narodno tiskarno" Fran Jaran H Za upravo in moralni dol lista Oton Chratof // V« v Ljubljani