a in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr in za četrt leta 90 kr., — po pofiti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinaSanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 5. novembra 1897. Avstrijski poljedelski shod. Poljedelski stan je najvažnejši v celi državi in njega prospevanje bi moralo biti pri srcu vsem državnikom, saj daje prav poljedelstvo državi vsega kar potřebuje za napredovanje v kulturi, v industriji in v gospodarstvu, saj daje velikih davkov in krepkih vojščakov, povrh pa se množi in prenavlja inteligencija iz sinov kmetskih starišev. Navzlic temu se sme reči, da država za nikogarne stori tako malo, kakor ravno za kmetijski stan. Država je popolnoma v rokah velekapitalizma in ta ni prijatelj samostojnosti kmetovaleev ampak zla ga čedalje večje latifundije iz kmetijskih posestev in proletarizuje vedno bolj kmetijski stan. da kmetje še vedno niso spoznali, da jim je v Žal obrambo svojih interesov, v varstvo svojega obstanka pred vsem potrebna organizacija da kaj doseči, dokler pa Le z združenimi močmi se bodo kmetje hodili svak po svoji poti, dotlej nimajo upanja, da se izboljša njih pre- klavarni položaj. Res, da interesi kmetijstva niso povsod jednaki Kar bi koristilo kranjskemu kmetu, to bi škovovalo ga-liškemu ali tirolskemu, ali vzlic temu, da koristi kmetijstva v jedni kronovini čestokrat nasprotujejo koristim kmetijstva v drugi kronovini vender jako mnogo točk i „Kmetje iz vseh avstrijskih dežela ! Beda kmetskega stanu vedno narašča. Večletnim slabim letinam je sledila po mnogih krajih še mnogo slabeja v letošnjem letu, kar je provzročila toča, nalivi in nenavadna povodenj. Tisoči kmetov zrô skrbi polno bodočnosti v lice, tisoči in tisoči ostavljajo domovino, ker jim je zmanjkalo za življenje in obstoj potrebnih sredstev, stotisoči so se pa morali vsled sedanjega gospodarskega nereda zadolžiti do vratu in vkljub temu v tej brezmejni nesreči 12 milijonov avstrijskih kmetov zaman čaka na obljubljeno pomoč. » Opetovano je vlada že predložila načrt zakona glede stanovske kmečke organizacije toda brez vsa kega vspeha ; brez vsake koristi in brez konca se že proučava vprašanje o terminokupčiji z žitom in o pre- ; z narodno-gospodarskega stališča osnovi žitnih borz nad vse meje škodljivi naredbi glede mlinarskega obrta sta še vedno v veljavi, in vkljub neznosni bedi se še podaljšuje nagodba z Ogersko po stari krivičnosti. Vsi ti poja\i in dějstva, katerih se ne da tajiti, naj nalagajo dolžnost, da skupno povzdignemo svoj svareči glas, kajti nadalje nespremenjeno ohraniti sedaj vladajoče razmere se pravi popolno uničiti ves kmečki stan. i Poljedelci iz vseh dežela Avstrije! Jedini in složni hočemo pokazati na „splošnem avstrijskem shode polje-delcev", da ima tudi kmet pravico zahtevati državnega gospodarski obstoj, da kmet ne more varstva za svoj glede katerih soglašajo interesi vseh kmetovaleev in glede katerih bi se lahko doseglo skupno postopanje. Sedaj se poskusi prvič, organizovati vse avstrijske poljedelee za skupno delo v dosego tistih ciljev, kateri Ves kmetski stan najvažneja vprašanja. živeti od narodnostnih bojev in nasilstev ter ne plačevati davkov, on mora konečno zahtevati plodonosnega delovanja na polju socijalne in gospodarske preosnove, in da vsi, brez razlike jezika in narodnosti, skupno zahtevamo, da se ohrani avstrijski kmetski stan na podlagi državnega reda, moči in veljave. Na tem kmečkem shodu se bodo obravnavala za tem » da se so vsem kmetovalcem jednaki, in v ta namen se priredi mnogobrojno udeležite „splošnega avstrijskega kmetskega na Dunaji splošen poljedelski shod. shoda", ter s tem, da bodete soglasno pritrdili predlo- Odbor za prireditev tega shoda, ki se vrši dne 14. ženim vam resolucijam, kakor tudi s svojo jedinostjo pri novembra oklicem: na Dunaju vabi udeležbi z nastopnim tej redki slovesnosti avstrijskih poljedelcev, bodete pokazali » da se zavedate svojih u državljanskih pravic v celokupnosti/5a A A 43« avstrijskega poljedelstva, ter dospěli do prepričanja, da z izvajanjem te svoje pravice ne izpolnujete samo dol-žnosti samoobrambe, marveč tudi domovinske dolžnosti. Pridite torej kar mnogoštevilneje, gre se za ohranjenje stanu, ki obranjuje in živi vse in ki je podlaga naše države. Vsako poljedelsko društvo (zadruga itd.) odpošlje lahko zastopnika s pismenim pooblastilom na Dunaj. Koder pa takega društva še ni naj poskrbi za to občina sama. Ako so posamni kraji le preveč oddaljeni od Dunaja, zastopa lahko jeden odposlanec več društev ali občin. One može, katerim ste povodom zadnjih volitev v državni ali deželni zbor pověřili svoje zastopstvo, bode gotovo veselilo, ako se bode mogli izkazati na tem shodu s prav veliko pooblastili.a Slovenci moramo le želeti, da bi ta shod obrodil obilo sadu, saj je prav slovensko kmetijstvo pomoči nujno potrebno. Politični pregled. Državni zbor. — Vsled obstrukcije je bila većina primorana iskati izrednih sredstev, da dožene provizorno nagodbo. Sklenila je, da se v podnevnih sejah rešijo nujni predlogi, uiej katerimi zavzemajo prvo mesto predlogi, naj se obtoži ministerstvo, za prvo branje nagodbenega provizorija pa je določila večerne seje. Dogovorila se je. da dožene prvo branje v jedni seji, a to se jej je navzlic nadčloveškemu naporu ni posrečilo. Obstrukcija je to preprečila. Dotična seja je trajala nepretr-gorna celih 25 ur, a dognati se ni mogla. Poslanec dr. Lecher je sam neprestano govoril celih 12 ur je stal na svojem mestu in govoril stvarno in logično. Podpredsednika sta bila tako utrujeno, da ništa mogla nadalje izvrševati svojih opravil, vsled Česar se je seja pretrgala. Nemci so ta neuspeh večine razkri-čali za veliko zmago, toda zmaga je bila samo polovičarska. Nadaljevanje razprave o nagodbenem provizoriju je bila dolo-Čena na dan 4. novembra in desnica je sklenila, da je dožene, pa če bi seja trajala zopet 25 ur ali pa tudi 50 ur. Ni dvoma, da dobi bitko in da dožene prvo branje na to pa — kakor rečeno — ni upati. da se provizorij pravočasno reši. Političen položaj. — Ob uri, ko iziđe ta list, je velika kriza morda že odloČena. Kriza je dosegla svoj višek mi-noli teden, pri prvem branju provizorne nagodbe z Ogersko. Uspeh, kateri je združena opozicija dosegla pri tej priliki, je sicer le polovicarski uspeh, toda ta uspeh je dokaz, da ima opozicija moč in voljo, preprečiti pravočasno rešitev provizorne nagodbe. Položaj je s tem zadosti pojašnjen. Proti ob3trukciji ne moreta niti vlade niti većina nič opraviti in s silo se na-godbeni provizorij absolutno ne da rešiti. Kaj naj stori vlada? Odprti sta samo dve poti: ali mora Badeni odstopiti, ali pa se mora poslužiti izrednih sredstev. V tem je javno mnenje jedino, ne ve se pa, katera eventuvalnost se zgodi. Za izredna sredstva, za odprave ustave oziroma parlamentarizma se vlada še ne more odločiti. Stvar je nevarna, na odstop pa Badeni tudi ne misli, ker ga krona na odpusti. Kaj se zgodi, je še povse negotovo. Cesar se vrnil na Dunaj in se posvetuje s svojimi svetovalci. Za sedaj- se poskusi. dognati provizorno nagodbo, če pa Nemci preprečijo nje vsprejetje, moramo biti pripravljeni na velike in važne premembe. Predsestvo poslanske zbornice. — Minoli teden je predsednik poslanske zbornice, dr. Kathrein, pristaš nemške-ka-toliške-narodne stranke, presenetil vso zbornico. Nakrat je od-stopil in takorekoc zbežal z Dunaja. Uzrok temu je, da ni bil zadovoljen s politiko grofa Badenija, niti hotel ustezati željam večine, zahtevajoče, naj predsedstvo postopa proti obstrukcijo-nistom z vso odločnostjo. Kdo postane Kathrtinov naslednik, Še ni dognano. Večina bi rada imela, da prevzame predsedstvo kateri izmej članov nemške klerikalne stranke, zlasti bi rada videla na predsedniškem mestu energičnega dr. Ebenhocha, toda stranka se brani in vsled tega misli večina, ponuditi predsedstvo slovenskemu poslanců ar. Ferjančiču Volitev predsednika se bo vršila najbrž še ta teden ali pa prve dni prihodnjega tedna. Legitimacijski odsek je že razdelil referate o prote-stiranih volitvah. Za nas je posebno važno to da bodo naši poslanci poročali v izvolitvi treh laških primorskih poslancev, Bartolija, Mauronerja in Verzegnassija, kateri so bili izvoljeni samo vsled sleparstev in nasilstev, Lahi so v silném strahu, da se izvoiitev ter poštenjakov razveljavi. Avstro-Ogerska kolonijalna družba. — Dne 26. t. m zvečer je bil občni zbor avstro-ogerske kolonijalne družbe na Dunaju pod predsedstvom kneza Wrede Odbornik dr. Weisl je v daljšem govoru risal nalogo kolonijalne družbe z ozirom na izseljence avstro-ogerske monarhije, Govornik je rekel, da družbi ni ležeče na tem. pa bi pospoševala izseljevanje. Kjer pa ni možno zaustaviti izseljevanja, ondi je naloga družbe, da gre izseljencem na roko v vsakem oziru. „V 6000 slučajnih izselitve se ni pripetila nijedna neprilika, ker je družba skrbela za red in nadaljuje preživljanje izseljencev v tujem svetu. Cilj, da avstro-ogerska zasnuje svojo kolonijo, se přibližuje uresni- čenju iu se bodo prebivalci neke kolonije Že drugo leto 1898. poklonili cesarju ob oOletnici. Kolonija bode nosila ime. Nj. Veličanstva Frana Josipa I. Tajnik družbe je poročal na to o postopanju pri izseljevanjih in o družbini zaščiti, dani izseliencem. Računski svetnik Bubella je stavil nasvet, naj bi se od pov-prečno 80 000 (!) izseljencev, kolikor jih zapušča vsako leto našo državo, napotilo kakih 40 — 50000 na Kubo. Na ta predlog so sklenili, da treba proučiti stvar natančneje. Na tem občnem zboru se je pripovedoval tuli slučuj, ki označuje načine, kakoršnih se poslužuje izvestni lopovi, da izkorišcajo nevedne izseljence. Sprevodnik nek-; ogerske železnice je potem, ko je spravil izseljujoce se popotnike nalašč v poseben vagon, přišel k ijudem v voz in jim naznanil, da je prepovedano iz-seljevati se ter da hoče brzojaviti na mejo o namenu potujočih. Na to je jela na skřitem kraju vagona ropotati ura budilka katero si je pripravil slepar v ta namen, in potniki so měnili, da kondukter brzojavlja sedaj. Ljudij se je polotil strah in so jeli prositi lopova, naj jim prizanese. Po dolgih prošnjah se je dal le-ta pregovoriti, toda proti temu, da mu sleherni iz-seljenec plača nekaj malega za uiolk. Seveda se vsi hitro po-segali v žepe in mu pomolili zahte^ano. Na to je budilka zopet zaropotala in kondukter je rekel ljudem, da je že brzojavil na mejo, da je vse v redu ter da smejo potovati dalje. Tacih in jedûacih slučajev da se dogaja sleherni hip in družbi nalog je, ščititi izseljence pred takimi sleparii in izmozgovalci. Namen družbe, kakor razvidno, je blag v socijalnem obziru. Sedaj pa nastopa drugo vprašanje. Dějstvo, da se iz naše države izseljuje vsako leto preko 80.000 — vsaj tako poroca računarski svetnik Bubelia — je pa vznemirjujoce in to za Slovanstvo Avstrije tembolj, ker je večina izseljencev slovanské narodnosti. Uzroki izseljevanja so znani, internacionalno kori-stolovstvo je glavni vzrok te mizeriji. Kriza v nemški katoliško-narodni stranki. — Če- dalje jasneje se kaže. da v nemški katoliško-narodni stranki ni prave jedinosti. Dipauli in niegovi ožji pristaši silijo iz večine, ker je slovanska, Karlon in Ebenhoch pa zagovarjata nazor, da naj os'ane stranka za vsako ceno v večini. V nekaterih krogih se že govori, da se utegne celo primeriti, da Dipauli in nekateri ožji njegovi somišljeniki izstopijo iz stranke in se približajo opozicijo ter zlasti nemške nacijonalnemu programu. » 4 37 Hrvatska — Tekom meseca novembra vršile se boda bivališča preseliti bliže Novému Mestu, je sodnik z mestnim v osmih okrajih dopolnilne volitve v hrvatski dež. zbor. Mad- svetovalstvom vred podpiral to prošnjo, češ, da kmetski jaroni so bili volitev opozicijonalnih poslancev v teh okrajih razveljavili, a da si zagotove zmago pri dopolnilnih volitvah, so pod pretvezo nemirov razglasili prav v teh okrajih preko sodbo ali „standreht". S takimi sredstvi in ko je jako mnogo volilcev v ječi, seveda ni težko zmagati. Srbija. Novo ministerstvo je že sestavljeno. Pred- črevljarji mestnim jako škodujejo, da pa ne plačujejo nič deželnih davščin, in da celó cesarju nič ne koristijo, kajti „kadar se jim naloži davščina, kar izgine jo kakor dima. Zato naj se ugodi prošnji novomeške zadruge in naj se kmetskim šušmarjem ne dovoli prebivati niti ni v Šmi- sednik mu je dr. Vladan Gjorgjević. velik prijatelj razkralja belu, niti v Mehovem. Odborniki pa niso bili posve tega Milana. Splošno se sodi, da je to samo prehodno ministerstvo, katero se bode kmalu umaknilo liberalnemu ministerstvu, „uredi" potem državo tako, da bo razkralj Milan .imel proste roke in bo mogel brez ovir izprazniti državne blagajnice. mnenja, kajti tisti kmetski krojači, ki izdelujejo zgolj kmetsko obleko, nič ne škodujejo meščanskim, in jih torej ni siliti v novomeško zadrugo, pač pa krojače stanujoče Poljski strah na Pruskem Kako zelo se boj v vaséh tik mesta i ker šivajo tudi za meščane. Na Nemci „slovenske propagande" in jo hočejo si loma zatirati o vsaki najmanjši priliki, kaže sledeci, za Pruse naravnost sme- laga naj se jim pa samo po 20 kr. letnega prispevka za zadružno blagajno. sept. 1758 so dobile svoboščine Silni slučaj. V neki 1 udski šoli v pruski Sileziji je učitelj novomeške zadruge krojačev potrjenje cesaričino. §. 13. iztakDil pri nekemn učencu poljski abecednik in mu ga hlastno iztrgal. Na to je nastal hud vihar v uradnih krogih dotičnpga kraja, je dovel do zaključka „da je abecednik zmožen, vzbujati narodno-poljske ideje itd." Ali ni tako, kakor bi se bal morilec duha umorjenega, katerega sluti pri zadrugo z letnim doneskom 20 kr., a izvzeti je pri je določil, „da ne sme delati v novomeškera teritoriju in v novo priklopljeni župniji šmihelski in v vikarijatu mehovskem noben šušmar, če se ne vkupi v novomeško a vsakem šumu velega listja? Italija in trozveza' Že dlje časa se govori, da se tem kmetsko delo » delà nič škode u s katerim To pa ni se krojaški zadrugi ne je Italija naveličala bremen, katere jej nalaga trozveza in da isto leto je prosila za dodatek: zadostovalo krojači v zadrugi. Št. komaj čaka kdaj jej bo dana prilika, iznebiti se svojih zavez-nikov in se zopet približati Franciji. Sedaj se je izkazalo, da je bil tudi jeden prvih italijanskih državnikov general Robi-lant, bivši dolgoletni poslanik na Dunaji, odlocen nasprotnik trozveze V ugledni italijanski reviji je bilo te dni propriobČeno Škocij Jarneju an u i Šmarjeti, Šempetru, Toplicah, Trebnjem, Mirni, Šent - Rupertu, Šmihelu, Mehovem, Koštanje vici, Metliki, Črnomlj u, Žužemberku in Mokronogu naj se vpišejo v novomeško i ali v tisto zadrugo, ki jim pismo, katero je general Robilant pisal v času, ko je bil mi- je najbližja, sicer naj se kaznujejo kot šušmarji. Vlada naj s posebnim patentom zažuga gosposkam oštro kazen, nister vnanjih del, italijanskemu poslaniku v Berolinu in v katerem je naravnost přiznal, da nalaga trozveza Italiji sicer žrtve, da pa jej nič ne koristi. To Robilantovo priznanje po vsi Evropi obudilo nepopisno senzacijo. če nočejo kaznovati šušmarjev na svojem ozemlju. Mestno starešinstvo je to zahtevo opravičevalo s tem p ititft^ftftftft ft it ft it it -rtyt.fà&itïtft it ft ft "t", ft ft it it ft ft- ititftitit^ m Obrtnija. E * 2« obrtni politiki 18, veka Spisal Jos. A p i h. (Dalje.) dokazom, da oni šušmarji itak niti svojim gosposkam nič ne koristijo in tudi jako „pohujšljivo" živé j zato bilo umestno, da bi se z 20 kr. na leto vkupili v novomeško zadrugo, potlej bi jih lahko strahovali. Doma niso itak nikdar, ker vedno hodijo v „štéro" in zanemarjajo kme- tije, če je pa vojaški nábor, se umaknejo gosposki, in o taki priliki ne najdeš nobenega kmetskega krojača doma na njegovi kmetiji; gosposka mora pa potem vzeti vsa- Ribniški črevljarji in usnjarji so se pa morali bra- kega pritlikavca za novinca, dočim krojači ostanejo prosti, niti celo proti dvěma nasprotnikoma. Pulili so se žanje Če bodo pa vpisani v zadrugo, bodo morali večkrat priti na jedni strani Cirkničanje, na drugi pa Novomeščanje, v mesto, lahko jih bo prijeti in strahovati, pa tudi za dasi so imeli svoboščine že iz 1. 1605. Grof Gvidon Ko- hudodelstva kaznovati. Če bodo pa taki kmetski krojači bencelj, lastnik ribniške grajščine, je toplo zagovarjal tudi še po vpisanju v zadrugo po građovih in župniščih ribniške mojstre, dokazujoč, da se pravice cirkniške za- šivali za gosposke ljudi in tako kratili zaslužek mestnim druge ne raztezajo čez Ribnico, ampak samo „doRibnice", do meje ribniške gosposke, in da sega pravica novomeške zadruge črevljarjev in usnjarjev samo tri milje ckrog Novega Mesta, dočim se začenja ribniške gosposke Ribnice same pa je mej a ur od Novega Mesta do celih 11 ur hodâ. Vlada je tudi v tem slučaju branila stare pravice potrdivši predloženi ji svobodščini načrt. i zadrugarjem, naj se jim nalaga kazen 12 funtov voska m dobro gld. mesto južine. Odborniki so nato očitali mestni gosposki, da ni novih pravil krojaške zadruge novomeške čitala i sicer bi ne zahtevala v nasprotju s § 13. novih pravil. Rekli so da naj se ne delà nič razločka med onimi kmetskimi krojači, ki izdelujejo samo kmetsko obleko in toraj nič ne škodujejo mestnim krojačem, in pa med Ko so novomeški krojači prosili odobritve svojih tistimi, ki šivajo tudi za gospodo; tego razločka ni pre- svoboščin in zahtevali nov članek, ki primoral tudi zirati m letni prispevek 20 kr. naj se nalaga samo krojače okrog mesta (V Šmihelu), da se vpišejo v novo- kmetskim krojačem, ki izdelujejo gosposko obleko. Tudi meško zadrugo, da se pa ne smejo iz svojega sedanjega ni dopustno i tako velik okrog kjer imajo tudi lastne zadruge, priklopiti novomeški zadrugi in ji torej „ podeliti služka", tako da bi moral priti na nič kmet in meščan v teh mestih m m trgih nekako gospodstvo u Če » ima ker kmetje bi zanemarjali svojo zemljo in „bi se lahko grajščina že vsaj leto in dan krojača v svoji službi in pripetilo i da přinesli v mesto kravje meso in meso livreji, ki n\č ne delà konl urence mestnim krojačem, naj vsakovrstne nečedne » včasi morebiti celo bolne ali cr se mu tudi ne nalaga višji prispevek, nego 20 kr. Ali knene živine, tem načinom bi pa še bolezni zanesli v se ugodilo zadrugi, tega ne vem, mislim pa, da ne, mestou. Zato naj se kmetom meso, ako prmeso na ker so take „presebične namerett zadrug nasprotovale te danji vladni obrtni politiki. zapleni, tako v Ljubljani, kakor zunaj mesta, in prodaj, razdeli se med siromake, izvzemši tisto meso. ki Dočim smo doslej videli, da so mestne in grajščinske nesó, iz dolžnosti (n. pr svoji gosposki) ali v dar pn- zum gosposke branile svojo domače rokodelce in zadruge, so Verehren") ali za desetino. Oštro se prepové kmetu v pa novomeški mesarji okrog 1750. tožili i da nima on- mestu klati in meso prodajati, kar se je doslej čisto dotni mestni s\èt toliko „razsodnosti in potrebne pra n brez strahu" dogajalo. Seveda se tudi šušmarstvo oštro vične moči da jih bránil proti kmetskim mesarjem, prepové. Na drugi strani pa se veleva mesarjem, da naj ki so v zadnjem času tik mesta, pri mestnem mostu in zalagajo mesto vedno z dobrim mesom v zadostni kolikosti na mestnem svetu, že postavili štiri mesnice in zdaj kar in naj se mojstri in hlapci vedejo napram občinstvu , do- očitno i ne da jih kdo kaznoval, prodajajo po mestu stojno" („bescheidentlich") Kdor se drznil kravje meso Ti šušmarji uničujejo domače mesarje, ki imajo meso prodajati za volovsko, naj se kaznuje in celo klavna nositi toliko javnih bremen. Deželni odborniki pa so od- pravica naj se mu vzame, če to stori opetovano. Magi govorili s pozivom na cesarski patent o trgovini na kmetih od dne 14. stratu se slednjič prisodi pravica, nastaviti ceno mesu grudna 1737, kateri dovoljuje go- in v poštev jemati pri tem razmere časovne in živinsko sposkam in podložnikom svoje surovine, ne izvzemši meso, sveže in okajeno, po mestih, trgih in tudi izvun dežele prodajati, zato pa plačujejo mesni davek (Fleischkreuzer). v mestih ceno. (Dalje sledi.) Vt: Kmetijstvo. Ako bi se omejil prosti promet z mesom, marsikdaj primanjkovalo mesa. kakor se je to že zgodilo v Ljubljani; pri nakladi od mesa pa bi se dohodki ob-čutno zmanjšali. Dotični zahtevi novomeške mesarske zadruge naj se torej ne ugodi, pač pa naj se zabrani tajno klanje v mestu. Mesar, ki se je naselil v Kandiji » dne Važna peticija. Na povabilo krškega županstvazbrali sose v nedeljo oktobra župani, oziroma svetovalci, 15 občin 17. pa podložen grajščini grmski, plačuje tjà davščino za Štajerske in Kranjske v posvetovanje pri županstvu v klanja. Obdrži naj Krškem. Pod predsedstvom Rajhenburškega župana skle- mesnico in ima gotovo pravico tedaj mesnico „in favorem aerarii do U Pač kmetom pre- nilo se je po poročilu Krškega župana dr. Romiha vlo- povedati trgovino z mesom, ako kupujejo in koljejo tujo žiti o zadevi živinozdravniških naredo prošnjo pri visokem bi bili vpisani v zadrugo novomeško, in c. kr. ministerstvu notranjih zadev. Ker obravnava prošnja živino ne da ko nimajo pravice do klanja ter ne plačujejo rektifika- perec in za javno blagostanje važno vprašanje, priobčimo cijskih in kontribucijskih naklad Svojo doma vzre- je tukaj doslovno : jeno živino pa sme klati in prodajati sleherni kmet tudi „Ker v mestu. Domači mesarji naj preskrbujejo mestu dobro njami na Štajarskem skoraj popolnoma u stavljena trgovina s svi m meso za primerno ceno, potem ne bodo napravili šušmarji Kranjskem, dasi je ponehala in kmetje nič kupčije v mestu ker bo meščan vendar someščanu rajši privoščil pošten zaslužek » nego tujcu. Zato pa bilo umestno i da mestna, ali katera višja gosposka uvede za mesto tarifo za meso, „kajti sicer bode zadruga meso gotovo podražila". Posebno odločno pa zvračajo odborniki zahtevo, da se novomeški zadrugi priklopijo vsi mesarji ne samo tri milje okrog mesta, nego po celem dolenjskem okrožju. Ta zahteva izvira „iz pretirane sebičnosti" in je torej nedopustí ji va. svinjska kuga skoraj po vseh okrajih, zbrali so se žu pani oziroma svetovalci podpisanih občin Štajarske Kranjske dežele m » dne 17. oktobra v Kršlcem v posveto vanje gledé živinizdravniških naredb in sklenilo se je soglasno predložiti visokemu c. kr. ministerstvu nastopno prošnjo : 1. Ako nastane v kakšni kronovini kužna živalska bolezen. uvedejo se naj le tište naredbe, katere so nave dene v III. oddelku zakona z dne 29. februarija 1884. št. 35. drž. zak. o odvračanji in zatiranji kužnih bolezni Ugodnejše je stvar iztekla za ljubljanske mesarje. pri živalih, oziroma pri goveji kugi v II. oddelku postave Ne vem sicer, kaj so zahtevali in kako soseizrekle pri- z dne 29. februarija 1880 leta st. 37. drž. zak. o od stojné oblasti. Nove svoboščine iz 1751. pa so vračanji in zatiranji goveje kuge. Posebno se nikakor združile vse mesarje ljubljanske in tri milje okrog Ljubljane v ljubljansko mesarsko zadrugo in so prepo-vedale šušmarstvo, češ „da delajo kmetje, přodajajoč (po ne smele zapreti kronovine. druge kronovine za uvoz iz okužene Mejni zápor ni naveden v zakonu o odvračanji in Ljubljani) vedno in skoraj nenehoma vsakovrstno meso, zatiranji kužnih bolezni pri živalih kot sredstvo, s katerim priseženim meščanom in mesarjem hudo škodo glede za- se zabrani, da se ne razširjajo kužne bolezni po deželah, 439 za katere velja ta zakon, in da se zatró ali iztrebijo. Kjer je zakonodajec hotel, da se uvede mejni zapor kot tako sredstvo, navedel je to v postavi sami ; tako proti vnanjim deželam po § 5. splošne postave o zatiranji kužnih bolezni pri živalih in po § 1 o odvračenji in zatiranji goveje kuge, in izjemno[proti kronovinam po § 32. postave o odvračanji in zatiranji goveje kuge. Ako bi bil hotel imeti zakcnodalec mejni zapor proti kronovinam pri vseh kužnih boleznih kot sredstvo, bi bil to uvedel ravno tako v zakonu o odvračenji in zatiranji kužnih bolezni pri živalih, kakcr je to navedel v zakonu o odvračanju in zatiranju goveje kuge. Mejni zapor proti kronovinam je pa tudi popolnoma nepotreben, ker so živinozdravniško-policijske naredbe po vseh deželah pod nadzorstvom državnih organov. Ni torej nikakega povoda, da bi ne zaupala kaka dežela živino zdravniško-policijskim naredbam okužene dežele. Pa tudi radi tega je mejni zapor neosnovan, ker ne morejo vedeti dotični državni organi, ali je res kakšna kužna bolezen v drugi kronovini, in lahko se pripeti, da se uvede mejni zapor proti popolnoma zdravi deželi. Lahko se n. pr. zgcdi, da zboli v svinjski čredi, ki se žene na prodaj, prešič za svinjsko kugo in da pogine; po živinske potnem listu je prišič doma iz Krškega okraja. Ako pogine prešič v kakem selišči na Štajerskem, takoj zapre dežela Štajerska svojo mejo proti Kranjski za uvoz svinj, in to dostikrat neosnovano. Nahajajo se namreč brezvestni trgovci s svinjami, ki pokrijejo svinje iz oku-ženih krajev z živinskimi potnimi listi zdravih krajev, ali lahko se je okužil tudi prešič na potu v okužnih vo-zovih ali na kakšen drug način. Namesto da bi se po-iskal pravi vzrok, uvede se kar na kratko mejni zapor proti zdravi, neokuženi kronovini. Zadostovali bi bilo v tem slučaju, naročiti državnemu živinozdravniku v Krškem naj preišče, je-li v tistem dvorcu svinská kuga, v katerem je baje doma poginjen prešič; vse druge naredbe naj bi se pa prepustile državnim organem na Kranjskem, ne ozirajo se na to, da je morebiti zbolela že opetovano kakšna žival. Mejni zapor dovede tudi dostikrat do naredb, katere gotovo niso v smislu postave. a) V okuženi deželi izrečejo državni organi, da je ugasnila bolezen, izvoz pa je vendar zaprečen, ker še druge kronovine niso odprle svojih mej. Ta slučaj je še sedaj na Kranjskem in Štajerskem, iz katerih dežel se ne smejo svinje izvažati in to tudi ne iz neokuženih krajev. b) Kužna bolezen nastane v dveh sosednih deželah; vsaka dežela zapre svojo mejo proti drugi. Sčasoma po-neha kuga v obeh deželah, a meja se le ne odpre, in je vsaka kupčija ob meji popolnoma zatrta. Dogodi se celo, da so dovoljeni sejmi v obeh deželah, a živali vendar ne smejo čes mejo. Ta slučaj je trajal dolgo časa mej Kranjsko in Štajarsko deželo, v Brežkemin Krškem okraju so bili sejmi dovoljeni, a svinje niso smele iz ene dežele v drugo. c) Kužna bolezen nastane v dveh sosednih deželah, kuga poneha v obeh deželah, a svojo mejo odpre le ena dežela. Ta slučaj je sedaj mej Štajarsko in Kranjsko deželo. Kranjska dežela je svojo mejo proti Štajarski odprla, a Štajerska dežela je še vedno zaprta proti Kranjski. Povdarjati se mora, da so svinjski sejmi dovoljeni v obeh deželah. Državni organi torej trdijo, da je ponehala svinjska kuga. Lahko se pripeti, da bode prignal v kakošnjem sejmu posestnik s Štajarskega svinje na Kranjsko na sejm ; ako jih ne proda, ne bode jih smel gnati domu. d) Dežela je lahko odprta proti nekaterim deželam, proti drugim pa je zaprta. Ta slučaj je sedaj na Kranjskem. Kranjska dežela sme uvažati svoje svinje na Solnograško, vse druge dežele pa so zaprte proti Kranjski. e) Ako pride trgovec s Solnograškega na Krško, ne sme oddati kupljenih svinj na postaji Videm-Krško, temveč peljati jih mora 1. oziroma 2 dni ali v Novomesto ali pa v Litijo, kar se gotovo ne more odobravati iz zdravstvenih ozirov na svinje. Take naredbe pa tudi niso v smislu postave; še celo pri utesnitvi prometa proti vnanjim državam pravi visoka nsrédba z dne 12. aprila 1880. 1.: „Ukazujoč te utesnitve ali omejitve, treba je imeti na vidu, da se ne ovira promet ali trgovina v večji meri, nego je opravičeno po svojstvu bolezni in po vladajočih razmerah sploh." 2. Pri kužnih živalskih boleznih naj se dene pod zapor le dotični dvorec, ali šelišče, ali okolica, ali okraj, ne pa radi dvorca celo stališče, radi selišča cela okolica ali okraj, radi okraja cela dežela. N. pr. vnela se je v jednem selišču v Cirklje svinjska kuga. Ker pa pelje okrajna cesta iz Krškega v Novomesto skoz občino Cirklje, niso se smele odpravljati svinje po tej cesti v Novomesto iz neokužene občine Krške, in to celo na vozovih ne, 3. Ako se vname v sosedni vnanji deželi kužna živinska bolezen, naj se vsakako zapre meja z vojaškimi močmi. Žandermerija in civilna straža nikakor ne moreta zapreti meje tako, da bi se popolnoma onemogočilo tiho-tapstvo. 4. Postaja Videm-Krško naj bo odprta za oddajo Kranjske živine, če je tudi na Štajarskem kakšna kužna bolezen, ali če se tudi zapre Štajarska dežela proti Kranjski. Imenovana postaja je popolnoma ločena od vseh Štajarskih selišč, tako da je popolnoma izključena med-sebno okuženje, to tembolj, ker se morajo na vozovih odpravljati svinje na postajo. Da bi bila imenovana postaja vedno odprta za Kranjsko, utemeljeno je tudi v tem, H . 4Ě kèr je to edina postaja, kjer odpravlja velik del Dolenjske svoio živino, in ker nadzoruje to postajo v živinozdravniškem oziru itak c. kr. živinozdravnik krški. 440 Kakor se je omenilo že zgoraj, morale so se gnati n svinje po ali dni daleč da jih Ali ustaši vas baje jako mučijo, jemljejo vam živež, praviti na železniških postajah. bilo mogoče od- pretepajo vas, da hrbta ne čutite, in zato se vam morda vendarle slabo godi". ne otež uje preveč . Promet s svinjami naj se z naredbami glede prevožnje svinj. Ako že morajo prevažati na vozovih kupčevalci s svinjami nakupljene svinje, naj se to ne zahteva tudi od posestnika, ki hoče postaviti na sejm svoje svinje, ali če jih žene mesarju, če jih kupi v kakem drugem selišču in jih hoče gnati na svoj dom. ali v drugih priličnih slučajih. Marsikateri posestnik ima morebiti postaviti jednega prešiča na sejm, za katerega bo dobil kakih 5 gld. Ker nima voza, najeti mora voznika. kateremu mora plačati skoraj polovico prodane cene. Mejni zapori vseh kronovin proti Štajarski m Kranjski se naj takoj odpravijo. Svinjska kuga je potihnila do malega po vseh okrajih Štajarske in Kranjske dežele. Ako bi se dal ute meljevati mejni zapor tudi posta vno i kar pa zanikajo podpisane občine, vendar ni sedaj nobenega vzroka, da so še zaprte skoraj vse kronovine proti Štajarski in Kranjski deželi. Mejni zapori trajajo že sedaj skoraj 3 leta, in je skoraj pooolnoma uničen ves promet s svinjami, tako da „Ne budali ! Kako nam mogli jemati živež in nam mogli kaj žalega storiti ! Izognejo se Tre UÊÊÊÈttM ■ be kako binja na dvajset milj ! Vlah se ti trese, ako mu sedo, Trebinje izgovoriš ! In ako gremo nad-enj počaka, ker je ne pes ! misliš, da nas počaka ? Noge pod pazduho in v skok, kakor bi mu za petami gorelo." bo verjel! Slišal sem, da ste jih preduce- Kdo ranjem pri Bilku dobili no i kako? 7) Aha! « zasmejal se je Turčin, kakor bi se nečesa novega spomnil, „gotovo čitaš časnike!" » « Seveda jih čitam." Ne čitaj jih, brate ! Časniki lažejo, ker imajo piko častitega našega carja. Hoteli so, da bi jih častiti car živil jim dal velikánsko svoto rmenih cekinov. Neumneži ! j da Car pa jim je odgovoril, da jim ne dá niti počenega groša, ker ima mnogo pravovernih otrok, katerim ne more odtrgavati zbok raznih tujih gladovcev". Tega pa mi vendar ne buš tajil, da vam jih je pri Kasabi Peka naložil, kolikor ste jih mogli nesti Zdaj imam pa že dovolj ! Pri Kasabi so našinci a n je nastopila posebno po vinorodnih krajih splošna beda. pomlatili Vlahe do zadnjega, le nesramni Peko je ušel Udano podpisana županstva prosijo torej visoko c. kr. ministerstvo blagovoli uvaževati navedene razloge in uslišati prošnjo. zdaj mi daj mir! Takov si, kakor vsak kristijan lažnik in gád". Turki so odhiteli, da bi se izognili nadaljnim upra šanjam. 45: M Poučni in zabavni del. n » X) » Tako dragi moj, ničesa ne izveš od previdnih in nezaupnih Turčinov," dejal sem sam sebi „Turke treba drugače izpovedovati !" sem na dubrovniške „Ploče," kjer ostajalo turške Šel Kako sem izpovedoval Turke Češki spisal J. Holeček. drugi polovici meseca septembra leta 1875. pri-borili so si hercegovski ustaši uspeh za uspehom. Po Evropi sta se širila deloma strah, deloma nezaupnost. Da se prepričal ob istinitosti hercegovskih poročil i sklenil sem, da jedenkrát zajamem iz odločno turških Čez nekoliko v. Priložnost se ni dala dolgo čakati. dnij pribežali so trebinjski Turki v Dubrovnik vsi prestrašeni, z izbuljenimi očmi. To je bil učinek poraza pri Bilku. Ti dobri ljudje povedó mi resnico, mislil sem si. Nekaj askerjev ustavilo se je na morskem bregu ter pogovarjalo se kupujoč neko ribo jih je obstopila tolpa radovednežev. ' uprašal petih minutah Ali si lačen, Turčin? nekdo » Nisem a rad pokusil", odgovoril je Turek » Le pokusi i pokusi saj tam na Trebinji itak lakote ginete « i dejal drugi iz tolpe. karavane, ki vozijo v Dalmaciji nakupljeno klajo v Tre binje Tudi danes sem našel ondu majhnu karavanico Šel sem mimo čete skeptičnih filozofov, ki so stali zamišljeno s povešenimi glavami in z lesenimi sedli na hrbtih. Takoj sem se prepričal, da tudi od njih ne izvem resnice. Poleg » Plo6 a stoji majhna beznica, kjer prodajajo čašico neprebavne kave po kr Sedel sem zunaj Notri sem zagledal tobakarico v obliki zámořsko glave, Bila je črna in svetila se je. kakor čevelj ; ustici je imela de beli in rdeče pobarvani i oči pa bele. „To mi mora pri vabiti kakega Turka", računal sem. Postavil sem tobakarico pred se, dal si prinesti čibuk in kavo ter hlinil se da se prav kakor paša ne brigám za nič, kar se godi okrog mene. Nasproti na nizkem zidu sedela sta dva razcapana askerja. Motreč te cape in to umazanost, mora člověk obžalovati državo, ki ima tako redno vojsko. Opanke raz-trgane, dokolenice luknjasta, hlače luknjaste, gole prsi, okrog boka pas brez b odale, na glavi umazan turban » n Mi? razjaril se je Turčin, „mi imamo na Trebinji ki je bil morda pred leti svetel, na pasu kartuš pDle or o vsega, česar si le poželimo, in tudi dobrega carja imamo, tega postavi samo kost in kožo — to je slika onih dveh ki bi ne dovolil, da bi lakoto trpěli askerjev (turških vojakov.) š Kmalu sem se prepričal i da crna glava z rde iima ustnicama res zbudila pozornost milih Turkov. » Glej 1 Meh med a 1 rekel jeden ) n ta ima usta ; ka tera zemlja pač rodi take ljudi ? u » Motiš se Ahmed", poučeval je drugi » to ni 0 ^^jrjrjr*??^*^ r . * i Osobne vesti. Nadvojvoda Josip Ferdinand člověk." » Ti vse bolje veš! Kaj pa je torej?" .Taka žival je". „Ah, zdravo, enšerliji (krajana) ! "vskliknil sem, kakor je imenovan stotnikom I. razreda v kranjskem pešpolku. Okrajni glavar v Sežani dr. Andrej grof Schaffgotschje imenovan ministerskim tajnikom v ministerstvu notranjih del. Ministerski podtajnik dr Peter okrajnim glavarjem na Primorskem Lah ar nar je imenovan Polkovni zdravnik dr. bi je bil stoprav zdaj opazil. „To je zamorec. u Stare v Ljubljani imenovan štabnim zdravnikom „Vidiš, Mehmed, ali nisem rekel, da to ni člověk!" „Tudi zamorec je člověk," kljuboval je Mehmed. „Ali mrhaY razsodil sem prepir. „Ali bi pila kave Celovcu je otvoril svojo odvetniško pišamo dr. Alojzij Kraut. i u Î ne pljeva u vrla vojaka? „Hvala „Ali ako bi vendar pila, prisedita, da se pogovo-rimo; plačam jaz." Přisedla sta, ne da bi ju bilo treba še kaj siliti. Dal sem jima nabasati čibuk in nadaljeval društvo brez posebnih stroškov polagoma slike vseh koč pla Pravni praktikantje V. F 1er in. G. Gale, I. Janeser, S te rie in Jos. Tekavčič so imenovani za avskulante. Viktor Vasič je imenovan adjunktom pri mornarskem komisaři jatu v Pulju. Slovensko planinsko društvo", snuje odsek amaterfotografov. Že načrt odsekovih določil kaže, da je društvo v svojem delovanji zopet storilo važen in vsestransko korišten korak; kajti s pripomocjo tega odseka pridobilo bode sem z izpraševanjem : „Ali sta Sarájevca? a „Sva, ali Nisem". si tudi ti? u ninskih pokrajin in drugih važnih predmetov. Odsekovi Člani pa bodo dobili strokovna navodila za fotografiranje in vežbanje. Njih proizvodi pa bodo dobili veliko vec veljave, k přidej « „Čemu si naju tedaj imenoval „enšerliji a oa „Vi ste naši dragi komšije (sosedje), in komšija pismeno in ustmeno v javnost Odsek namerava že letos napraviti malo razstavo. Člene vsprejema osrednji odbor „Slovenskega plan. društva" je toliko, kakor enšerlija sosed toliko k^korrojak; zato. " „Tako," dejal je Ahmed, kateremu je to vidno ugajalo. Mehmed „Ali si torej Nemec?" uprašal „Da, Nemec (Avstrijec) sem". „Nemci so dobri ljudje." „In ljubijo Osmanlije," dostavil sem, „tudi Cteman Jije so dobri. Kako vama je?" „Ne baš dobro". „Pojdita ! Kako bi Osmanlijam ne bilo dobro „Ne godi se nam dobro, brate". „Ali kako je to možno?" „Ali nisi ničesar slišal?" uprašal je Mehmed. „Kaj naj bi bil slišal? Ničesar nisem slišal." „Ali ne čitaš časnikov?" a Zveza slovenskih pevskih društev. Dne 28. oktobra t. 1. sešla so se slovenska pevska društva v Ljubljani v končno posvetovanje radi osnovanja zveze slovenskih pevskni društev. Že ob „Slavčevi" desetletnici je „Glasbena Matica" prevzela nalogo,. skrbeti za to, da se sestavijo pravila zvezi. Zastopniki ljubljanskih društev so sestavili pravila, katera so se přetekli četi tek končno odobrila. Ta pravila zveze slovenskih pevskih društev pošljejo se še tekom teh dnij ministerstvu v odobrilo, in čim bodo odobrena, prične Zveza svoje delovanje. Ker obsega Zveza vsa slovenska pevska društva Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem in Goriškem, kakor tudi na Dunaju, naravno je, liko važnost za razvoj pevskih društev in slovanské pesmi in da bode i v kulturnem oziru neprecenljiv činitelj na da ima že vsled tega ve- Po zvezi naj pride jugoslovanska zveza, a potem zveza vseh slovanskih pevskih društev v Avstriji. Sudmarkovska pevska združitev. V soboto in v nedeljo se je vršila v Ljubljani ustanovna slavnost društva H Sůdmárkischer Sángerbund \ Društvo samo na sebi pro- „Saj nisem norec, da bi čital časnike! Kaj morejo vokacija slovenskega prebivalstva, ker že njega ime kaže, da časniki modr ega vedeti?" „Resnico govoriš," prikimal je Mehmed, „časniki lažejo". „Seveda; saj se menda o vas niso kaj nalagali?" za nje namestnico gospa Mila Hribarjeva, za" tajnico „In ne malo! Ali res ničesar ne veš?" i) mi, ne vem n Boga Nalagali so se, da so se Vlahi kukavice in veseli i so, da imajo mir. uprli Vlahi so u reklamuje slovenske pokrajine za nemško državo. Ljubljansko prebivalstvo je bilo radi priredbe te slavnosti tako razburjeno. »Gospodinjska šola« V prvi odboiovi seji tega društva so bile izvoljene: za predsednico gospa Ana Lahova, gdcna. Minka Maroltova, za nje namestnico gospa Marija Hla?ka, za blagajnico gdčna. Zofija Grumova, za nje namestnico gična. Krsnikova. Ostale odbornice bodo nadzorovalne dame. V isti seji se je sklenilo, stopiti v dogovor s tremi izmej kompeten- «Ali „No? veš, brate u u » vendarle so se uprli a (Konec sledi.) tinj za službo voditeljice na gospodinjski šoli, za katere oživo-tvorjenje so se storili že nadaljnji potrebni ukrepi. Dopolnilna deželnozborska volitev v vipavko-idrijskem okraju utegne postati jako zanimiva. Obe stranki se močno trudita, da prodere njiju kandidat. Narodna stranka kandiduje g. Ivana Božiča, veleposestnika v Podragi, katoliška stranka pa dr. Kreka V nedeljo 31. t m. se je vršil v Vipavi velik ljudski shod, katerega se je udeležilo blizu 1000 ljudij. Govorila sta zastopnik narodne stranke dež. od- bornik dr. Tavčar in kandidat Ivan Božič. Shod je bil sijajen in je opravičeno upanje, da zmaga Božič. 442 — Domača umetnost. Pri c. in kr. dvorném založniku Ivanu Mathianu na Dunajski cesti je te dni razstavljena slika, ki predstavlja soprogo ces. svetnika Ivana Murnika. Nepo-zabna pokojnica je slikana v približno naravni velikosti in s celim telesoin. — Podobnost je jako velika, značaj te tolikanj zanimive glave je povsem dobro pogojen, osobito pa so zadete poteze krog živahnih očij. Risarija je pravilna in kolorit vse-skozi naraven. Tehnika kaže spretno roko in intezivne študije predmeta, telo obdaja zelena bržunasta obleka, roki pa vtak-njeni v beli rokovici. Ako smo rekli, da nam glava posebno ugaja in da je dobro risana in slikana, lahko trdimo tudi o ostalem delu podobe, da je izvršeno solidno in razumno, če tudi ne s toliko ljubeznijo in toliko skrbnostjo, kakor glava. Tmetnik je pač hotel vso pozornost obrniti in koncentrirati na najplemenitejši del telesa, drugo pa potisniti bolj v ozadje. — Sliko je napravil akad. slikar g. Alojzij Subie. Lahko rečemo, da si je ž njo pridobil spoštovano mesto med našimi domacimi umetniki. — Velika goljufija Anton Mlakar, 36 let star zidar z Železnikov přišel je te dni dopoludne k ključarskemu mojstru Avgustu Žabkarju na Marije Terezije cesti in naročil in vzel na ime stavbinskega mojstra Frrnca Faleschinija 4 relse. Žabkar dal mu je relse le na listek. na kateremu je bil pod-pisan A. Vilanto, polir pri Faleschiniju. Ker se mu je pa Mlakarjev nastop le nekoliko sumniv zdel, poslal je svojega hlapca za Mlakarjem in ko je hlapec videl, da Mlakar ne pelje relsev k stavbi nunskega poslopja, kamor bi jih moral po svoji izpovedbi peljati. naznanil je to gospodarju, kateri je dal Mlakarja aretovati. Dognalo se je, da je Anton Mlakar le goljufal, in da ni on délai pri Faleschiniju, in da ni tamkaj tudi nobenega polirija Vilanto. Listke na katere je dobil železo, je podpisaval sam. Izvabil je Avgustu Žabkarju železa za 137 gld. in trgovcu Karolu Kaušegu za 570 gld. Železo je prodajal kupČevalki starega železa, Apoloniji Toman v Pri-stavsk;h ulicah št. 8, kjer se je dobilo več komadov novega železa, relsev in traverz. Na državnem kolodvoru se je dobilo 25 relsev, težkih 1190 klg. katere je Mlakar hotel odposlati v továrno v Jesenica. Mlakar izročil se je deželnemu sodišču. — Kdo bo nadškof v Gorici ? „Piccolo1* poroča, da je že določeno, da postane poreško-puljski škof Flapp nadškof v Gorici, goriški piošt Jordan pa da postane škof v Poreču. Oficijozno pa se ta vest prereka. — Slovensko časopisje. Kakor smo že naznanili, iz-hajala bode „Sočau od novega leta začenši po dvakrat na teden, a tudi „Primorec", kateri je doslej izhajal vsacih štiri-najst dnij, bode v prihodnjem letu izhajal po večkrat, in sicer po trikrat na mesec. V — Čudne nazore imajo izvestni uradniki pri finančni oblasti v Trstu. Kakor poroča „Edinost". přišel je neki oko-ličan k finančni oblasti po tiskovine za predpisane nápovědi v svrho odmeijenja dohodnine. Zahteval je slovenskih tiskovin, uradnik pa mu je vsiljeval nemško laske in prepričeval okoli-čana, da mora nemški znati, češ, da je nemščina v Avstriji državni jezik. — Narodna knjigotržnica. Dež. vlada je dala narod- nemu trgovcu v Brežicah, g. Lavoslavu Schwendtnerju koncesijo za knjigotržnico in trgovino z muzikalijami in umetninami v Ljubljani. Tržaški Lahi so jako nezadovoljni z laškimi dež. poslanci ker ti uganjajo oportunistiško politiko in se nečejo ločiti od vlade, dočim bi iredentovci radi videli, da se pridru-žijo najstrupenejšim nacijonalcem, češ, potem se morda raznese stara avstrijska država, potem si jo razdele Prusi in Italijani. —• Na dolenjski železnici se je dne 24. t. m. blizu Zatične pretrgal vlak. Vagoni, kateri so se odtrgali, jeli so nazaj drdrati, kar je mej potniki obudilo nepopisen strah. Vse e kričalo in nekatemiki so poskakali iz kupejev. Železničarji so vagone z veliko težavo ustavili in jih zopet zvezali z vlakom, a razni potniki se niso upali več v kupeje ampak so odšli rajše peš domov. — Nemške ljubeznjivosti. Iz Luč se poroča: Meseca septembra sta dva „pangermanskau turista zapisala v 8pomin8ko knjigo v gostilni pri Raduhi : „Ihr habt uns das Land gestohlen, riihmt euch dessen unverholen, euch soli allé der Teufel bolen44. Tudi v spominski knjigi pri Šturmu Gr-melu v Solcavi je vse polno izzivajočih in Slovence žalečih vpisov. E ta nemška olika ! — Nemška demonstracija Dne 20. okt. ob uro zvečer demonstrovali so nemški dijaki pred hišo vseuči-liškega profesorja dr. Frischaufa v Gradci. Povod te demonstracije je bil govor g. profesorja o priliki slavnosti slovenskega planinskega društva v Mozirju. Okolo 400 dijakov se je zbralo pred hišo. Kričanja in vpitja „Pereat Frischauf", „Nieder mit ihm", ni bilo ne konca ne kraja. Razna orodja in lesene stvari so metali na hišo zastopniki mladonemške kulture. Policija je pokazala kako počasno zna delovati, kajti četrt ure bi bilo nobenega njenega organa v bližini videti. Dijaki so nazadnje, pregovorjeni od mestne straže, zapustili prostor pred hišo, ter se vsuli skozi gosposko ulico k policijskemu poslopju. Vsega skupaj je bilo 12 diajov zaprtih. Napram tej zapeljani, nuhujskani, nezreli mladini sklenili so slovenski di-zaki poslati deputacijo k g. prof. Frischaufu, ki naj mu izreče svoje popilno zaupanje in obsodbo pobalinskega obnašanja nemških dijakov. Gosp. prof Frischauf zatrdil je deputaciji isto, kar je že omenil v svojem govoru v Mozirji. da se drži infcernacijonalnega stališča kot turist, da obiskuje že Čez 30 let slovenske kraje, da je bil povsod jako prijazno sprejet in se čutil poklicanega sodelovati pri razvoju slovenske turistike. Načela, katera si je pridobil tekom 30tih let, mu ne bode spremenila demonstracija mladine, katera je le od nekaterih zagrizenih spodnještajerskih gospodov nahujskana. On bode tudi zanaprej istotako obiskoval slovenske kraje kot jih je do sedaj. Izrazil je željo, naj ne demonstrujejo slovanski dijaki nasproti nemškim, ker bi to po matematičnem pravilu ..Dve jednaki količini se vedno zvečate", le slab utis na ljudstvo naredilo, in naj odgovore z molkom prenapete mladine nazorom. On ljubi slovenski narod isto tako kot vsak drugi narod, pri katerem je prijazno vzprejet Tega mnenja ne bode nikdar spremenil in deloval povsod, kjer ga bode veselilo. —- Povodnji v dolenji Italiji. V Rimini, Anconi in Recanati je te dni velikánská poplava vsled velikega deževja. V Rimini je pol mesta pod vodo, in pretrgana je železnicna zveza z Ancono, Bologno, Rimom in Foggio V okolici Ancone je napravila povodenj veliko škode, več oseb je prišlo celo za življenje V SinigaJiji je odnesla voda živali in pohištva, reb-tegala je jezove, zidovje, ceste in mostove, tudi dva železnična mostova je voda podrla. — Varstvo otrok v Angliji. Na Angleškem se na-haja veliko narodno društvo „za varstvo otrok pred zanemar-jeniem". členi tega društva so najviši cerkveni in posvetni dostojanstveni ki, med prvimi sam kardinal Vaugham. Paol Nonrison je celo spisal sedaj jako zanimivo knjigo o delo-vanju tega društva, katero nastopa tako izborno in temeljito, da ga skoro ni kotička zemlje na Angleški, kjer bi bil otrok brez varstva. Društvo ima 137 nadzornikov, ki potujejo vse leto po deželi, zabeležujejo pritožbe in poročajo z največjo natanč-nostjo o vsem kar so videli in slišali. Oblasti poštevajo posebno ta poročila. Društvo opominja najprej starise, ki slabo ravnajo sé svojimi otroci, in jim ob enem posilja popis onih oseb, katere so tožene in kaznovane zaradi zlobnega posto-panja z otroci. To društvo je za dobe svojega obstanka pre-skrbelo pomoč otrokom v 250.000 slučajih. — Taka društva, bi bila potrebna tudi drugod po svetu. 443 Loterijske srećke. V Brnu dne novemb. t 15, 86, 61, 11, 77. , 73, 14, 67, 61 V Gradci dne 30 oktobra t. 1.: 57, 85, 82, 31, 65. Pravi trpotčev sok je jedino oni, ka teri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu T Na Dunaji dne 30. oktobra t. H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20 ustanove Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je naj-bo „ bol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašel j se s tem zdravilom v naj kraj šem času e sredstvo za prsni katar, kašelj, prso- Podpisana zbornica razpisuje za leto 1897. da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono (6) (79 osem cesar Francišek-Jožefovih ustanov po »Velecenjeni gospod lekarnik! 25 gold, za Kranjske. onemogle obrtnike vojvodine Poš ite mi še tri steklenice Vašega j izvrstno delojočega trpotčevega soka potřebuj em Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 23. no sem od J ih z a moje znance Jaz dveh steklenic od neznosnega vembra in priloži naj se jim od župnijskega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z d r a v i 1 n i s o k v s i m in obcinskega urada potrjeno dokazilo, da je pro- prsobolnim S poš tovanjem Rudolf sitelj kak obrt samostojno (na svojo roko) ízvr Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897 da zdaj zaradi onemoglosti ne more vec seval delati in da je ubog. Lj ubijani ? dne (3) novembra 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi, Gena steklenici s točnim opisom j e 75 kr Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa * , . . « m i v i ■ . mM . , i mesta in sicer proti predplačilu (priraču- i raovsKa in oorinisKa zDornica za Krámsko. navši 20 kr za zámotek) ali papopoštnem povzetju — Geniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajo se na z a- Jedino pravi htevo zastonj in p o š t n i n e p r o s t o. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrin j s ki t r g š t e v. 20. . (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih y.ftt ^Bf «J l^f i^jL* ^fLg «J&tf tfJLp ^Mđf TOaAí* «JL ^fW %*£.ď ALÍL fparatov pre- A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti ob- činstva pred nic- pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih Redilna kuretino k vrednimi ponareja-nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. (60 oblastev. (16) Najstareje, najpristneje, naj cene je ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „při an-gelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajoč'l? drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinar jev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgoraj ino zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. edino koristna za kokoši, pu in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec. zavoj navodilom 5 zavojev samo s Redilna Najboljše varstveao redilno sredstvo prasiče. dijetetično prašiče. zavoj rabilnim navodilom zavojev samo Redilna zimo konje, rogato živino in Skoro vže 40 let z najboljš vspehom malo da ne po vseh hlevih v rabi, ako živina jesti, dalje zboljšuj mleko rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld Zavoj Vsa ta našteta sredstva dobijo: vapoteki Trnkócz-ya v Ljubljani zraven rotovža se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. M^^t jp jPÍ fOb ^S^ ^IN» f% ^Jf^ ^^^ ^^^^ Najbolji, najzdraveji glasoviteji liker na svetu m proti naj sla bemu želodcu itd. je Kdor si hoče obraniti zdrav že-lodec, kdor se želi dobro počutiti, biti vesel, obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Varujte se ponarejanj in zahtevajte vedno prayi Ylahoy iz Zadra, katerega je dobiti y y saki trgovini in kayarni. (id Odlikovanja: Moji Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz. Častni Član italijanskega zavoda „Pogresso" z * odlik ovalno svetinjo. Privilegiran ođ vlade Z veznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledecih razstavah Dunaj 1873. Svitinja za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kalkuta 1883 84. Velika svetinja, Neapel 1885. Zlata svetinja. (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. izdelki se razpošiljajo in dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, Nemčiji, Angliji, % Rusiji, Svediji in Norvegiji, Švici, Danski, T' Y • • • urcij i, Grški, V Spaniji, Portugaliji, Rumuniji, Srbiji, Bolgariji, V * v Crnigori, Otoku 3Ialta, Belgiji, Zjedinjenih državali amerikanskih, Braziliji, Meksiki, Argentinj i, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, 0 Alžeriji, Tunisu, Maroku, i j Otoku Kipru. pro Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki