PRIMORSKI DNEVNIK *hlt,Htla Pla^aria v zotovLnl ft6t> Doslale I gruopo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 50 (6634) TRST, sreda, 1. marca 1967 RAZČIŠČEVANJE V VLADNI VEČINI Razprave med demokristjani in socialisti o zapletenem vprašanju Federconsorzi ko se je potopila sovjetska ladja «Tukaa» HUDA NESREČA NA RAZBURKANEM MORJU 52 ljudi je utonilo ob donski obuli Zaostritev odnosov z državnimi uslužbenci - V četrtek kongres združenja industrijcev - Prekinitev konvencij lastnikov lekarn z zavarovalnimi ustanovami ne bo popolna RIM, 28. — Še vedno je v rimskem političnem življenju J^akšno zatišje, ki odraža priprave za rešitev nekaterih pere-vprašanj vladne večine. Tako je danes tajnik PSU Tanas-Potrdil, da se pripravljajo za politični sestanek «na višji ‘avni» med strankami vladne--------------‘— Racine, ki bo čez nekaj dni na Pobudo predsednika vlade Mo-a: Istočasno pa se nadaljujejo Poprave za rešitev nekaterih r?Jbolj perečih vprašanj in med Pjirni predvsem vprašanja Fe- - —* jjrcuv lJr0nS0rzi’ Minister za kmetijstvo Restivo je tei zvezi danes sprejel delegacijo I® kmetijska vprašanja, ki so jo “^snovali socialisti, in v kateri sta Poslanca Renato Colombo in Ave-ardi ter znani neapeljski strokov-Jaa za kmetijska vprašanja ing. lanlio Rossi Doria. Minister je kas-,eje povedal, da se bo jutri sestal k Podobno delegacijo KD, v kateri ]°do odv. Morlino ter poslanca Del-j h ve *n Truzzi. Kot je znano iz >PPro obveščenih krogov, je dr. c,nlio Rossi Doria že nekako do-„Cer' za novega predsednika Feder-nsorzi, kar naj bi predstavljalo , mokristjansko popuščanje glede ga vprašanja. Seveda pa še zdaleč k Sre samo za formalna vprašanja, . mveč za rešitev zapletenega vpra-jjia obračunov za odkup žita in a temeljito reformo ter demokrati-kmetijstva, glede česar je jjomi napovedal odločno borbo. c manj ni važno vprašanje od-s°v i državnimi uslužbenci, o če-je bil danes pod predsedstvom tjL^a sestanek neposredno prizadeto Pjinistrov: Bertinellija, Colom-l ieraccinija in Pretija. Preti je 5^ Seatanku dejal, da so prišli do upnega stališča, naj se prične raz-cava o pravnem položaju uslužben-rjj m preureditvi centralnih in pe-uradov javne uprave. Beril pa je povedal, da so govori-‘Udi o bremenih, ki bi izhajala iz jjjmjema sindikalnih zahtev, in da rih Prišli do zaključkov, glede kate-So «lahko sindikati zadovoljnih povedal je tudi, da se bodo fi-f ®cai ministri ponovno sestali pred SDVorom ministra za upravno re-5)fV®0 s sindikati, in to že verjetno S* koncem tedna. ferj° drugi plati pa se nekako vzpo-djjr?0 zaostrujejo odnosi s sindikalni!1 2r8anizacijami javnih uslužbencu četrtek je napovedan sesta-Uj vseh treh sindikalnih organiza-H. kodo razpravljale o morebit-g4n.0kcijah, kar v govorici teh or-ktn ac’i P°mem> da bodo zelo ver-Proglasili prvo stavkovno gi- kaže, da ženevska razorožitve, konferenca precej ugodno na-Vdriu e’ rako da po včerajšnjih go-jj1® ddegatov štirih nejedrskih dr. ki pripadajo različnim skupi-šai ’ °Pazovalci ugotavljajo, da se-iJ obstajajo možnosti sporazu-ot prepoved širjenja jedrskega ju Štirje delegati so namreč ^ ‘opali različna stališča, toda vsj Njimi je bila neka skupna vez: sp se zavedali, da je bila ena hj/Mh težav odstranjena, saj so vJJ.Nesoglasja med velikimi drža-o’"11 praktično premagana. Tiste tl|ste> ki so še ostale, pa kaže, da 0 nepremagljive. Od on delegat po jewll0a vsebuje, kanadski delegat pa V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o proračunu. Obravnavali so predvsem obrambo ter notranje ministrstvo. Minister za o-brambo Tremelloni je zavrnil predloge, da bi ukinili obvezno vojaško službo, češ da bi bil sistem «prosto-voljcev» in torej vojaških najemnikov mnogo dražji in da ne bi bil v sklad-, z obrambnimi interesi. Spremembo je predlagal liberalec Durand De La Penne. Glede izdatkov za obrambo pa je dejal, da so relativno zelo nizki in da so v odnosu do narodnega dohodka približno enaki izdatkom Švice in Turčije. V senatu so danes prekinili dopoldansko razpravo v zvezi s pogrebom dosmrtnega senatorja Parato-reja. Popoldne pa so razpravljali o nesrečah na delu na osnovi vprašanj socialističnih, socialproletar-skih in komunističnih senatorjev. Socialist Macaggi je ugotovil sicer izboljšanje, ki je rezultat naporov INAIL in ENPI, kar govori, da je bila dejavnost teh ustanov učinkovita, vendar pa je še vedno stanje, ki ga je označil za ((zaskrbljujoče«. Zveza italijanskih sodnikov (UMI), ki združuje predvsem sodnike višjih stopenj, je v resoluciji povsem podprla stališče predsednika republike Saragata proti možnosti stavke sodnikov. Kot je znano, je draga sindikalna organizacija sodnikov, ki združuje veliko večino italijanskih sodnikov, sicer sprejela stališče predsednika republike, ven. dar s pomembnimi pridržki in z zahtevo, da vrhovni sodni svet posreduje, da se uredi gospodarski in normativni položaj sodnikov. Istočasno tudi še ni zaključena razprava o primeru Tavollara, glede česar se še vedno širi polemika med sodniki in bo ta primer verjetno ponovno prišel na dnevni red poslanske zbornice. Predsednik republike Saragat je danes sprejel več osebnosti. Med drugim je sprejel predsednika vsedržavnega združenja «Venezia Giulia e Dalmazia« posl. prof. Paola Bar-bija, katerega so spremljali člani predsedstva omenjenega združenja. Minister za zunanjo trgovino Tol-loy je zvečer sprejel jugoslovanskega veleposlanika Iva Vejvodo, s katerim se je zadržal v prisrčnem razgovoru. V četrtek, 2. marca bo v kongresni dvorani EUR v Rimu XXIV. redni kongres Združenja italijanskih Industrijcev. na katerem bo prisotnih 105 teritorialnih združenj in 95 združenj kategorij, ki bodo zastopana z nad tisoč delegati in ki zastopajo skoro celotno italijansko industrijo. Predsedoval bo dr. Angelo Costa. V pripravah za kongres je Con-findustria kot vsako leto razdelila poročilo o svojem delu in o italijanskem gospodarskem položaju, ki se sestoji iz obširne 600 strani debele knjige. Poročilo obravnava vsa trenutno pereča gospodarska vprašanja. Najbolj zanimiv del je posvečen gospodarskemu načrtovanju, saj gre za pomembno novost, pri čemer načelno načrtovanju ne nasprotujejo, toda to vprašanje povezujejo z nadzorstvom nad sindikalnimi akcijami in z obtoževanjem države zaradi previsokih izdatkov. Vsedržavni sindikalni organizaciji lastnikov lekarn sta potrdili prekinitev sporazumov z zavarovalnimi ustanovami, zaradi česar bodo v Italiji na splošno zavarovanci morali plačati zdravila in nato bodo lahko zahtevali vračilo od zavarovalnih ustanov. Vendar pa to svojevrstno sindikalno gibanje ne bo povsem enotno iz dveh razlogov: 1. Ministrstvo za zdravstvo je že 22. februarja na osnovi zakona pozvalo prefekte, da določijo lekarne, ki bodo kljub prekinitvi sporazumov z zavarovalnimi ustanovami izdajale nujna zdravila po starem sistemu. Istočasno morajo prefekti za tako izdana zdravila zagotoviti plačilo v roku enega tedna. 2. številne pokrajinske organizacije lekarnarjev so se odzvale pozivom sindikalnih organizacij uslužbencev in niso privolile v prekinitev konvencij, odnosno bodo ohranile stari sistem. VARŠAVA, 28. - Prvi tajnik KP CSSR in predsednik republike An-tonin Novotny je prišel davi v Varšavo na uraden obisk, da podpiše obnovitev dvajsetletne pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči s Poljsko. Spremljajo ga predsednik vlade Lenart, zunanji minister David in drugi člani vlade. Ladja je klicala na pomoč okoli 3. ure zjutraj, a pomoč je prišla prepozno - 27 brodolomcev so rešili Aarhus (Damska), 28. — Dansko pomorsko poveljstvo je sporočilo, da se je v današnjih prvih jutranjih urah sovjetska 2435-tonska ladja «Tukan» potopila v Skagerraku. Na ladji je bilo skupno s posadko 79 ljudi. Do večera so javili, da jih je 52 utonilo in rešili so jih 27. Ladja «Tukan» se je potopila blizu danskega otoka Hantholm, potem ko je klicala na pomoč okoli 3. ure zjutraj. Gre za pomožno ribiško ladjo, ki je registrirana v pristanišču Kaliningrad. 27 ljudi je rešilo šest ladij in so jih prepeljali na neko drugo sovjetsko ladjo. Danske ladje so potegnile iz morja 45 trupel, sedem jih pa še pogrešajo Nameščenec sovjetskega poslaništva v Kopenhagnu je izjavil, da od 27 ljudi, ki so jih sprejeli na neko sovjetsko ladjo, niso vsi živi. Dodal je, da se je nesreča verjetno dogodila zaradi . razpoke, ki je povzročila poplav-j ljenje strojnih prostorov, čemur je llllllllllllllllllllltUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllltlllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIHIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllUIIIIIIIIIII DELO RAZOROŽITVENE KONFERENCE V ŽENEVI Včeraj so govorili predstavniki štirih nejedrskih držav Cavalletti o stališču Italije - Burnsov poziv jedrskim državam - Izjave bolgarskega in poljskega delegata - Francoski minister Messmer o razlogih, zaradi katerih je Francija odsotna £SNEVA, 28. — Na današnji seji razorožitvene konference so govorili štirje govorniki kot predstavniki štirih nejedrskih držav. Prvi je govoril italijanski delegat Cavalletti, za njim kanadski delegat Burns, zatem pa delegata Bolgarije in Poljske. Cavalletti je med drugim iz- javil, da pogodba proti širjenju jedrskega orožja ne sme biti sama sebi namen, temveč korak k zmanjšanju jedrskega orožja do njegove popolne ukinitve,- Iz teh načel so odvisne nekatere potrebe, ki jih bo italijanska delegacija obrazložila med debato ob primernem trenutku. Za sedaj je o-menil naslednje: 1. Pogodba proti širjenju jedrskega orožja ne bo mogla biti splošno sprejeta, če bo določala razlikovanje med dvema kategorijama držav. Zadevna pogodba bo morala biti izhodišče procesa, ki naj ustavi jedrsko oboroževalno tekmo, ki naj omogoči nadzorstvo do popolne odprave tega orožja. Če ne bi bilo tega razvoja, bi sporazum čez nekaj časa propadel. 2. Drugo vprašanje se tiče ovir, ki bi jih pogodba proti širjenju jedrskega orožja lahko predstavljala za miroljuben jedrski napredek nejedrskih držav. Jasno je, da bi pogodba s tehničnimi omejitvami ali diskriminacijskim nadzorstvom lahko zakasnila ali preprečila razvoj znanstvene- ga, tehnološkega in socialnega napredka vojaško nejedrskih držav. Vsaka država mora imeti možnost razvijati svojo industrijsko moč z izvajanjem vseh oblik jedrske energije. Miroljubno jedrsko sodelovanje na mednarodni organizirani podlagi bi moralo dobiti spodbudo in povezati vse narode s koristmi, ki jih ustvarja znanost. 3. Nujnost nadzorstva je tudi kočljiva točka, ki bi jo morali upoštevati pri iskanju sporazuma. Italija je mnenja, da bi se morale vse jedrske in nejedrske države podvreči nadzorstvu brez razlike in izjem v okviru mednarodne agencije za atomsko energijo na Dunaju, ali kar se tiče nekaterih področij, katere koli enakovredne organizacije. Po mnenju italijanske delegacije je še četrta točka, ki bi jo morali upoštevati, in sicer «težnja in napori za evropsko enotnost«. S tem v zvezi je omenil, da pogodba proti širjenju jedrskega orožja «ne sme paralizirati teženj v zahodni Evropi za uresničenje združenja in tesnejše integracije evropskih držav na vseh sektorjih«. ČLANEK V AMERIŠKI REVIJI Sov Nepremagljive. Od omenjenih to “htikov je italijanski Stir* načela, ki naj jih je “a vsebuje, kanadski del _ Poudaril zlasti končni cilj: od-Ub v° jedrskih zalog velikih držav. tgv s‘a podčrtala nedavno skleni-j,, fi°godbe o neatomskem področ-katinski Ameriki, kar je va-H, dosežek in skrajno koristen pri. ju Za ženevsko konferenco. Boltu,, >n poljski delegat sta se iz- Hanoj je bil pripravljen na pogajanja tudi brez ustavitve bombardiranja? Revija trdi, da je Johnson nalašč onemogočil pogajanja, s tem da je dal bombardirati civilna področja ■ Danang so obstreljevali z raketami? 8ov . a pogodbo, ne da bi o tem o podrobnostih. Stališče ki se konference ne ude siteJe> je ponovil njen minister voj-g0ji' ®eš da gre v Ženevi za orno-ht Nje atomskim državam, da o-tw”j° svoje jedrsko orožje, dru-da' državam pa bi bilo prepove-te, ■ Na bi se jim približale, medte '‘N je edina možna razorožita ,PreNvsem v nevtralizaciji orož-$ !st*h. ki ga imajo. (^1'e včeraj se je zvedelo, da je kiku* taodge poljskemu predstav-k®,,.. v mednarodni nadzorstveni za Vietnam predložil načrt do/fbma v desetih točkah, ki je lnM,al med drugim ustavitev bom-vtad ““ja in predsednik hanojske (We je bil baje pripravljen začeti C Usijo, ne da bi vztrajali, naj 8i|j ej ustavi bombardiranje. Sle-hi,n So stiki med ameriškimi in predstavniki v Varšavi, ‘talti ®‘avna ovira so bili novi ame-llam,naPadi na civilne objekte v lev j**- Včeraj je zahtevalo ukini-Pc0, bombardiranja 440 ameriških lii,^ S0l'jev z univerze Michigan. V Vietnamu pa se je začela h ameriška operacija ob podpo-^Ont ' eS» ladjevja. Osvobodilna 1(1 ,a je sporočila, da je med 14. 60<( **•. februarjem padlo v bojih Vjuajg°nskih vojakov. Vaj zjutraj se je potopila 2435. ku ,a sovjetska ladja v Skagerra-jih . N'lo je 52 oseb, rešili pa so sam0 NEW YQRK, 28. — Revija «Ward and Peace Report« objavlja članek svojega ravnatelja Hudsona, v katerem je rečeno, da je predsednik severno vietnamske vlade Fam Van Dong lanskega decembra privolil v udeležbo na mirovnih pogajanjih v Varšavi, ki so jih' predlagale ZDA, ne da bi vztrajal, naj prej preneha ameriško bombardiranje Severnega Vietnama. Toda Severni Vietnam je umaknil to svojo privolitev, ko so 13. decembra ameriška letala bombardirala civilne objekte v Hanoju. Hudson piše, da je pogajanja v Varšavi predlagal ameriški poslanik v Vietnamu Cabot Lodge poljskemu predstavniku v mednarodni nadzorstveni komisiji Lewandowskemu. Lodge in Lewandowski sta baje pripravila načrt sporazuma v 10 točkah, ki je določal med drugim u-stavitev ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama, Lewandowski je baje ta predlog sporočil v Hanoj in predsednik tamkajšnje vlade je bil pripravljen začeti diskusijo, ne da bi vztrajal, naj se prej ustavi bombardiranje Severnega Vietnama. Hudson pravi, da so pozneje bili stiki med ameriškimi in severnoviet-n-mskimi predstavniki v Varšavi. Vendar so bili glavna ovira novi ameriški napadi na civilne objekte v Hanoju. Člankar pravi na koncu, da je najbolj verjetna obrazložitev za neuspeh te pobude v tem, da je «preasednik Johnson osebno odobril bombardiranje, da se ne bi začeli ti pogovori, ki so po njegovem mne nju bili «prezgodnji». Danes je nad 440 profesorjev državne univerze Michigana pozvalo predsednika Johnsona, naj ukine bombardiranje Severnega Vietnama. V ameriških vojaških krogih v Sajgonu pravijo, da so osvobodilne čete pri včerajšnjem bombardiranju ameriškega oporišča v Danan-gu uporabljale 140-milimetrske rakete. Pravijo, da gre za skrajno e-nostavno orožje s preprostim, toda učinkovitim sistemom merjenja. Naprava za izstreljevanje je odprta a-luminijasta cev, pritrjena na lesen podstavek. Vse skupaj tehta približno devet kilogramov. Rakete izstreljujejo z električno telekomando v salvah po šest ali osem. Dve taki napravi so našli kakih 10 kilometrov od oporišča Danang na področju, kjer so osvobodilne čete postavile svQja izstrelišča. Na ameriško vojaško oporišče je padlo 51 raket. Med bombardiranjem je Pilo 42 mrtvih. Ameriški mornariški strelci so izvedli ob južnovietnamski obali novo amfibijsko operacijo ob podpori ladij sedmega ladjevja. Ameriški mornariški strelci so na tem področju začeli včeraj operacijo v okviru širše operacije, ki se je bila začela pred dvema tednoma. Do sedaj pa ni bilo stikov z osvobodilno vojsko. Ameriški vojaški krogi pravijo, da so od 16. februarja, ko se je začela operacija, ubili 204 partizane. Ameriško vojaško poročilo javlja, da so včeraj ameriške čete našle v džungli na področju «C» blizu kamboške meje veliko središče za vežbanje osvobodilne vojske. Gre za 12 poslopij in 142 podzemeljskih bunkerjev. Na tem področju pa kljub temu ni bilo večjih spopadov, temveč samo nekaj manjših. Zatrjujejo, da je v šestih dneh bojev padlo 89 partizanov. Ameriški bomo-niki «B-52» so v zadnjih 24 urah trikrat bombardirali področja, kjer domnevajo, da so oporišča osvobodilne vojske. TisKovna agencija južnovietnam-6ke osvobodilne fronte pa je sporočila, da je v bojih 14. in 15. februarja padlo nad 600 sajgonskih vojakov. Poleg tega so osvobodilne sile sestrelile 16 letal ter poškodovale mnogo drugih. Severnovietnamska tiskovna agen. el j a javlja, da je centralni komite južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte objavil izjavo, s katero poziva Vietnamce in pripadnike o-svobodilnlh sil, naj zaustavijo novo ameriško strateško ofenzivo, ter poudarja, odločnost boriti se, ((dokler bo senca enega samega ameriškega napadalca na vietnamskih tleh« Izjava ugotavlja, da je ameriška napadalna politika v Južnem Vietnamu vzrok sedanjega hudega stanja v Indokini in Aziji in ovira povratek k miru. Osvobodilna fronta poziva vse miroljubne narode in vse napredne ljudi na svetu, naj zahtevajo od ZDA takojšnji konec napada v Vietnamu in umik vseh vojakov iz Vietnama ter naj pustijo vietnamskemu ljudstvu, da samo reši svoje notranje zadeve v skladu s programom osvobodilne fronte, ki je edina prava predstavnica južnovietnamskega ljudstva. Omenjena agencija javlja tudi, da se Je poljski poslanik v Hanoju po govarjal danes s predsednikom se-vernovietnamske ljudske skupščine. V petek prejšnjega tedna stk poljskega poslanika sprejela predsednik vlade in predsednik republike. Kanadski predstavnik general Burns je tudi poudaril, da pogodba proti širjenju jedrskega orožja ne bi smela biti sama sebi namen, temveč sestavni del procesa, ki naj pripelje do prave jedrske razorožitve. Pozval je velike jedrske države, naj se obvežejo z «jasno izjavo«, da bodo sprožile proces, ki naj pripelje do nadzorstva nad jedrskim orožjem. Po njegovem mnenju mora pogodba proti širjenju jedrskega orožja pripeljati do uresničenja važnejšega smotra: zmanjšanje in zatem odprava jedrskih zalog velikih držav. Glede miroljubne uporabe atomske energije in zlasti eksplozij v ta namen je general Burns poudaril, da ni razlik med eksplozijami v mi- sledila eksplozija. Ladja se je baje potopila zelo naglo. Ladja je klicala na pomoč ob 2.45 po srednjeevropskem času. Znak je ujela postaja Skagen na severnem delu Jutlanda. Pozneje ni bilo drugih klicev. Vse ladje na tamkajšnjem področju so takoj odplule na označeno točko, kamor so prispele v nekaj urah,. V zgodnjih jutranjih urah so poslali tjakaj tudi helikopter, ki je koordiniral reševalno delo in iskanje trupel. Trupla sovjetskih mornarjev so prepeljali v bolnišnico Hjoerring. Od tu jih bodo poslali v Sovjetsko zvezo. Zdi se, da je v trenutku, ko se je ladja potopila, divjala na morju močna nevihta. Domnevajo, da je ladjo zajel močan val in da potniki očitno niso imeli niti časa, da bi si privezali rešilne pasove. Domnevajo, da je samo 12 ali 13 ljudi pripadalo posadki. Večina drugih je bila zaposlena z ribolovom ali z delom za konserviranje rib. Ladja je bila zgrajena v ladjedelnici Stralsund v Vzhodni Nemčiji leta 1962 in je bila med najmodernejšimi enotami sovjetskega ribiškega ladjevja. Dolga je bila nad 80 metrov. s človeško posadko. Predsednik pravi, da bi prvi model novega motorja, ki bi služil izključno v poizkusne namene, mogel biti pripravljen okoli leta 1971. Atomski motor Rover so že preizkušali v Yucca Flatsu v Neva* v manjši verziji s potisno silo 55.000 funtov. Motor Rover bo spočetka služil kot četrta stopnja rakete ((Saturn« in bo lahko podvojil njeno zmogljivost za prevažanje tovora, ki znaša sedaj približno 50 ton. Zatrjuje se, da bo s tem mogoče doseči, da bo kabina »Apolon« s posadko na krovu lahko letela mimo Marsa v letih 1975-1977. Padec letala za 1500 metrov PARIZ, 28. — Stirimotomo letalo ((Boeing«, ki pripada kolumbijski družbi «Avianca», je padlo danes za 1500 metrov, ko je nastal brezzračni prostor nad Rambouilletom. Pilotu je na srečo uspelo obvladati letalo in redno pristati na letališču Orly. Od 31 potnikov jih je bilo 15 ranjenih. Zagnalo jih je ob zadnjo steno trupa in so bili povečini ranjeni v glavo, ker so se razbile luči. En postrežnik, ki ga je zagnalo ob drobce razbitih steklenic, se je hu- roljubne namene in vojne namene, i do ranil v obraz in so ga sprejeli Zaradi tega bi morala morebitna pogodba prepovedati nejedrskim državam kakršnekoli jedrske eksplozije, ki bi neizbežno pripeljale do razvoja jedrskega orožja. Zaradi tega bi morale velike jedrske države dati formalno zagotovilo, da bodo dajale nejedrskim državam ti. ste informacije, ki lahko prispevajo k znanstvenemu in gospodarskemu razvoju njihove jedrske industrije. Jedrske države pa bi morale podrediti svoje jedrske eksplozije v miroljubne namene nadzorstvu primerne mednarodne organizacile. Tako italijanski kakor kanadski predstavnik sta v svojih govorih poudarila nedavno sklenitev pogodbe o neatomskem področju v Latinski Ameriki, ki so jo podpisali v Meksiku. Cavalletti je izjavil, da ta pogodba pomeni važen dosežek, ki je v čast podpisnikom. Pripomnil je, da gre za skrajno koristen primer za delo tega odbora. Kanadski delegat pa je poudaril važno vlogo, ki jo je pri tem imel voditelj mehiške delegacije Robles. Sledila sta predstavnika Bolgarije in Poljske, ki sta se izrekla za sklenitev pogodbe, ne da bi o tem podrobneje govorila. Obtožila sta Zahodno Nemčijo, ki postavlja u-govore in pridržke, da bi prišla do jedrske oborožitve in » tem zadostila svojim revanšističnim težnjam. Poudarila sta tudi, da se ne sme pozabiti surov ameriški napad na Vietnam, ki kaže na nujnost tudi takih sporazumov, ki naj odpravijo tuja oporišča v Aziji, Afriki in Lar tinski Ameriki. Po mnenju opazovalcev, ki sledijo delu konference, so govori današnjih delegatov predstavnikov štirih nejedrskih držav, ki pripadajo različnim skupinam, pokazali obstoj različnih stališč, toda hkrati se lahko ugotovi neka skupna vez: vsi se zavedajo, da je bila ena glavnih težav odstranjena in da so sedaj možnosti sporazuma, ker so bila glavna nesoglasja med velikimi državami praktično premagana. Seveda so še mnoge druge ovire, ki pa se zdijo laže premagljive. Stališče Francije pa se do sedaj ni spremenilo. Francoski minister za oborožene sile Messmer je danes izjavil, da Francija ne sodeluje na ženevski razorožitve* konferenci, ker je pravi smoter te konference ((omogočiti atomskim državam, da ohranijo svoje jedrsko orožje, in prepovedati drugim državam vsako akcijo, da bi se približala tistim, ki že imajo jedrsko o rož je«. Se prej Je Messmer izjavil, da Francija želi razorožitev, in da je de Gaulle »pogostoma obrazložil, da je edina mogoča razorožitev predvsem v nevtralizaciji orožja tistih, ki ga imajo. Dodal je, da hoče ženevska konferenca prav nasprotno: ((blagosloviti atomsko oborožitev tistih, ki to orožje imajo, torej njihovo nadvlado na svetu«, in da nikakor ne vidi razloga, zakaj naj bi se Francija ((pridružila tem spletkam«. v bolnišnico. BIRMINGHAM, 28. — Na postaji Stechford v predmestju Birminghama se je osebni vlak trčil z Dlese-lovo lokomotivo. Pri nesreči je zgu bilo življenje osem potnikov. Več vagonov se je iztirilo. Ranjenih je bilo okoli dvajset potnikov. Atomski motor za vesoljske rakete WASHINGTON, 28. — Predsednik Johnson je predlagal kongresu dodatna nakazila 91 milijonov dolarjev v prihodnjem finančnem letu, ki naj bi jih uporabili za izdelavo jedrskega motorja «Rover», za rakete. Motor naj bi imel potisno moč 200.000 ali 250.000 funtov. Motor bi uporabili za raziskovanje oddaljenih planetov ali pa za pristanek na njih z vesoljskimi ladjami Po volitvah v Indiji NOVI DELHI, 28. — Predsednica indijske vlade Indira Gandi se je sestala danes s predsednikom republike Radakrišnanom. Govorila sta o izidih volitev. Glavni tajnik kongresne stranke Sadip Ali je izjavil, da so na zborovanju glavnih voditeljev stranke govorili o neuspehu volitev. Dodal je, da niso govorili, kdo bo prevzel vodstvo stranke. Ugotovili so, da so zvišanje cen, pomanjkanje živil in razne druge težave ter sta« lišče nekaterih manjšin vplivali n* rezultate volitev. Novi vladi v državi Kerali bo predsedoval «kitajski» komunistični voditelj Sankara Nambudiripad. Vlado bodo sestavljali predstavniki sedmih strank, med katerimi tu-di »sovjetaki« komunisti, socialisti in predstavniki krajevnih strank. Ta volilna koalicija je dobila v parlamentu države Kerale skupno 113 poslancev od 132. Nambudiripad, ki ima 58 let, je bil že leta 1957 predsednik komunistične vlade v Kerali. Tedaj se je komunistična stranka razvpila na dve skupini. Nov« vlada bo prisegla 6. marca. Klotz aretiran DUNAJ, 28. — Dunajski dnevnik «Kurier» piše, da je bil Georg Klotz danes aretiran v Solbad Hallu na Tirolskem. Sumijo ga, da je bU posredno udeležen pri poskusu atentata pred dvema tednoma v Južni Tirolski. Agencija APA piše, da Je bil Klotz aretiran na podlagi zapornega poveljka sodišča iz Innsbrucka in da so ga prepeljali v sodne zapor« tega mesta. ... .. m .. Predsednik sovjetske vlade Kosigin pozdravlja etiopskega cesarja Haile Selasija ob njegovem prihodu na moskovsko letališče NOVICE IZ JUGOSLAVIJE Pereče vprašanje premogovnikov Priprave za spremembo ustave Protest proti razširitvi vojne v Vietnamu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Zvezni svet zvezne skupščine je sprejel na današnji seji po krajši razpravi predlog sveta narodov o spremembah nekaterih članov ustave in ustanovil posebno komisijo, ki ji načeluje Veljko Vlahovič, z nalogo, da pripravi dokončen predlog spremembe ustave. Predlaga se, kot smo svoj čas že poročali, razširitev pristojnosti sveta narodov, sprememba sestave zveznega izvršnega sveta in jasnejša razmejitev pristojnosti zveze in republik posebno na področju zakonodaje. Pristojnost federacije bo po predloženih spremembah ustave v bodoče omejena na nekatera področja, kot so zunanja politika, narodna obramba ln določanje funkcije v gospodarstvu in financah. V zvezi s temi spremembami bodo nastale bistvene spremembe tudi v organizaciji zvezne uprave. Na popoldanski seji je zvezni svet sprejel med drugim zakon o formiranju cen in nadzorstvu nad njimi ter razpravljal o stanju In pogojih delovanja v trgovini in o vprašan* proizvodnje in prodaje premoga, t. j. o vprašanjih, o katerih je na ločenih sejah razpravljal tudi gospodarski svet. Najzanimivejša je bila v obeh svetih razprava o položaju premogovnikov zaradi zmanjšane prodaje premoga. Po mnenju poslancev kriza v premogovnikih ni posledica gospodarske reforme, temveč dolgoletne politike zamrznjenja cen in male akumulacije. Zastopnik združenja jugoslovanskih premogovnikov Ivoševič, ki Je v zveznem svetu posegel v razpravo, je predlagal, da se takoj ukinejo vse omejitve cen premoga in na ta način omogoči vzpostavitev gospodarskih odnosov predvsem z ( Jugoslovanski koordinacijski od-elektrarnami, največjimi potrošniki bor za pomoč ljudstvu Vietnama premoga. Ivoševič je opozoril po- ! je poslal danes vladi ZDA protest slance na posledice, ki bi nastale ' uaradl razširitve in intenziviranja zmanjšanjem proizvodnje premo- vojne v Vietnamu. Ti akti — misli j_-----------------------1—se na miniranje rek, bombardira- nje z morja in kopnega, povečane napade iz zraka — so tem bolj obsodbe vredni, se poudarja v protest, ni brzojavki, ker prihajajo kot od-potrebno iz gospodarskih rezerv za- j govor na pripravljenost vlade De-gotoviti sredstva za osebne dohod- I mokratične republike Vietnama, da ke rudarjev, dokler elektrarne, ki se s pogajanji poišče miroljubna rešitev vietnamskega vprašanja. To ga in morebitnim prenehanjem dela nekaterih premogovnikov, in dejal, da rudarji pričakujejo ustrezne rešitve, ki se ne bi smele več dolgo odlašati. Ivoševič sodi, da je se grade, ne bodo pričele absorbirati potrebnih količin premoga in zagotoviti nadaljnje proizvodnje. Po podatkih, ki so bili prikazani ravnanje vlade ZDA kaže, da je njeno dosedanje zatrjevanje, da ja pripravljena pogajati se, bilo samo v gospodarskem svetu, bo položaj (taktika, s katero so se skušali pri-premogovnikov v tem letu še težji ' taft* stvarni smotri napa la ZD A v kot v preteklem. Problem premo j Vietnamu. V brzojavki se zahteva govnikov je moč rešiti samo s po- takojšnje prenehanje vseh napadov ..................... na Demokratično republiko Vietnam kot pogoj za miroljubno rešitev vietnamskega vprašam« spešeno graditvijo elektrarn na pre. mog v petih glavnih področjih Kosovo, Kostolac, Kolubara, Kreka in Velenje, ki bi letno absorbirale o-krog 11 milijonov ton premoga. Po obširni razpravi je svet sprejel predlog spremembe zakona o uporabi skupnih sredstev gospodarskih organizacij, ki omogoča republikam in občinam, da sredstva skupnih rezerv uporabijo za izplačila osebnih dohodkov rudarjev in za stroške njihove prekvalifikacije. Osnovna značilnost novega zakona o formiranju in družbenem nad. zorstvu nad cenami je, da omogoča delovnim organizacijam, da svobodno formirajo cene svojim izdelkom in uslugam. Skupnost po tem zakonu prejema gospodarske ukrepe, samo da bi zagotovila izvajanje v družbenih načrtih sprejete politike cen. Samo v primeru, da se gospodarski ukrepi pokažejo kot neučinkoviti, predvideva zakon uporabo upravnih ukrepov, t. j. nadzorstvo nad cenami in njihovo zadrževanje na določeni stopnji. B. B. Albanološki inštitut BEOGRAD, 28. — V P rutini, glavnem mestu avtonomne pokrajine Kosovo in Metohija je bil danes ustanovljen Albanološki inštitut, ki se bo ukvarjal z raziskovanjem m proučevanjem kulturne, duhovne in materialne dediščine šiptarjev, proučeval nadaljnji razvoj in izpopolnjevanje šiptarsicega jezika in književnosti, zbiral in obdeloval folklorni material in material etnografskega in etnološkega značaja ter ustvaril ugodne pogoje za raziskovanje, izobrazbo in uveljavljanje znanstvenih kadrov. S tem da bo seznanjal druge narode s preteklostjo in kulturnim nasledstvom šiptarjev, bo albanološki inštitut prispeval k zbli-žanju narodov in narodnosti Jugoslavije, Vreme včeraj: naj višja temperatura 9.5, najnižja 7,9, ob 19. uri 9 stopinj, zračni tlak 1017.2 pada, vlaga 90 odst., veter severozahodn.k 4 km, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SHEDA, 1. marca Zorko ^ Sonce vzide ob 6.45 in zatone 17.50. Dolžina dneva 11.05. Luna VZP de ob 0.00 in zatone ob 9.05. jutri, CETHTEK, 2. marca Janja SEJA DEŽELNEGA SVETA Ostre kritike opozicije v zvezi nakupom zemljiških vrednotnic Poročevalec Melas odgovoril svetovalcem, ki so posegli v razpravo o obračunih za leti 1964 in 1965 Na včerajšnji seji deželnega sveta so bile najprej na vrsti interpelacije in vprašanja svetovalcev, nakar je svetovalec Metus odgovoril diskutantom glede obračunov za leti 1964 in 1965, o katerih je deželni svet razpravljal na prejšnjih sejah. Med vprašanji in interpelacijami so bila najbolj važna tista, ki so se nanašala na uresničenje deželnega zakona št. 10. od 12. julija 1965, na katerega podlagi je dežela kupila od odseka za zemljiški kredit Goriške hranilnice za eno milijardo lir zemljiških vrednotnic z obrestno mero, ki ne sme biti nižja od 5 odst. V zvezi z nakupom teh vrednotnic so vložili interpelaciji svetovalci komunistične in liberalne skupine, vprašanji pa svetovalec Betto-li (PSIUP) in svetovalci misovske skupine. Med drugimi je v obrazložitvi svoje interpelacije komunist Bergomas dejal, da je goriški občinski svet 31. januarja na svoji seji razpravljal o nakupu vrednotnic ter na koncu razprave sprejel resolucijo, v kateri je ostro kritiziral način nakupa, zlasti pa dejstvo, da je imela od tega del koristi Gorišlka hranilnica, ki ni pri tem niti nič tvegala, saj ji je bilo zagotovljeno, da odkupi vse vrednotnice deželna uprava. Svetovalec je dejal, da je komunistična skupina v deželnem svetu večkrat javno obsodila pritisk Goriške hra-nilnice na tiste, ki so najemali posojila, pri nakupu vrednotnic. Toda odbornik za finance ni dal pri tem nikoli jasnega odgovora. Za omenjeno resolucijo so glasovali v goriškem občinskem svetu svetovalci vseh skupin razen demokristjanov, medtem ko so se predstavniki SDZ vzdržali. Na vprašanja in interpelacije je odgovoril odbornik Tripani, ki pa ni zadovoljil vpraševalcev. Ti so hoteli namreč predvsem vedeti, kam je šel dobiček 115 milijonov lir, to je razlika med nakupno in prodajno ceno vrednotnic. Zlasti je to pojasnilo odločno zahteval psiupo-vec Bettoli. Odbornik Tripani je namreč v svojem odgovoru dejal, da Je že dal obširne informacije o tem 15. novembra lani. Rekel je, da je Danes ob 18. url bosta v Gregorčičevi dvorani govorila o fikrivnlh rezervatih na Krasu prof. Renato Mezzena in prof. Livio Poldini, ki bosta tudi odgovarjala na zadevna vprašanja. Primorski dnevnik, ki organizira ta razgovor, vabi predvsem kmete, ki imajo svoja zemljišča na področjih, kjer naj bi bili rezervati, strokovnjake, profesorje in univerzitetne študente naravnih ved ter vse, ki se zanimajo za to vprašanje, da se udeležijo razgovora. UREDNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA 1965. Poročevalec o obračunskih zakonih Metus je odgovoril diskutantom, ki so bili posegli v razpravo. Rekel je, da se v razpravi niso omejili samo na tehniško plat, marveč da se je razprava vrtela tudi okrog obračunske politike sploh. Pri tem pa je značilno, da je Metus zavrnil zahtevo opozicije, da bi podrobno zvedela, kako so uporabili sklade, ki so bili na razpolago. Pri tem Je seveda mislil predvsem na zakon štev. 23, ki določa razne prispevke. Znano je, da jih odbor deli po političnih kriterijih, pri čemer pač nujno nastajajo diskriminacije, kot n. pr. v zvezi s podporo časopisom. Metus pa se je strinjal s tem, da se izdatki pojasnijo v odstotkih, in sicer po posameznih panogah. Zatem je Metus prešel k računovodski razlagi obračunov ter rekel, da je bil proračun za leto 1964 hkrati obračun, saj ni bilo na razpolago dovolj časa, medtem ko je začel proračun za leto 1965 veljati šele z 28. julijem 1965. Zato sta imela odbor in svet komaj pet mesecev časa za odobritev zakonov, ki so dopuščali izdatek iz proračuna, ki ga sedaj obravnavajo v obračupski fazi. Metus je rekel, da je deželni odbor storil vse, kar Je mogel, da bi denar čimbolje izkoristil. V tem času je med drugim odobril zakone o industrijskih infrastrukturah, o gradnji ljudskih stanovanj, o odkupu zemljiških vrednotnic, o odkupu obveznic odseka za srednjeročni kredit v Vidmu, o nakupu delnic družbe «Auto-vie Venete«, o kreditih za gradnjo šol itd., kar je pomenilo skupni izdatek 11 milijard 450 milijonov lir. Glede politične plati obračunov je Metus dejal, da ni znala opozicija predlagati nobene alternative niti v proračunski niti v obračunski fazi. Na očitek opozicije, da je deželni odbor pripravil preveč zakonov, je Metus rekel, da so bili ti zakoni nujno potrebni in v bistvu dobri. Kar se tiče ostanka 26 milijard lir, je odbor storil vse, da ne bi ta denar zapadel in da se bo lahko uporabil. Metus je zatem govoril še o politiki pri najemanju deželnega osebja ter o dohodkih dežele. Končno Je še enkrat poudaril, da se je odbor ravnal po načelu, da je treba trošiti uspešno in naglo. Seja deželnega odbora Včeraj popoldne se je pod predsedstvom dr. Berzantija sestal deželni odbor, ki je med drugim odobril zakonski osnutek v prid trgovinskim podjetjem. Osnutek je izdelal odbornik za industrijo in trgovino Marpillero ter dejansko razteguje na trgovinska podjetja u-godnosti zakona štev. 25 od 11. novembra 1945 v prid industriji. Osnutek predvideva podelitev prispevkov za delno plačevanje obresti na posojila za nakup, razširitev m obnovitev prostorov, ki so potrebni za trgovinsko dejavnost, ter za nakup in obnovitev raznih naprav in oprave. Zakonski osnutek določa v ta namen 250 milijonov lir. Na predlog odbornika za kmetijstvo Comellija je deželni odbor odobril poslovnik za delovanje deželnega gozdnega podjetja ter predlog za ustanovitev komisije strokovnjakov, ki bodo proučevali vprašanja lova. Pojasnilo PSI-PSDI Tajništvo združenih PSI in PSDI je vzelo na znanje vesti, objavljene v krajevnem tisku, glede domnevnih notranjih nasprotij v stranki, kar naj bi potrjevalo dejstvo, da je prišlo do zamude pri nekaterih napovedanih odstopih v pokrajinskem svetu. Tajništvo ponovno pribija, da gre za tendenciozne vesti, katerih jasen namen je odvzeti ugled stranki. Tajništvo pojasnjuje, da je bil sklep v zvezi s sedanjo sestavo pokrajinskega sveta že skupno in sporazumno sprejet ter da ga bodo u-resničili, ko bo smatralo to za potrebno. VČERAJ V VIDMU IN LATISANI Razgovori deželnih predstavnikov z ministrom za javna dela Mancinijem Ministrova zagotovila glede načrtov za zgraditev avto ceste Videm-Trbiž ........................iiHiiimmiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiuiimi.Hlinili............... PRVI USPEM ŠIROKI AKCIJI POLICIJSKIH OMANOV Prijeli so tri pobaline, ki so kradli avtomobile in uničevali ukradene stvari Bežala sta pred policijo z ukradenim avtomobilom, a jima ni uspelo ■ Na zasliševanju sta izpovedala svoje grehe Včeraj so se predstavniki naše dežele, t. j. predsednik Berzanti, odbornik za javna dela Masutto ter poslanci Bressani in Fortuna raz-govarjali v Latisani z ministrom javnih del Mancinijem, ki je prišel obiskat nekatere kraje v Furlaniji, ki so bili prizadeti ob zadnji povodnji. Predstavnika dežele sta se srečala z ministrom najprej na videmski postaji ob 9. uri zjutraj. Med razgovori so obravnavali predvsem vprašanje državnih posegov za obnovitev poplavljenih področij ter vprašanje cestnih zvez naše dežele. Prvi dve milijardi in pol, ki jih je nakazala država, bo porabila dežela za obnovitev raznih krajevnih javnih del. Za povračilo škode zasebnikom pa bo skrbela država. Minister je pohvalil tudi deželno pobudo za ustanovitev študijske komisije za vodna vprašanja. Zaključki komisije bodo vsekakor zelo koristni. Kar se tiče avto ceste Videm - Trbiž, je minister rekel, da jih bodo vključili v prihodnje programe, ki jih sedaj proučujejo na ministrstvu. Rekel je, da se popolnoma zaveda, da mora imeti ta cesta prednost pred drugimi. Minister je tudi rekel, da bodo kmalu odobrili načrt povezave med Vil-lessami in Gorico, za kar je država že nakazala dve milijardi lir. Odborniku Masuttu je kasneje minister Mancini predočil nekatera vprašanja, ki se tičejo določb za uresničenje statuta na področju javnih del. deželna uprava sklenila z omenjeno sekcijo Goriške hranilnice sporazum o odkupu vrednotnic, katerih je odkupila v petih obrokih za eno milijardo lir nominalne vrednosti. Rekel je, da so tisti, ki so najeli posojilo, prihranili nad 72 milijonov lir, in sicer zaradi razlike med nominalno in dejansko vrednostjo vrednotnic, ker so na trgu kvotirale od 91,50 do 93,30 lire. Namen odkupa vrednotnic je bil, da se pospeši gradbeni kredit. Med drugim so dali zasebnikom 103 posojila za 483 milijonov lir za nove gradnje in 32 posojil v višini 144 milijonov 700 tisoč lir za obnovo in razširjenje poslopij. Gradbenim podjetjem so dali 25 posojil za skupno 372 milijonov 300 tisoč lir. Ta poseg je bil zelo koristen na gospodarski ravni, saj je omogočil okrepitev gradbene dejavnosti, ki je pešala. Kar pa se tiče dobička, ki ga je imela od tega Goriška hranilnica, ne spada odločanje o tem v pristojnost dežele, marveč, v pristojnost zavoda Banca dTtalia. Vsekakor ni bila stvar jasna niti po tem odgovora. Pristojni odbornik je odgovoril na vprašanje svetovalcev Calabrie in Coghetta (KPI) glede sklicanja stalnega posvetovalnega odbora za načrtovanje v zvezi z načrti ukinitve nekaterih pasivnih železniških prog. t j. tako imenovanih «suhih vej«. Odbornik je dejal, da ima omenjeni odbor samo posvetovalne na'o-ge. Do sedaj ni prejela dežela nobene u'adJie prošnje v tem pogledu. . , Važno je bilo tudi vprašanje glede dolga bolniške blagajne INAM in drugih zavodov za bolniško oskrbo zavarovancev v bolnišnicah. Kot je znano, so bolniško zavarovalne ustanove močno zadolžene pri bolnišnicah. Odbornik za delo in socialno skrbstvo je posredoval pri pristojnih ministrstvih in osrednjem ravnateljstvu INAM, tako da so poravnali vsaj del dolga. INAM je dolžan tržaški glavni bolnišnici 460 milijonov za mesečne obroke, ki so zapadli, ter nadaljnjih 190 milijonov iz leta 1965. Pri tem pa je treba upoštevati, da ima zavod 60 dni časa za plačilo mesečnih obro-kov. Odbornik za kmetijstvo Comelli le odgovoril, na vprašanje liberalca Morpurga glede Sirjenja borovega prelca ter rekel, da gre za naraven pojav, po katerem se eno leto prelec bolj širi, drugo manj in da zato ni treba biti v skrbeh. Po odgovorih na vprašanja in interpelacije je prišla na vrsto razprava o obračunih za leti 1964 in Obširne nočne policijske akcije s postavitvijo cestnih blokov, kontrola avtomobilov in potnikov, kar terih prvenstveni namen je, da se preprosijo številne tatvine vozil, so dosegle precejšen uspeh. Prav na ta način je policistom v noči med 18. in 19. februarjem uspelo prijeti dva nevarna tatiča, ki sta v presledku enega samega meseca opravila nič manj kot 59 tatvin. Od teh 44 tatvin v notranjosti raznih avtov, odpeljala pa sta 12 avtov in 3 skuterje. Zgodilo se je ob 23.30 18. februarja, ko so policisti, ki so postavili .cestni blok pri .Katinari,. ustavili fiat 1100 TS 26800, v katerem sta se peljala dva mladeniča. Bila sta 18-letni mesarski vajenec Mario Ulcigrai iz Ul. Santa Tecla št. 12 in 17-letni pekovski vajenec Dino B. iz Starega mesta. Agenti so od šoferja zahtevali ,naj pokaže dokumente in Ulcigrai je iz žepa potegnil osebno izkaznico. Ker je hotel policist pregledati tudi vozniško dovoljenje in prometno knjižico, Je pozval šoferja, naj zapelje h kraju ceste. Res je Ulcigrai zapeljal ob rob ceste, toda komaj se je policist približal, je pritisnil na pospešnik in z avtom odbrzel proti Ključu. Presenečeni agenti so po radiu obvestili svoje kolege, ki so bili v neposredni okolici. Kljub vsemu je obema tatičema uspelo, da sta z ukradenim avtom zbežala tudi pred policisti, ki so pri kamnolomu Fac-canoni postavili cestni blok. Nista šla daleč. Agenti so se pognali za njima po cesti proti Opčinam in malo zatem zapazili u-kradeni avtomobil, ki je na ovinku pod motelom «Cascina delle Rose« stal počez ceste s prižganimi žarometi. Ulcigrai in njegov pajdaš sta namreč zapustila ukradeni avto, pri katerem sta v naglici pozabila potegniti ročno zavoro, tako da je vozilo steklo ritenski in se z zadnjim delom zaletelo v cementno ograjo na levi strani ceste. Tatiča sta se zapodila po bližnjih paštnih, toda potem sta dosegla cesto in se peš napotila proti Konkonelu. Na cesti so ju zasačili policisti in Ju takoj odpeljali na zaslišanje. V uradih kvesture se je začelo zasliševanje in naštevanje vseh tatvin, o katerih sta se Ulcigrai in Dino le s težavo spomnila, kje in kaj sta ukradla. Tistega večera sta se v baru «Transalplna» na Obrežju Grumula srečala s 17-letnim Brunom M. iz Rocola in Dino je predlagal, da bi ukradli avto. To so tudi storili v Ul. Bazzoni, kjer sta u-kradla omenjeni fiat 1100, ki ga je tam pustil 261etni lastnik Angelo Magaretti iz Ul. Bazzoni 17. Vsi trije so se nato odpeljali proti Roco-lu, kjer je Bruno izstopil, ostala dva pa sta se odpeljala proti Katinari, kjer so ju zasačili. Ulcigrai in Dino sta tudi izpovedala, kakšni so njih sistemi pri od: piranju avtomobilskih vrat, zato ni čudno da sta kradla kot na tekočem traku. Njih tatvine so se pričele 15. januarja na Dinov rojstni dan, ko je Ulcigrai prijatelju obljubil v dar, da ga bo naučil šofiranja. Potem se je nadaljevalo. Iz notranjosti avtov sta pokradla vse mogoče stvari in jih nato razbijal ali odvrgla, kradla sta samo zato, da bi se »postavila«. Nekaj ukradenih predmetov so policisti našli na njunih domovih, vse ostale predmete pa sta tatiča uničila, med temi radijske aparate in gramofone. Ulcigraia in Dina so agenti prijavili sodišču zaradi tatvin z ob-toževalnimi okoliščinami, Bruno M. pa se bo moral zagovarjati, da je sprejemal ukradeno blago. Samo Ul-(jigraia so aretirali, ostala dva pa pusfili na začašlu svobodi. Verižno trčenje cistern in avtomobilov mitnice, je prišlo včeraj zjutraj do verižnega trčenja dveh cistern in dveh avtomobilov. Na srečo ni bilo človeških žrtev, le škoda na vozilih je precejšnja, saj so jo ocenili na 6 milijonov lir. Proti Trstu je po omenjeni cesti peljala cisterna z evidenčno tablico iz Trenta in šofer je morpl na tistem mestu nenadoma zavreti. Nenadno zaviranje italijanske cisterne s prikolico je presenetilo šoferja nemške cisterne, ki je vozil takoj za prvo in čeprav je hitro zavrl, se ni mogel izogniti trčenju. Zaradi naglega zaviranja obeh cistern se je znašel v škripcih tudi tržaški avtomobilist, toda vse je bik) zaman, ker se je vanj zaletel avtomobilist iz Rima, ki je privozil takoj za njim. Kot rečeno se ni nihče ranil, vozila pa so precej poškodovana, še posebno nemška cisterna. Za odstranitev poškodovanih vozil so poskrbeli gasilci. Zaključek stavke Včeraj se je zaključila dvodnevna stavka uslužbencev avtobusnih podjetij in uslužbencev openskega tramvaja. Stavka je popolnoma u-spela, saj je bil ustavljen ves promet, razen na avtobusni progi Trst-Bocen. V sproščenem in prijetnem pripovedovanju je povedal, kako se je odločil za obisk ječe Portolongone, kjer je prestajal svojo obsodbo na dosmrtno ječo na tržaškem procesu pred posebnim fašističnim sodiščem leta 1941 vse do konca januarja leta 1944, ko ga je obiskal nekdanji študent Dušan Baran, ki ga je lani spremljal na otok Elbo, kjer pa so mesto prekrstili v Porto Azzur-ro. Ječa pa je še vedno tam, le razmere v njej so se izboljšale, zla sti hrana. Tudi osebje je novo, bolj prijazno, poleg tega pa imajo tiskarno, kjer se tiska mesečno glasilo jetnikov. Predavatelj je opozoril, da je ves obisk opisal v letošnjem «Jadranskem koledarju», sinoči pa je posebej poudaril, kako si je lani med potjo nazaj samo od zunaj ogledal zloglasne rimske zapore Regina Coeli, kjer je bil zaprt pet mesecev in kjer so toliko naših ljudi mučili in tudi usmrtili. V Rimu je obiskal tudi svojega odvetnika Bruna Cassinellija. Predavatelj je še dodal, da mu je žal, da ni obiskal tudi nekdanjega tržaškega škofa Fogarja, ki živi v Rimu h. za katerega je zvedel, da se je za obsojene na tržaškem procesu zelo zanimal. Sedaj mu je 85 let in prof. Čermelj mu je ob koncu svojega predavanja izrekel prisrčne čestitke. Ko je slednjič na kratko omenil uspehe protifašističnega boja pa je poudaril nujnost enotne borbe vseh Slovencev v Italiji za dosego resnične narodne enakopravnosti ter kot vzgled navedel enotnost vseh obtožencev na tržaškem procesu kljub njihovi različni politični usmeritvi. Za zaključek je predavatelj pokazal s svojega obiska še nekaj filmskih posnetkov. Za prijeten večer so ga navzoči nagradili z iskrenim ploskanjem. Predavanje dr. Čermelja o obisku v Portolongone Po dolgem presledku — zadnjič je predaval o svoji knjigi «Slovenci in Hrvatje pod Italijo* ~r nas je sinoči vnovič obiskal prof. dr. Lavo Čermelj s predavanjem *Po sledovih tržaškega procesa iz leta 1941» v Slovenskem klubu. Gregorčičeva dvorana js bila dobesedno nabito polna, saj je že Čermeljevo ime jamstvo za najboljši obisk, ne glede na to, da je hkrati odličen predavatelj. Na trbiški cesti na križišču z ba-zovsko cesto v neposredni bližini NA TRŽAŠKEM PRIZIVNEM SODIŠČU Ponovno na zatožni klopi šoferja ki sta povzročila smrtni nesreči Ukinjen sodni postopek proti financarju Capucceri zaradi amnestije, Antonio Goriup iz Tržiča pa ni imel sreče s prizivom Včeraj je pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Parigi) bila razprava proti 24-letnemu financarju Giuseppu Capocceri, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil tedaj 42-letnega Adolfa Mulliga iz Bočna. Policijski organi so ugotovili, da se je Mullig peljal 6. februarja 1965 z vespo po državni cesti št. 54. Do nesreče je prišlo v bližini špetra Slovenov. V trenutku, ko je prišlo do nesreče, se je Mullig peljal z vespo v smeri proti Čedadu. Na zadnjem sedežu vespe je sedel 29-letni kmet Antonio Borghese iz Špetra. Trčenje med avtom, ki ga je u-pravljal financar Capoccera in s katerim sta se peljala tudi njegov kolega Fausto Genocchi in Matteo Galdib (Capoccera je tedaj opravljal financarsko službo na bloku pri Škofijah), je bilo čelno. Karabinjerji so ugotovili, da je prišlo do trčenja na delu ceste, ki je pri-tikala motoristu. Mulliga so po trčenju prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl naslednji dan. Njegov sopotnik Borghese se je moral zdraviti v bolnišnici 3 mesece zaradi raznih poškodb. Preiskava političnega oddelka kvesture se nadaljuje Prijavljena sodišču pobalina ki sta imela doma eksploziv Preiskava se je začela po «kresu» ob protikomunističnem transparentu Kljub raznim nasprotnim izjavam so prvostopni sodniki videmskega kazenskega sodišča menili, da je nesrečo zagrešil financar Ca-poccera ter so ga obsodili zaradi nenamernega umora in telesnih poškodb na 4 mesece zapora in 60.000 lir globe. Poleg tega so mu odvzeli šofersko izkaznico za 6 mesecev. Zaporna kazen pa je bila pogojna. Glede odškodnine prizadeti stranki pa so menili, da bi jo bilo treba omejiti na 60 odst. v breme obtoženca, upoštevajoč, da je nesrečo vsaj deloma zagrešil pokojni Mulili?. Sodniki prizivnega sodišča so del. no spremenili prejšnjo razsodbo ter so ukinili kazenski postopek, ki Je zadeval telesne poškobe, zaradi amnestije. V ostalem pa so potrdili prejšnjo razsodbo. Pred istimi sodniki se Je moral zagovarjati tudi 29-letni Antonio Goriup iz Tržiča — Ul. Fanin 28, ki je bil obtožen nenamernega u-mora neke osebe. Gorlupa je go-riško kazensko sodišče oprostilo 15. aprila vsake krivde, ker dejanje ni bilo kaznivo. Prizivni sod- Na političnem oddelku kvesture so te dni zaključili preiskavo v zvezi s protipostavno posestjo eksploziva, zaradi česar so agenti prijavili sodišču 19-letnega Claudia Ferrara in 38-letnega Romana Ambrosa. Preiskavo so agenti začeli po znanem dogodku na Stopnišču Giganti 28. januarja, ko so z neronskimi manijami prepojeni fašistični pobalini nad predorom Sandrinelli zanetili kres, da bi osvetlili protikomunistični transparent, na katerem je bilo napisano «Ne komunizmu«. Tako je prišlo na dan, da je Ferraro, o katerem zelo sumijo, da je sodeloval pri tedanjem «podvigu», imel doma 8 dinamitnih nabojev po 100 gramov. Poleg tega so agenti na njegovem domu našli tri detonatorje in približno meter dolgo za-žigalno vrvico. Ves ta eksploziv je Ferraru dal Ambroso, ki ga je v svojstvu minerja lahko nabavil. Pri hišni preiskavi na Ambrosovem domu so policisti nadalje našli še 6 kg eksploziva in 8 metrov dolgo zažigalno vrvico. Ves eksplozivni material so agenti zaplenili in ga izročili pobiralcem eksplozivov. Kot rečeno so agenti Ferrara in Ambrosa prijavili sodišču, o Ferraru pa vodijo še preiskavo, da bi u-gotovili, če je sodeloval pri zažiganju kresa. nikl pa so bili popolnoma nasproti nega mnenja ter so Goriupa spoznali za krivega in so ga obsodili na 4 mesece zapora, na odvzem šoferskega dovoljenja za 6 mesecev ter na poravnavo sodnij skih stroškov prve in druge stopnje. Prizivni sodniki so menili, da je treba pripisati žrtvi nesreče krivdo v višini 50 odst. Nesreča se je pripetila 2. marca 1965 na pokrajinski cesti San Pier dTsonzo . Turriaco. Tedaj je šlo za cestišče na katerem so opravljali razna dela. Goriup Je trčil v 61-letnega Angela Buttignona, ki mu je prihajal nasproti s kolesom. Buttignon je bil naložil na svoje vozilo dve posodi z mlekom, kar ga je precej oviralo pri upravljanju kolesa. V trenutku nesreče je tudi deževalo ter se je zato pokojni Buttignon peljal po cesti, držeč nad sabo dežnik. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh gega zdravnika, je treba telefoni-v primeru, če ni mogoče najti dru-rati na štev. 90-235. GLASBENA MATICA TRST V SOBOTO, 4. marca 1967 ob 21. uri v KULTURNEM DOMU SL 0 VENSKI OKTET IZ LJUBLJANE DANILO ČADEŽ RUDOLF FRANCL BOŽO GROŠELJ MARIJ KOGOJ TONE KOZLEVČAR DRAGIŠA OGNJANOVIČ MARIJAN ŠTEFANČIČ ANDREJ ŠTRUKELJ Umetniški vodja: VALENS dr. VODUŠEK Rezervacija in prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, tel. 61-792 od četrtka dalje ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Gledališča Verdi Pri blagajni gledališča Verdi se za. čenja prodaja vstopnic za zadnjo predstavo Bellinije ve opere Norma, ld bo za red C v parterju In ložah ter za red A na balkonih In galerijah v petek 3. ton. Dirigent Nino Verchi. Istočasno se začenja prodaja vstopnic za prvo predstavo Bizetove opere »Lovci biserov«, kt bo v soboto, 4. tim. ob 20.30. Prva predstava je za red A v parterju in Jožah ter za red C na galerijah in balkonih. Teatro Stabile V Avditoriju se z uspehom n ata-ljujejo predstave Camusove drame ((Pravičniki«. Predstave se bodo začasno zaključile v nedeljo ob 16.301 in ob 20.30, Prihodnji teden bo skupina Teatro Stabile gostovala v Milanu v gledališču Babila. V Avditoriju pa se bo začela vrsta predstav Teatro delle Novltži Ma-nuera Lualdija, ki Jih bodo izvajale skupine Salvo Randone, Bosettl-Lazzariml, Compagnla di Palazzo Du-rln1 iz Milana, Lupo-Aldini, Teatro Indipendente z Lauro Adani in Rcn-zo-m Glovampietrom, Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Filibert Benedetič NE VEDNO KAKOR LASTOVKE drama v dveh delih krstna predstava Scena, kostumi in režija: J O 2 E BABIC Sodelavca pri sceni in kostumih: DEMETRIJ CEJ in ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Pri predstavi sodeluje ansambel «5 f a n s v» DANES, 1. marca ob 21. uri V četrtek, 2. marca ob 21. uri V nedeljo, 5. marca ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Dramska skupina PD «IVAN CANKAR« Na željo občinstva bo v petek, 3. marca ob 21. uri v dvorani p. d. Ivan Cankar — Ul. Mon-tecchi 6/IV. ponovitev predstave Sergej Verč KOCKE V KOCKI drama v dveh dejanjih Režija: Sergej Verč Scena: Ivan Verč Nastopajo: Jurij Kufersin, Stojan Colja, Ivan Verč, Vojka Lavrenčič, Mara Rogelja, Boris Gombač, Ana Mikulus in Sergej Verč. SPD Trst obvešča vse udeležence I. zimskih športnih iger, da bo v petek, 3. marca predvajalo v Gregoričevi dvorani, Ul. Geppa 9, film o tekmah te sezone in serijo diapozitivov o temi ((Zima-pomlad v gorah«. Zmagovalcem v tekmah ob zaključku smučarskega tečaja SPDT bodo razdeljene diplome. Vabljeni. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - Ul. av. Frančišku 20 leleloD 61-792 Novost: Brecelj: SLAMNATI VEČERI 450 lir OPERA NARODNEGA GLEDALIŠČA «lvan Zaj‘c» z Reke bo v dneh 10., 11. in 12. marca gost tržaškega Slovenskega gledališča v Kulturnema domu Izvajala bo opero JAKOVA GOTOVCA «Ero z onega sveta» V posameznih vlogah bodo nastopili: ERO: LJUBOMIR STRGACIč JOSIP SUTEJ (Zagreb) " v altemaciji DJULA: ZORKA WOLF, MI®" KA KLARIČ (Zagreb) — v altemaciji DOMA: BLANKA ZEC, NE- VENKA TOMAŠIČ — v altemaciji MARKO: FRANJO GODEC, TOMISLAV NERALIC CBer" lin) — v altemaciji MLINAR: TUGOMIR ALAH; POVIC, MILIVOJ KUCIC (oba Zagreb) — v atlernacij Režiser DINKO SVOBODA Inscenator: ANTON 2UNIC Dirigent: VLADIMIR BENU- Nazlonale 14.30, 21.45 dl d°ttorjS go« Metrocolor iz romana ° ^ Pasternaka. Geraldlne Chaplin* lec Guinness, Omar Sharif. Deseti teden, Excelsior 16.00 «Da Berlino 1 'u?4n, lisse« Technicolor. Roger Margaret Lee. Fenice 15.30 «Le streghe« Techngor lor. Silvana Mangano, Alberto ^ di. Prepovedano mladini P°° tetom- „3rigi» Eden 16.30 «Colpo grosso a _et, Jea,n Claude Briady, Marie La: „ Grattaclelo 16.00 «L’uomo del 1,8 del pegni« Rod Stelger. Prepo no mladini pod 18. letom. Rltz (Ulica San Francesco 10)L, n0|. 16.00 «Funerale a Berlino« 7* coior. Eva Renzi, Michael C*> ', Alabarda 16,30 ((Agente speci®** — misstone sex» Elke Somm*r. povedano mladini pod 18. *e Fllodrammatico 16.30 «11 corP°” lorscope. M. Saga, Y. Kavasu. povedano mladini pod 18. *** 'v Moderno Danes počitek. Jutri petek ob 21.30 «11 teatrtno de* L fi N. 2» Prepovedano mladini 18. letom. vltto- Crlstallo 16.00 ((L'arc!dlavolo» rlo Gassman. Claudine Augcr- (,n Garibaldi 16.30 «Yvo Jima« —" Wayne. Aurora 16.30 ((Kartum«. yffl« Capitol 16.30 «ScusI lel č fa, intU o contrarlo?« Alberto So rdi, /l|Cp-Ekberg, Paola Pi gora. TeC" lor joj« Impero 16.30 «Le fate« Prepove« mladini pod 14. letom. »e Vittorlo Veneto 15.00 «Ne onor*j(J gloria« Anthony Quinn, cla Cardlnale, Mlchele Morgan. ji Ideale 16.00 ((Attento Gringo ‘vLc. špara« Jack Taylor, George M jj, Astoria (Ulica Zoruttl. fllobus 16.00 «La legge della pištola • Astra 16.30 «Furia blanca«. ge-Abbazia 16.00 «Texas John conU”^, ronlmo« Technicolor. Tom *JLpo Betty Lynn. Sledi risanka *“ i casallngo«. r-*m na uiicij szai predvaja danes, 1. marca, ob 18. uri Paramount barvni f®0®’ Spogliarello por una vedova (Striptease za vdovo) Igrajo: KEEMAN WYNN. HERMIONA GIUGOLD, LION®1' STANDER, AZA MAYNOR, THAPLEE NESBITT OBVESTILO CENJENIM KLIENTOM ITALV/FAR EAST CONFERENCE Naslednje plovne družbe: Hamburg - Amerika Linie Holland - Oost - Asie Lljn Lloyd Triestino S.p.A.N. N. V. Nedlloyd Linljen (N. V. Stoomvaart Maatschappi] «Nederland» Koninklijke Rotterdamsche Lloyd N. V.) Nippon Yushen Kaisha Norddeutscher Lloyd A/S Det Ostasiatisko Kompagni (E. A. Co., Ltd.) Peninzular & Oriental Steaun Navigation Co. A/B Svenska Ostasiatiska Kompaniot (S. E. A. Co., Ltd.) Wilh. VVilhelmson ki sedaj sestavljajo «Westem Italy/Far East Conference«, skupno s pridruženim članom, Rick-mors Linie, imajo čast, da obvestijo svoje cenjene kliente, da se z začetkom od 1. marca 1967, naslov Conference spremeni v «ITALY / FAR EAST CONFERENCE* in da območje dejavnosti Conference vključuje zdaj vsa italijanska in jugoslovanska pristanišča. Dosedanji sistem odloženih regresov in pogodb je bil istočasno razširjen in vključuje vso zgoraj omenjeno območje dejavnosti. Razen tega je naslov JUGOSLAVENSKA LINIJSKA PLOVIDBA (JUGOLINIJA) bil dodan seznamu plovnih družb, ki sestavljajo zgoraj omenjeno Conference. KINO PRJ)SEKjJ<_qNJOVjt predvaja danes, 1. t. m. ob 19.30 barvni film: Questo pazzo mondo della canzone (Ta nori svet popevk) Nastopa GIANNI MORANDI in orkester lahke gl**®* Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. februarja so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa je 13 oseb, UMRL SO: 69-1 etn a Adele Bale- stier vd. Grimaldi. 66-letni Silvio Masi, 80-letna Maria Parenzan vd. Ger-vlnl, 69-letma Rosa Vaochiet vd. Chiussi, 47-lefcni Giuseppe Bertos, 69-letna Carmela Rizzato, 56-letnl Guerrlno Almerlgogna, 60-letni Danilo Carli, 87-letna Francesca Bon vd. Blason, 63-letni Camitllo Girardel-11, 874etna Rosa Colonnello vd. Sila, 80-letnl Pietro Sartoretto, 88-let-ni Antonio Purich. dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) Alla Salute, Ul. Glulla 1; Benussl, Ul. Cavaoa 11; Picclola, Ul. Ortanl 2; Vernarl, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 6.30) D’Ambrosl, Ul. Zoruttl 19-c; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravaslni, Trg Libertž 6; Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. Razna obvestila SPD Trst obvešča svoje lahko poravnajo članarino v*u rek In petek v Slovenskem ki« 19. do 20. ure. Ljudska prosvetp Prosvetno društvo Ivan Caok vešča, da bo jutri ob 15.30 1 ba za otroke. SPDT priredi 12. 3. smučarsk1 (tf v Nevegail, nov zimski šP°rt‘|i ter pri Bellunu, cenjen žara« ir Jih obsežnih smučarskih terc^' zaradi krasnega razgleda na "ugalH te. Vpisovanje v Tržaški jS«1' v Ul. sv .Frančiška 20 do 9. 3- Darovi in prispevki Ob obletn leis mrti neP®2*^^" moža In očeta Zdenka daruje j,ru2r na Colja 1000 lir zaSportno nje Bor. Včeraj nas Je za vedno zapustil naš dragi oče ln non° DANILO KRALJ-CARLI Pogreb_nepozabnega__pokojnika bo danes ob 15. uri 1® Id žalosti v Trebčah št. 67. Žalujoči hčerki Sonja .in Olga, zeta Marino Severino, vnuk Dejan, brata Franc in Jože, ses Mila in drugi sorodniki Trebče, 1. marca 1967 SODOBNE POTI DRUŽBENEGA RAZVOJA Afriške dežele tta robu lakote Pogledu poljedelstva, ki predstavlja osnovo Mspodarstva, je Afrika med zadnjimi na svetu snovni razlog je v ekstenzivnosti proizvodnje 5 še obstoječih ostankih kolonialnih struktur 0l0tk(v.A J Win VJ’ vendar pa to v nobenem ,eru ogroža poljedelskega r* ‘^elstvo predstavlja danes Pobi,0- afriškega gospodarstva. To k,JUj® tudi podatek, da je o-kiVo ™ odstotkov aktivnega pre-Ijedeft zaP°slenih prav v po-C‘vu, ali pa je posredno odstrl 0(^ nief?a- Res je, da se v Poljedelskega prebivalstva (lažnih deželah spreminja ConJa 68 0dst- Gana 70- Su' Niasa 89, Uganda 98 od- Wtheu afriškega gospodarstva, ieoj Poljedelstvo je, navzlic vlo-i( ® uaporom posameznih vlad, id^S!dn° pretežno ekstenzivno. In-kl Racija poljedelstva ostaja po-'toitar bistvena naloga in živ-losSega Pomena za družbeno, jo r^sko in politično evoluci-y!~a(iih afriških dežel, tistv ao*on>a'ne sile so svoj čas stJu00 vplivale na gospodarsko joj .ar° svojih kolonij, usmerjati! v monokulture. Enak je tudi 2a®rei položaj v tem času !a,aJf Afriki. Tako sta na primer 4^ . interesov kolonialnih sil Sukaj p Uganda proizvajala bom- l .1 lian- --- vri— g — (q- Nigerija Ck *Lana - kakav, Njasa s l Kamerun — kavo. h ---- kavo, feanar>e in gumo. Ta težka dela jka. Preteklosti je predstavljata Se predstavlja eno od naj-zaPrek za oblikovanje har-attj-?0 razvitega in racionalnega ^ežkga gospodarstva. Iclitit P°s*edice take ekonomske Ve kolonialnih sil so, poleg V ®a’ Afriko v pogledu narod-ililt dohodka in prebicalca uvr-VeišiKna zadnJe mesto. Po najno-vpte?. Podatkih znaša afriško po-tj, j* 100 dolarjev na prebival-Ho šj0 nekaterih drugih pa znat-Hat ai’ okrog 80 dolarjev, a v deželah celo samo 50 O^jv kolikor po nekem kriteriju kj ^00 dolarjev letnega dohodki1* Prebivalca predstavlja ne-ti6cmejo med razvitostjo in S amo zacije naj na svojih plečih prenaša poljedelstvo*, v poljedelstvu opredeljevale za širjenje monokultur. Posledice takegale gospodarskega hazardiranja, seve, niso mogle izostati. Opaziti jih je moč v splošni gospodarski in politični nestabilnosti, kot tudi v tem, da so njihova žrtev postali tudi sami zagovorniki omenjenih stališč. Vladajoči krogi posameznih mladih afriških dežel nikakor nočejo upoštevati dejstva — kot ga niso hoteli tudi v bližnji preteklosti — da je namreč poljedelstvo, kot osnova afriškega gospodarstva, v pretežnem številu dežel skrajno ekstenzivno in v svetovnem merilu prav na zadnjem mestu. In, potemtakem, tudi ne more prenesti bremena nekega prenagljenega procesa industrializacije. Slovensko gledališče že več dni uprizarja v Kulturnem domu Bencdetičevo dramo «Ne vedno kakor lastovke«, ki bo na sporedu še nocoj, jutri in v nedeljo. Na sliki prizor iz drame. V NAJBOLJ SEVERNEM MESTU MEHIKE Današnja Tijuana je nastala na račun gostov s severa Okoli 16 milijonov državljanov ZDA na leto - Nočni lokali, uradi za sklepanje zakonskih zvez brez dokumen-Potvorjeni stari spominki - Mamila tov MEXICO CIUDAD, februarja — V Tijuani se verjetno najbolje potrjuje dokaj razširjeno mnenje, da so Američani le odrasli otroci. So otročji, ko imajo v rokah igračko, objestni, ko so polni denarja, nevarni, ko imajo v rokah orožje. Tijuana je najbolj severno mesto Mehike. Prilepljeno je tako rekoč na mejo ZDA, ki se tod vleče v ravni črti, kot bi jo bili začrtali z ravnilom. Mehikanci trdijo, da je tukajšnja meja takšna zato, ker bi sicer, če bi hoteli upoštevati etnične in zgodovinske momente, tekla nekje za San Franciscom. V Tijuani je meja bolj zato, ker je nekakšno mejo vendarle treba začrtati, toda ta meja nič ne deli. Meje skoraj ni. Šestnajst milijonov Američanov na leto prihaja v Tijuano. To se pravi po 150 tisoč severnih gostov na dan. Kdo ve, morda prihaja toliko ljudi sem tudi zato, ker meje in pregrade še vedno predstavljajo določen mik, ker potovanje v tujino vsakogar iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiTiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VTISI S POTI V BLIŽNJE, MNOGIM MANJ ZNANE KRAJE Majhno istrsko mestece Buzet ima staro zgodovino .>tostv°, lahko Afriko — ali iteva^ji del njenih dežel — pri- & , med skrajno nerazvita , cia sveta, kjer večini prebi-V !a dobesedno grozi lakota. frebj^JAinentalnem merilu je to <«aWo šele pred nekaj leti \»ri 0 narodni kosmati dohodek ' j, l 20-565 milijarde dolarjev, Sj /^naj 1,5 odstotka svetovne-ili ®9dka. Vse to so neposredne *%°tredne posledice težke dedi-fc, j kolonialne vladavine. Očitno %iti ^ bilo treba čimprej pri-•h k razvijanju poljedelstva Ječ ?Snavi ne samo ene, ampak ' ‘ar>e-Ur* *n to tako zaracd Pre~ ^uitUl 4i Prebivalstva kot tudi zara- s |w «-"=uLvaisiva kul luui V{dna k zunanje trgovine. Toda k tie j afriških dežel se te-drzi- Kje so razlogi in ko-Nnihtega P°java7 Knega od o-•k ,, razlogov, se zdi, predstav-so v° osvobojene afriške dežele kčfK Večini primerov začele z VE,Vanjem kmalu potem, ko so .,ne°dvisnost. Seveda brez kčdhnj strokovnih kadrov, brez Samega in vsai Približnega sWošnjLnia skupnega l®>. kj - deW nePosredno vpliva na po-Mk ^v°. brez natančnih geolo-^ni„aziskovanj, brez potrebnih Dt‘0sldh posegov itd. ^očh d se jo pristopilo k dol-L6rnu planiranju poljedelstva ^ a/62 Predhodne nujne refor-?l3tiki ’rarn‘b struktur, kjer so o-k h‘- kolonializma najpogosteje ko Potaknjeni. Če k temu doda-ldfije 6 megalomanske težnje in $Hit*aterih najvišjih državnih S) tv.nikov (Gana, Nigerija, Su-• so bistveno vplivale ria Jjti, se še malo ne gre Čuše pogosto ni spoštovalo JNnja n elementov naravne sredi- Po dolini Rižane, mimo Kubeda in Sočerge do dolin« Mirne - Nekaj stare zgodovine na griču ležečega mesteca Potopisni romani, potopisne črtice in dnevniki resnih potovanj so še vedno zanimivo čtivo, ki šteje mnogo ljubiteljev. Tiskana beseda nas popelje v najbolj oddaljene kraje in nam odkrije njihove zanimivosti. Značilnosti in zanimivosti, ki jih potopis poudarja, so v veliki meri odvisne od splošne in strokovne izobrazbe potopisca. Potujoči botanik nam bo opisal predvsem rastline v zvezi z podnebjem in drugimi či-nitelji od katerih je odvisen razvoj zelenega sveta, etnograf se bo posvetil šegam in navadam prebivalcev itd. Opisal bom potovanje v kraje, ki so meni in še marsikateremu našemu človeku bolj malo znani, ali celo neznani. Ukvarjam se s kmetijstvom, torej nič čudnega, da sem gledal, opazoval, in nato svoja doživetja in spoznanja opisal iz zornega kota, ki mi ga narekuje poklic. Ne bo tu govora o večtedenskem ali večmesečnem potovanju po oddaljenih deželah. Na kratko povedano: ob devetih zjutraj sem se odpravil na pot in ob sedmih zvečer sem že večerjal doma. Niti petdeset (točno 47 km) dolga pot, in vendar sem moral preko: račiti najprej državno mejo pri Škofijah, nato pa še mejo Slovenijo in Hrvaško. Krenil sem po dolini Rižane in se po beli cesti povzpel do vasi Kubed. Od Kubeda dalje nas bolj ali manj vijugasta cesta mimo Sočerge privede na Hrvaško. Svet okrog nas se ne spreminja. Še vedno potujemo po ozemlju, kjer Kras, kjer bela Istra meji s sivo Istro. Vedno iste vasice. Nič nam ne daje vtisa, da smo prišli v sosedno republiko. Niti jezikovne razlike na eni ali drugi strani republiške meje niso tako bistvene, da bi nam dale občutek točne narodnostne meje. Še nekaj kilometrov iil za ovinkom se nam ■'prfcže ne-.koliko širša ravnifta,"dolina reke Mirne. Sredi doline se dviga s skalo pokrit grič (visok 153 m) Na skali stoji Buzet, utrjeno kot akropola zgrajeno mestece. Ko zagledamo to ravnino in njeno okolico, pozabimo na siromaštvo, ki smo ga opazili, ko smo vozili iz rižanske doline do Buzeta. Pred nami se razteza bogata rodovitna zemlja. Ugodno podnebje in zadostna količina vode so osnovni pogoj za uspešno kmetijstvo. S tem ne povem nič novega, ker so se tukaj že pred Kristusom nastanili Rimljani in temu kraju dali ime Piquentum ali Pinguentum (iz latinske besede pinguis-tolst, ploden). Približno 700 m dolga vijugasta, strma in ozka cesta nas popelje po južnem pobočju Buzetskega griča v trg Buzet. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ delovanja SCn?vno načelo upoštevanja ?mih razmer posameznih o-' So spričo tega izostali tu- ?.»ovani n MARIO BELLINI V ENDAS IN CORRIER TER FURLAN V ROSSONIJEVI PASAŽI _ rezultati, splošne ekonomske in C'c nestabilnosti posameznih v jn Tesnih afriških dežel, ki "jen; Vdorna povzročili tudi ome-Hleth ogi’ so se le-te, sledeč e-... a geslu «breme industriali- Svojo prvo osebno razstavo ima v krožku ENDAS Mario Bellini, ki smo ga sicer srečavali le na kaki skupni razstavi. Tu nam pa sedaj prikazuje 18 olj, od katerih je vsako po ena postaja križevega pota italijanskega vojaka, takega, kot ga je on sam doživel na umiku ARMIR sredi strašne ruske zime. V Belliniju utripa močna ilustra-torska žilica. Vendar pa mu trdo življenje ni naklonilo možnosti pravega slikarskega razvoja. Sicer pa so te podobe nastale z namenom, da bi v sliki pomagale razumeti tragiko ruskega pohoda, ki ga je Bellini opisal v svojih spominih. Je to rokopis, ki išče založnika. Če bi slikar ves svoj čas, ki ga preživlja med mizarskimi stroji, lahko posvetil slikanju, potem bi gotovo ustvaril pre- "‘•"■»IIIUIIIHIIII.milili..............................................................n 21.3. do 20.4.) Danas-bo za vas dan intervjujev. 0tWiT, Se boste morali dokončno k tL Ste (,°d 21.4. do 20.5.) Pazite, kaj 'mate posla s finančnimi Ne objokujte neke nemo-.bV^bezni. 6 (od 21.5. do 21.6.) Gle- l2it>refasaniai ki Sa rešujete, se l l°čnX. Posvetujte, potem pa se ga % 0 lotite. Prisluhnite svojemu &>d 22.6. do 22.7.) Skrbno l‘je vse tehnične podatke, ki Jelte Q°do služili pri izpolnjevanju v°jih n*aloSe- Ne utrujajte preveč živcev, >te i°d 23.7. do 22.8.) Na kratko !%!-.opravili z nekim nepoštenim clivjpom. Uteho boste našli samo OKSSi. Wd,ah A (od 23.8. do 22.9.) Uspe- l ^aii , za novinarje in pisatelje. Vtč n,’ boste osebo, ki je ne boste TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Najugodnejši trenutek za neko akcijo na vašem strokovnem področju. Ne povzročajte trpljenja ljubljeni osebi. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Dobro ste se pripravili za neko tekmovanje, vendar se vanj ne spustite brez premisleka. Pričakujte prijeten obisk. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ploden delovni dan, vendar vas uspehi še ne bodo zadovoljili. Razburkano družinsko vzdušje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vplivna oseba vas bo rešila iz zagate. Našli boste ustrezno rešitev v zvezi z nekim članom družine. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Imeli boste srečo v vseh stvareh, a še posebno v trgovini. Neka ženska vam bo dala dragocen nasvet. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ni trenutek, da bi naravnost napadli nekega tekmeca. Ne posegajte v delikatna razpravljanja, ki se vas ne tičejo. tresljive prizore iz razčlovečenosti vojne. To potrjujejo tu že nekatere prav dobro zasnovane in izdelane slike. Tako n.pr. pošastni prizor ob deblih slonečih zmrznjenih, vojakov in pešca, ki umira pred fotografijo svojih dragia. Pa še olje z jedkim naslovom «Kdor se ustavi, je zgubljen!» in kjer vidimo vojake groteskno plesati v pršečem snegu, da ne bi zmrznili v sibirsko mrzli noči. Vsak po eno stran Rossonijeve galerije pa sta zasedla z oljnatimi slikami Luciano Corrier in Fi-lippo Furlan, ki ju poznamo zlasti iz vseh slikarskih razstav pripadnikov javne varnosti. Prvi tajin-stveno melanholičen pokrajinar, drugi barvno žareč kot umetni ognji. Corrier ljubi nadstvarne zasnove. Zato pokrajine poustvarja svojemu mističnemu občutju primerno. Najboljši primerki tega so olja «Nedotakljiva reka», «lzvir» in «Breznox, koder se sprehajajo strupene meglice in netopirji. Ume pa Corrier najti enako tajinstve-nost tudi v resnični naravi, n.pr. v živahno zeleni dolini in tihožitju z žensko rokavico. Poleg dobrih risb hiš je tu tudi še odlično barvana risba brega v ognju z novoletne razstave v ENDAS. Rahlo nadstvaren in obenem nekoliko ekspresionističen je tudi Furlan v svojih krasotnih pokrajinah, spominjajočih na francoske fauviste. Ni pa povsod na enaki višini, kot jo doseže v živahni in z dognano sigurnostjo zasnovani zKraški jeseni», «Zatonu na Krasu* in še v s čipkasto dragocenostjo barv dodelani sliki «Po-slednji vlak*, v kateri se dim stroja premešava s temo zlovešče pobliskujočega se neba. Med manj širni olji se odlikujejo posebno ne katere slike cvetic in pa prizor nevihte. Ni dvoma, da bi oba slikarja, Furlan kot Corrier, če bi se posvetila edinole slikanju, dosegla v tem, vsak po svoje, zavidljivo popolnost. MILKO BAMBIČ Ena izmed dvojih starih vrat v Buzetu in sicer tako imenovana Mala vrata Kot obstajajo dokumenti o starem latinskem imenu tega trga, tako so ohranjeni tudi dokumenti, ki pričajo, da ime Buzet sega daleč v zgodovino. Povedali so mi, da je bila vas prvič imenovana Bizet leta 804 in, da je to razvidno iz listin rižanskega zbora. Skozi Vela vrata se pripeljemo v vas. Naj omenim, da ima Buzet samo dvoje vrat. Prva so, kot že rečeno, Vela vrata, prevozna le za manjša vozila. Pravijo jim tudi Porta Veneziana, ker so jih zgradili v časih, ko so Benetke gospodovale nad tem delom Istre. Tedaj so tudi uredili vozilom dostopno cesto do vasi. Druga so Mala vrata ali Porta Romana, ki so le za pešce. V starih časih so bila to edina vrata v utrjeno naselje. Obnovljena so bila za časa Benečanov. Buzet je zgrajen na živi apnenčasti skali, ki kot ogromen klobuk pokriva glišasti grič, ki se osamljen strmo dviga približno 120 metrov nad ravnino. Plast apnenca je debela od 2 do 8 m in je grič obvarovala erozije. S svojimi strmimi pobočji je grič kot ustvarjen v obrambne namene. Buzet je edino istrsko mesto, katerega niso Turki zavzeli v drugi polovici XV. stoletja, ko so njihove tolpe ropale po naših krajih. Nič čudnega, da ima ta del Istre z Buzetom kot središče bogato, staro in zanimivo zgodovino Ta del je v sredini Istre in je precej oddaljen od glavnih prometnih žil. Opisal sem področje Buzeta kot bogato in plodno pokrajino, ki meji z revnim Krasom. Kljub temu tu ne vidimo velikega bogastva. Bogastvo, ki so ga tu ustvarjali pridni istrski kmetje, so skozi stoletja odnašali gospodarji, ki so si tu v prejšnjih stoletjih sledili drug drugemu. Leta 1102, se je začelo gospostvo oglejskih patrijarhov. Leta 1421 so oglejskega patrijarha zamenjali Benečani, ki so tu gospodovali do leta 1797, ko je Buzet prišel pod avstrijsko oblast. Žito, olje, les in tudi vino so bili predmet sistematičnega že roparskega izvoza na nasprotno obalo Jadrana. Avstrijsko gospostvo tudi ni izboljšalo ekonomskih razmer Istranov. Le pot istrskih kmečkih pridelkov se je preusmerila. Benetke je zamenjal Dunaj. Vino, olje in žito so ostali glavni pridelki istrske zemlje, le lesa in krasnih hrastovih gozdov ni bilo več. Te so do golega posekali za potrebe gospodujočih Benetk in na mestih, kjer so prej bili gozdovi, so v Istri začeli širiti živinorejo. Kaj so dobili Istrani z zameno za izvožene kmetijske pridelke? Nič! Po prvi svetovni vojni je bila Istra priključena italijanski kraljevini in ekonomsko stanje Istranov in še prav posebno istrskega kmeta se je še poslabšalo. Baje je bilo tedaj v Istri dolgov, kot je bila vsa Istra vredna. Le po drugi svetovni vojni in prav posebno v zadnjem desetletju se je stanje izboljšalo. S kmetijskega vidika je Istra južni predel Slovenije in del Hrvaške, kmetijski pridelki se dobro prodajo in kmetje z veseljem obdelujejo zemljo. Delno je ekonomskemu dvigu pripomogel tudi turizem, vendar so koristi turizma v glavnem obtičale ob morski obali. Notranja Istra še vedno čaka na prepotrebne ceste. Sedanje istrske prometne žile ne moremo imenovati ceste. Promet je zelo otežkočen in skoro nemogoče so zveze notranje Istre z Reko in preko Reke z ostalo Hrvaško. V načrtu je novo cestno omrežje za notranjo Istro in Istrani nestrpno čakajo na uresničitev načrta, ki v celoti ustreza njihovim potrebam. Naj le omenim, da je v zimskem času neposredna zveza med Reko in Buzetom dobesedno nemogoča. Domačin, ki živi v Opatiji mi je pripovedoval, da je potoval iz Opatije v Buzet; z vlakom je potreboval skoro, deset ur. Razdalja med Buzetom in Opatijo v zračni črti pa znaša nekaj nad 25 km! Sredi trga smo našli starega znanca. Gildo Vodopija nam je kolikor mogoče razkazal in odkril skrivnosti (za nas) Buzeta. Nekaj zgodovine Buzeta, sem že omenil. Ta sega daleč v preteklost. Prav ta preteklost in življenje naših prednikov na tem ozemlju me silita, da krenem s poti, ki sem si jo začrtal. (Zgodovina ni moja stroka in naj mi strokovnjaki oprostijo morebitne netočnosti, ko se spuščam na njihovo področje.) Na moje veliko veselje se nam je pridružil kot vodič Slavomir Cerovac, po domače Miro. Pozabil sem povedati, da na pot nisem odšel sam. Z menoj je šel tudi sin Borut. Nama pa se je pridružil še tovariš Bubnič. Ker že pišem o Buzetu, menim, da je potrebno povedati nekaj o tovarišu Miru Cerovcu. Že leta 1941 se je vključil v osvobodilno gibanje in jeseni istega leta navezal stike z Oskarjem Kovačičem. Organiziral je osvobodilno gibanje na področju Buzeta. Odpor je rastel kljub naporom fašistov, da bi ga uničili. A našel se je vohun in Oskar Kovačič, Miro Cerovac in še nekateri drugi so končali v fašističnih temnicah. DUŠAN KODRIČ (Nadaljevanje sledi) Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole - 12.00 Glasovi in slogi - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Ansambel Pac-chiori - 17.25 Radio za šole - 17.45 Nekaj jazza - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Godalni kvartet iz Iowe - 18.55 Ansambel M. Azzole - 19.10 Higiena in zdravje - 19.25 Zbor «Tita Birchebner* - 19.45 Ciganski orkester - 20.00 Šport -20.35 Simf. koncert - 22.15 Lahka glasba - 22.45 Sentimentalne pesmi. Trst 12.05 Pesmi F. Brosola - 12.25 Tretja stran - 13.40 Drugo dejanje opere «Hovanščina» - 14.30 Duo Russo-Safred. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Poje C. Ranieri - 11.00 Orkester Šnyder - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po želajh - 13.40 Tržaški ženski kvartet - 14.00 Glasbeni vrtiljak - 15.00 Baletni odlomki - 15.45 Od Soče do Drave - 16.20 Otroški kotiček - 16.45 Operna glasba - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ansambel Barimoor - 22.15 Kitarist Al Caiola - 22.35 Haendel in Monteverdi. Nacionalni program 7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Pesmi - 9.07 Zvoč- SREDA, 1. MARCA ni trak - 10.30 Šola - 11.30 Operna antologija - 12.47 Ženska danes - 13.33 Nepozabne pesmi - 14.40 Pesmi s festivala v Sanre-mu - 16.00 Spored za mladino - 17.15 Poje Sergio Centi - 17.45 Knjižne novosti - 18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 Puccinijeva opera «Turandot». II. program 7.30, Poročila Slovenija mika. človek si vedno utvarja, da mu bo potovanje v tujino nudilo nekaj, česar v svoji domovini ne najde. Tijuana se je pravzaprav rodila na tej utvari. Mehikanci so uredili vse tako, da more Američan tu najti vse tisto, kar ima v svoji domovini. Poleg tega pa bo tu našel tudi stvari, ki jih v svoji domovini ne bo mogel najti. Tako se je rodilo mesto, v katerem, kar je ameriškega, ni ameriško, in kar je mehiškega, ni več mehiško. Tijuana je največje vendar pa ni glavno mesto mehiške zvezne države Baja California. V njem živi 300 tisoč Mehikancev, ki živijo na račun severnih sosedov s tem, da jih zabavajo, da jim prodajajo, in jih tudi — varajo. Tu je tudi nekaj stvari, ki jih Američan doma ne bo našel: predvsem je tu tujina, nato je tu domača folklora, pa tudi južnjaški temperament. Tu so tudi trgovine, v katerih se moreš za ceno tudi pogajati, tu so restavracije, v katerih hrana ni iz konserv ali hladilnikov, tu so nočni lokali, v katerih lepotice niso serijsko oblikovane po nekakšnem standardnem vzorcu. Tu v Tijuani pa so tudi trgovine, v katerih se prodajajo stari azteški okraski, ki prav gotovo niso originalni, vendar se kot originalni prodajajo in to v tolikšni meri, da je za Američana pravi užitek, da ga Mehikanci varajo s toliko lepili besed, kolikor jih v svoji deželi ni slišal vse življenje. Tudi barve so tu takšne, da v primerjavi z njimi tudi Disneyevi filmi postanejo monotono brezbarvni. Tu je občutek zgodovine neznan ljudstvu, ki zgodovine tako rekoč niti nima. In, končno, tu morata tudi golobradi deček in srednješolka skleniti zakon v samih petih minutah in se v dveh minutah tu-tu spet razporočiti, in to tudi brez dokumentov, celo brez osebne izkaznice. Večina gostov, ki s severa prihaja v Tijuano, je mladina pod 20 leti starosti. V glavnem so to skupine mladeničev in deklet, po navadi v parih. Tu imajo na razpolago več od tega, kar bi mogli dobiti v svoji domovini in tudi bolj poceni. Če se zgodi, da ne stopijo v poročni urad, bodo prav gotovo stopili v lekarno in se oskrbeli s tabletami, ki jim bodo vsaj za eno- fioe • pričarale raj na zemljii Ali pg bpdo ,stopili,; y kak nočni lokal, kjer trajajo programi od jutra do jutra in se nato na pol mrtvi vrnili domov, ko so se do skrajnosti utrudili na plesu. Zjutraj, pred odhodom domov, mnogi zaidejo v trgovine, kjer prodajajo spominčke, da bi se okin-čali z azteškimi bojnimi barvami. Kak par pa stopi tudi v pisarno, kjer se sklepajo zakonske zveze. Morda zaradi evforije tablet, morda zaradi ekstaze, ki jim jo je dal ples v nočnem lokalu, ali pa kaj drugega. Dejstvo je, da se veliko mladeničev in deklet hočejo vrniti z izleta v Tijuano — poročeni. Odrasli ljudje ne prihajajo v parih in tudi ne iščejo užitka v mamilih. Ti raje iščejo družbo lepih žensk v nočnih lokalih, ki so odprti po 24 ur na dan. Še več pa je med odraslimi tistih, ki obiskujejo tekme in stavne lokale. V Tijuani je konjsko dirkališče. Tu so tekme psov, bikoborbe in baskij-ski tenis. Povsod in ob vsaki uri je veliko občinstva. Dejansko nihče ne sledi tekmam, niti borbam, pač pa vsi le stavijo. Ljudje stavijo na konje, na pse, na bike, na teniške igralce. V Tijuani je vse en sam hazard, v katerem sodeluje tudi do 100 tisoč ljudi na dan. mam 'hvsssr/sA. g 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Pet celin -11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Renato Rascel - 14.00 Juke box - 15.15 Tenorist DeglTnnocenti - 15.40 Komorna glasba - 16.00 Mednarodna glasba - 17.05 Pesmi s festivala v Sanremu - 17.35 Orkester - 18.35 Psihologija otroka - 20.00 Glasbeno-govorni spored -21.10 A. Talamo: «11 našo di Schil-la» - 21.40 Ritem in simfonija. III. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 Variacije za klavir - 22.30 Spomini na Piera Jahierja Schoenbergov kvartet št. 4. 23.00 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Pravljice in zgodbe - 9.10 Lepe melodije - 9.45 Glasbena pravljica - 10.15 Cziffra igra Scarlattija in Liszta - 10.45 Človek in zdravje - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Slov. narodne - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Jug. pevci - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz 4. dejanja Verdijeve ope- re «Othello» - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Veliki orkestri - 15.30 Pianistka Marina Horakova - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Iz naših studiov -18.45 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Hammond orgle -20.10 R. Wagner: «Rensko zlato* - 23.05 N. Zabolocki: Pesmi - 23.15 Orkester Ray Anthony. Ital. televizija 8.30-12.00 šola - 15.00 Kol. dirke po Sardiniji - 17.00 Giocagid - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Avtomatizacija in delovna sila - 19.15 Kazenski postopek - 19.45 športne vesti in ital. kronike - 20.25 Nogomet: Real Madrid-Inter - 22.25 Film «Nevar-nost v Hong Kongu* - 22.50 Dnevnik. II. kanal 18.30 Angleščina - 19.00 Nikoli ni prepozno - 19.30 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - 21.00 Dnevnik - 21.15 Voysey-Mi- cozzi: «Una brava persona* - 22.30 Znanost in tehnika. Jug. televizija 9.40 in 14.45 TV v šoli - 10.35 in 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošnega Izobraževanja - 17.00 Poročila - 17.05 Drejček in trije marsovčki - 17.30 Ekspedicija - serijski film - 17.55 Obzornik - 18.15 Združenje radovednežev - 19.00 Karneval — studio Skopje - 19.30 Mozaik kratkega filma - 20.00 Dnevnik - 20.25 Inter-Real, v odmoru Cikcak - 22.15 Dnevnik - 22.30 S svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju. Namesto igralne roulete, namesto igralnih kart tu dirkajo konji, se borijo biki in bikoborci, tečejo psi itd. In na koncu se vsak Američan, ali s polnim, ali s praznim žepom na ulici pred pisanimi kulisami da fotografirati, seveda v barvah, na lesenem konju s širokim mehiškim sombrerom ali pa s perjem azteškega poglavarja na glavi. Tijuana spi le ob ponedeljkih, ko je zaprto vse: trgovine, stavne dvorane, tudi pisarne za sklepanje zakonskih zvez. Vseh šest ostalih dni pa je vse v gibanju. Tu celo trgovine prodajajo več blaga ponoči kot čez dan. Evforični gostje s severa prihajajo v trgovine tudi ponoči, ko menjujejo nočne lokale. Kdo so ti Američani, je težko reči. Enostavno zato, ker se zdi, da so vsi produkt tekočega traku. V tej množici enakih kratko pristriženih plavolasih glav mladeničev in dolgih frizur deklet v usnjenih ali rdečih jopičih in v kavbojskih hlačah je skoraj neverjetno, kako mladenič prepozna svoje dekle, odnosno, kako dekle prepozna svojega fanta. Morda pa jim je v tijuanskih avforičnih nočeh tudi vseeno, ali se pari sploh prepoznajo. Pravijo, da so to povečini poljski delavci z bombažnih nasadov vzdolž meje, mornarji iz San Diega, ali pa dijaki in visoko-šolci iz Los Angelesa, ki nimajo dovolj denarja za vveek-end v Las Vegasu in si izberejo kopijo Las Vegasa v Tijuani, ki ima povrh še mehiški kolorit in fantazijo. Mehikanec se je tu prilagodil željam in okusom Američanov. Tijuana je edino mesto, kjer se je Mehikanec pokoril Američanu. Gre za servilnost, za hlapčevstvo, ali za provincialni kompleks? Niti od daleč ne! Mehikanci so zadnji narod na svetu, ki bi bolehal za tem kompleksom. Mehikanec se v Tijuani prilagaja le zato, ker je Tijuana, kakor pravijo, edino mesto Latinske Amerike, ki izkorišča — Američane. FRANE BARBIERI Mario Zafred v gledališču Verdi 1 fPRI RIM, februarja. — «Moja želja je, da bi gledališče Verdi v Trstu dvignil na tisto umetniško in kulturno raven, ki jo to mesto zasluži in ki se opira na glasbeno življenje ter ustvarjanje, katerega je naša dolžnost ohraniti in razvijati, če nočemo izdati pričakovanj našega občinstva, ki nas spremlja s tolikšno razumnostjo in prizadetostjo.* Tako se je izrazil mojster Mario Zafred, novi skrbnik, oziroma upravnik tržaškega gledališča Verdi. Zafred ne prikriva težkoč, ki jih bo moral premagati, da bi ponovno dvignil to tržaško umetniško ustanovo, ki se je vrsto let morala v svoji umetniški politiki prila-gojevati proračuskim postavkam, to —se pravi finančnim možnostim, ki so bile skope, pa je spričo tega ta politika morala upoštevati predvsem kriterije gospodarskega upravljanja, torej uprizarjanje samo tradicionalnih oper, ki niso povezane s pretiranimi izdatki «Očitno je,» je dejal Zafred, «da je treba, preden se izdela zahtevnejši lepak, natančno poznati obseg podpore, ki jo je vlada bila namenila tržaškemu gledališču. Zaradi tega si tudi iskreno želim, da bi zakonski osnutek o zadevnih ustanovah, o katerem bo v kratkem razprava v senatu, bil sprejet čimprej. Osebno pa imam vrsto načrtov za okrepitev dejavnosti gledališča Verdi, predvsem pa želim, da bi dela iz tradicionalnega repertoarja bila uprizorjena v kar najbolj dostojni obliki, ne da bi se pri tem pozabilo na najboljše sodobne glasbenike, ki jih tudi nameravam vnesti v bodoče programe. Naj navedem primer: ugotovil sem, da že nekaj let ni v Trstu dirigiral Vittorio Gui, kakor tudi, da nista solista, kakršna sta pianist Guido Agosti in flavtist Severino Gazzelloni, našega mesta še nikoli obiskala. Te, da v bodoči sezoni, tudi tadva gostujeta pri nas, smatram za našo doslej še neizpolnjeno obveznost, ki jo imamo do glasbene umetnosti, ki jo omenjena tako častno zastopata.* Novi skrbnik gledališča Verdi se ni hotel spustiti v posameznosti glede svojega umetniškega programa, pač pa je izjavil, da je njegov namen tesneje povezati življenje gledališča Verdi z beneško pokrajino, ne glede na to, da bo treba premagovati tako konkurenco gledališča Fenice v Benetkah kot tudi nerazumevanje in glasbeno neizkušenost turističnih ustanov. «Poleg tega*, je dejal, rimam v mislih tudi sezono koncertov na odprtem v prekrasnem okolju Miramara, ob izvajanju glasbenih del, ki se bodo z le-tem izredno lepo skladale. To bo obenem predstavljalo posebno turistično privlačnost za vse one, ki jim je naše mesto pri srcu in katerih želja je, da bi postalo bolj živahno in zanimivo tudi v gospodarskem smislu. Danes, seveda, ni lahko voditi neko gledališko ustanovo, vendar pa sem jaz zdaj že nekako obvezan nekaj resnega storiti za strukturni razvoj 'Verdija’ ter se v nobenem primeru od tega ne nameravam umakniti*. E. M. BLIŽA SE POLETNA TURISTIČNA SEZONA Zakaj ne bi na Goriškem odprli še en mednarodni prehod Rdeča hiša ne zmore dostojno in hitro opraviti vseh formalnosti v osebnem in blagovnem prometu ■ Solkan naj bi postal drugi mednarodni prehod Mednarodni prehod prve kategori- [ skem mejnem sektorju, so zavoljo Je Rdeča hiša v Gorici postaja iz povečanja mednarodnega prometa dneva v dan ožje grlo v medna-1 in turističnih razlogov odprli nova rodnem osebnem in blagovnem prometu. Prehod ima vrsto pomanjkljivosti, ki postajajo vse bolj za skrbljujoče. Toliko je res, da se o njem že nekaj časa obširno piše tako na eni kot na drugi strani meje. Bliža se poletna sezona, ko se bodo težave v prehajanju meje še povečale, s tem pa tudi nezadovoljstvo tistih, ki bodo na tem kraju mejnega sektorja prečkali mejo. Prve tri ali štiri dneve v tednu še nekako gre, ker v osebnem prometu ni posebnega navala. Pritisk se začenja večati v petek ter doseže višek v soboto in nedeljo, ko ob popoldanskih urah na povratku vozniki avtomobilov čakajo v Rožni dolini v trojnih vrstah do bencinske črpalke in čez, preden zapustijo prehod na italijanski strani. Potrebno je brzdati živce ter se po polževo premikati do italijanskega carinika, ki te milostno spusti naprej, potem ko se je prepričal, da nimaš blaga, ki bi bilo potrebno carinjenja Ce upoštevamo, da se je promet s potnimi listi v zadnjem letu občutno povečal, da ima italijanska carina v naših krajih posebno politiko do turistov, da Je imela takšno politiko do nedavnega tudi do tovornega prometa (šele v zadnjem času se govori, da bodo ocarinili tovornjake še v istem dnevu), potem je potrebno nekaj ukreniti, da se odstranijo težave pri Rdeči hiši, Prehod naj bo čimbolj prost in turisti, zlasti tuji, ki bodo trumoma prehajali na tem kraju mejo, naj si ustvarijo na tem prehodu kar najboljši vtis. Toda kako to doseči, če pa so ob prehodu dolge kolone tovornjakov, ki docela zaprejo poti, če je v neposredni bližini Rdeče hiše vse polno nesnage, če je ob konicah tako dolga vrsta avtomobilov, da te objame misel, obrniti vozilo in se vrniti od koder si prišel. Na tržaškem in tudi na videm- mednarodna prehoda: pri Miljah in v Uče ji. Zakaj ne bi tudi na Goriškem, ki ima samo enega, odprli še en mednarodni prehod za lastnike potnih listov. Govori se, da bi bil najprimernejši solkanski blok, ki služi lastnikom propustnic, ker ne prečka železnice. Ta prehod bi Elahka preuredili za blagovni promet, ker bi spremenili v carinsko cono «kazermete», ki se bodo polagoma izpraznile. Prostor je ograjen ter zelo primeren za takšne vrste dejavnosti. Poglavitno pri vsem tem pa je pokazati dobro voljo ter se sporazumno pogovoriti o vseh težavah, ki jih ni malo. Turistična sezona se naglo bliža, naval bo velik in dela bo tudi dovolj, tako na eni kot na drugi strani. Zakaj ne ukreniti pravočasno nekaj, kar bi olajšalo delo obmejnim organom, carini, in kar bi konec koncev tudi turistom prihranilo nepotrebno izgubljanje časa? V konzorciju Preval odpravili komisarsko upravo Deželna svetovalca Bergomas in Jarc (KPI) sta poslala predsedniku deželnega odbora interpelacijo, v kateri ga sprašujeta, če ne bi odredil hitre izvolitve odbora namakalnega konzorcija Preval, ki je še pod komisarsko upravo, in poskrbel, da se vojaška vozila ne bi več vež-bala na tem območju in da se obnovijo namakalne naprave, ki razpadajo. Svetovalca pravita v uvodu, da so pokrajinski svet, sindikalne organizacije in organizacije kategorij pred 10 leti večkrat zahtevali ukinitev komisarske uprave namakalnega konzorcija Preval. Na osnovi teh MiuiiiiiiimiiiHiimmiHiiiiiMniiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii NA POBUDO KONZORCIJA ZA ZAŠČITO VINA Tečaj za umno kletarstvo v osnovni šoli v Pevmi Prihodnji teden bo podoben tečaj tudi v šoli na Valerišču Konzorcij za zaščito tipičnih briških vin, ki ima svoj sedež v Ul. Morelli v Gorici, še vedno pričakuje da bodo pristojni organi v Rimu proučili in odobrili njegov statut .za zaščito tipičnih briških vin in odobrili predloženo zaščitno značko. V tem pričakovanju pa seveda ne more držati križem rok in njegov enolog Buseemi je že ob času trgatve lani obiskoval vinogradnike - člane konzorcija ter jim dajal koristne strokovne nasvete. V zadnjih tednih pa je konzorcij organiziral tudi vrsto strokovnih tečajev po raznih vinorodnih krajih. Ta teden je prišla na vrsto tudi Pevma, kjer so tak tečaj začeli pretekli ponedeljek zvečer ob 19. uri v prostorih tamkajšnje osnovne šole. Vabilu k udeležbi na tečaju so se odzvali vinogradniki z Osla/Ja, v manjši meri iz Fevme in št. Mavra. Prvi dan je prišlo poslušat predavatelja 9 vinogradnikov. Seveda bi jih bilo več, če bi predavatelj znal razložiti snov domačinom v njihovem jeziku, ker bi potem lažje razumeli obravnavano snov. Tečaj bo trajal pet večerov in ga bodo zaključili v petek 3. marca. Vsaka lekcija z eventualno debato traja poldrugo do dve uri. Snov zajema vso tehniko kletarstva, po-čenši od priprave posode in kletnih prostorov do trgatve ter moderne in racionalne vinifikacije. Pri tem se predavatelj omejuje predvsem na praktične zaključke in krajevne razmere. Prihodnji teden bodo pripravili podoben tečaj tudi za vinogradnike števerjanske občine; začel se bo v ponedeljek 6. marca ob 19. uri v prostorih osnovne šole na Valerišču ter se bo zaključil v petek 10. marca. Tekmovanje v briškoli v krožku krvodajalcev V krožku goriških krvodajalcev na Komu v Gorici bodo organizirali za soboto 4. t. m. tekmovanje v briškoli. Vpisovanje na sedežu krožka v sredo in petek v času, ko je krožek odprt. zahtev je pred 6 leti prefekt dr. Ni-tri sporočil predsedniku pokrajine, da ni nikakršnih razlogov proti razpisu volitev in da bodo izvršene, brž ko bo ministrstvo odobrilo osnutek statuta, ki ga je komisar poslal pristojnemu ministrstvu. Navzlic vsemu je od takrat poteklo 6 let. Medtem nihče ne popravlja namakalnih naprav (glavni in stranske kanale in ceste), tako da se dela na njih velika škoda. Odobreni sklepi krajevnih ustanov Pokrajinski odbor deželnega od-bomištva za krajevne ustanove je na svojih zadnjih sejah odobril med drugim tudi naslednje sklepe krajevnih ustanov: Sovodnje: Ureditev občinskega pokopališča na Vrhu; imenovanje občinske komisije za pregled pritožb proti občinskim davkom; tarifne spremembe za trošarinsko lestvico; trošarina na blago proste cone za dobo od 5.9.1966. do 31.12.1966. Gorica: Prošnja za prispevek na 2.960.000 lir za dograditev poslopja otroškega vrtca v Pevmi; prošnja za prispevek na strošek 46.015.000 lir; od tega 15 milijonov za popravilo cerkva v Podgori, Pevmi, Standre-žu, Ločniku in v Ul. S. Giovanni, ter 31.1 milijona za nakup zemljišč za novi župniji Lurd in sv. Ana; ureditev ograje ob cesti vzdolž Pevmice; popravilo pločnikov v predoru pod Gradom. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiliHiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliillliiiiiiliiiillliiillHlIlliiiinitiiiliiiMiflll SINDIKALNE VESTI Mestni avtobusi v Gorici: razpored stavke v tem tednu Jutri na CISL zborovanje uslužbencev SAF0G Včeraj se je tudi v Gorici zaključila dvodnevna stavka medkrajevnih avtobusov brez kakšnih posebnih neprilik. Pač pa se nadaljuje stavka mestnih avtobusov, ki se je začela v ponedeljek in bo predvidoma trajala do 18. marca, če ne bo prišlo med tem do poravnave spo rs Stavka je izmenična in po tri ure dnevno. Včeraj mestni avtobusi niso vozili od 15. do 18. ure. Danes bodo stavkali od 9.30 do 12.30; v četrtek zopet od 15. do 18. ure; v petek od 6.30 do 9.30, v soboto od 18. do 21. in v nedeljo 5. t.m. od 9. do 12. ure. Prva dva dneva je bila stavka popolna in je potekala brez incidentov. Jutri, v četrtek 2. marca ob 18.30, bo na sedežu sindikata CISL v Ul. Roma 20 v Gorici zborovanje delavcev in uradnikov kovinarsko-tekstil-nega sindikata N.S. Giorgio in SA-FOG. Ob tej priliki bodo razpravljali o poteku proizvodnje in zapo- ga muzeja v Kromberku. Snov predavanja je povezana z zgodovino goriških Slovencev ter spada v o-kvir priprav za proslavo stoletnice prvih slovenski,) taborov na Goriškem. Natečaj za marešala mestnih stražnikov Poveljstvo mestnih stražnikov razpisuje natečaj za mesto marešala; natečaj se zaključi 10. aprila 1967. Za vsa nadaljnja pojasnila je na voljo personalni občinski urad. f iorfca VERDI. 17.00; «Lo scandalo«, Anouk Aimee, francoski film, prepovedan mladini pod 18. le- tom. Zadnja ob 22. slitve v obeh goriških podjetjih po CORSO. 17—22: «Femmine a prež- preureditvi bivšega podjetja SA-FOG. Proučili bodo tudi rezultate razgovorov sindikalnih predstavnikov z vodstvom Finmeccanica in osrednjim Intersind v Rimu. Prisega novega župana iz Ronk Novoizvoljeni župan iz Ronk Um-berto Blasutto je včeraj prisegel pred prefektom dr. Pricivallejem na gorlški prefekturi. V petek zvečer bo predsedoval prvi seji novega občinskega odbora. Ob tej priliki bo predaja poslov od strani prejšnjega župana Trevisana in odborniki si bodo porazdelili delovna mesta. Cepljenje proti otroški paralizi v Ronkah V občinskem ambulatoriju v Ronkah bodo danes od 11. ure dalje cepili otroke proti otroški paralizi. V poštev pridejo otroci od 4 mesecev dalje, ki še niso bili cepljeni s Sabinovim cepivom proti tej bolezni. V klubu «S. Gregorčie» predavanje o dr. Lavriču V klubu «S. Gregorčič* v Gorici, Verdijev korzo 13, bo danes, 1. marca ob 20.30 zanimivo predavanje z naslovom «Dr Karel Lavrič in njegov čas*. Predaval bo prof. Branko Marušič, ravnatelj goriške- zo fisso», Parete Pradier, Jean Janne in Valeria Ciangottini, francoski film, prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO. 17.00: «Incom prešo«, S. Colagrande in G. Moll Italijanski barvni film. CENTRALE. 16.30: «Cinque tonde per un medium«, B. Steel in W. Brand. Mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17—21.30: «New York: mafia uccide«, Eddie Constantine in Elsa Martinelli, italijansko-francoska koprodukcija. Iržir AZZURRO. 17.30- «Entrate senza bussare«, E. Sommer, R. Todd. Kinemaskopski film v barvah. EXCELSIOR. 16-22: «Addios Grin gos«, Giuliano Gemma, v kinema-skopu in barvah. PRINCIPE. 17.30: «11 grande cor-šaro«, M. Sato, M. Hama in K. Mizuno. Kinemaskope v barvah. /f onke EXCELSIOR. 19—22: «11 ponte di Toko-Ri». Barvni film. RIO. Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI — BASSI v Raštelu št. 26, tel. 33-49. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je • v Ronkah odprta lekarna «All’Ange-lo» dr. S. Olivetti — Via Roma 22, tel. 72392. V POVRATNI TEKMI ZA EVROPSKI POKAL Danes v Madridu Real M.-Inter MADRID, 28. — Jutri bo padla odločitev: Real Madrid in Inter se bosta spoprijela v povratni tekmi četrtfinala turnirja za pokal evropskih prvakov. Milančani so na domačih tleh odpravili španske tekmece z 1:0, Madridčani pa bodo skušali jutri izenačiti stanje in zmagati z večjo razliko, ki bi jim zadostovala za uvrstitev v nadaljnji del tekmovanja. Milančani so imeli danes trening, med katerimi si je Helenio Herre-ra prav gotovo ustvaril sliko sposobnosti posameznih igralcev. V dvomu Je samo Facchetti, ki čuti posledice sobotne sicer lažje poškodbe. Herrera noče tvegati in ni izključeno, da bo pustil Facchetti-ja ob robu, njegovo mesto pa bi poveril Landiniju. Trener Interja ni hotel najaviti postave, ki pa bo zelo verjetno naslednja: Sarti, Burgnich, Facchetti (Landini), Be-din, Guameri, Picchi, Domenghini, Mazzola, Cappellini, Suarez in Corso. Herrera seveda ne izključuje možnosti tretje tekme, pa čeprav upa, da bodo njegovi igralci vzdržali napade, brez dvoma silovite, nasprotnikov in da se jim bo posrečilo rešiti neodločen izid. Španski trener Munoz je bolj optimistično razpoložen, ker Se zaveda podpore navijačev, ki se jih bo zbralo v ogromnem številu. Predvidevajo namreč, da bo tekmi prisostvovalo približno 130.000 gledalcev. Ce ne bo sprememb v zadnjem trenutku, bi moral Real Madrid na. stopiti v postavi Araquistain, Calpe, De Felice, Sanchis, Pirri, Zoco, A-mancio, Felix Rulz, Grosso, Vela-squez in Gento. FIRENCE, 28. — Jutri bo na občinskem stadionu prijateljska tekma med Fiorentino in sovjetsko reprezentanco. Medtem ko bo domača enasterica nastopila v postavi Albertosi, Diomedi, Vitali, Bertini, Ferrante, Lenzi, Hamrin, Merlo, Brugnera, Esposito in Chiarugi, bodo v rdečih dresih nastopili Ka-vazashivili, Afonin, šešternjev, Kur-cilava, Danilov (Linov), Voronin, Sabo, Linjev, Baniševski, Malafejev in Matvajev. Tekmo, ki se bo začela ob 15.30, bo sodil D’Agostini. HITROSTNO DRSANJE narodnem tekmovanju v hitrostnem drsanju na ledu dva svetovna rekorda. Schenk je dosegel na 1000 m dolgi progi čas 1’20”6, s čimer je izboljšal rekord, ki je z 1’22”8 pripadal od 12. januarja 1955. leta sovjetskemu drsalcu Evgeniju Gri-šinu, Maier pa je za 4 desetinke sekunde izboljšal lastni rekord na 10.000 m, katerega je znižal na 15’31”8. VEČJA DISCIPLINIRANOST NA IGRIŠČIH? Predsednik I IG ( \ napovedal strožje ukrepe t MILAN, 28. — Med današnjim se Stankom izvršnega sveta naci .jonaH1' profesionalne nogometne lige so sklenili poostriti disciplinske uW*|? ... ------------ —vVKr Predsednik FIGC dr. Pasquale je novinarjem izjavil, da namera’| odslej strožje postopati proti vsa komur, ki bo kršil člene pravilni Predsednik je potrdil, da bo v kali zatrl nediscipliniranost včlanjenih oseb, pa naj bodo ti igralci ali voditelji klubov. Prav zaradi tega marsikdo tvega, da bo prej začel dopust kot bi ga moral. Disciplinska komisija bo nemudoma kaznovala obrekovalne izjave, pri čemer krivca ne bo poklicala na zagovor. Ta bo sicer lahko vložil F priziv, vendar bo ukrep vseeno pil takoj v veljavo. ,m Ne bo mogoče kaznovati «j, kot asodnik se je zmotil«, * ■■ to lahko mnenje nekoga. ^ ZENSKA A LIGA Odpor Mivarja ni zadostoval Turinčanke odpotovale domov z zmago FIAT (Turin) — MIVAR 55:35 (25:19) MIVAR: Zuppin (4), Kastner (6), Mancini (1), Logar (2), De Mar. chi (1), Barbieri, Brombara (9), Pribaz, Marega (4) in Bisiani (8). FIAT: De Rienzo (1), R-ey, Grisotto (12), Bigone, Cirio (7), Came-rano, Costa (4), Del Mestre (22), Vincenzi (9) in Fae. Kdor je pričakoval visok poraz--------------------- Mivarja (čez 50 točk je marsikdo menil), je ostal hudo presenečen. Tržaške predstavnice Mivarja so namreč takoj v uvodnih minutah oddaljile tehnično bolj kvotirane nasprotnice za kar 10 točk (12:2) in so povsem enakovredno zaigrale tudi taktično. Predvsem so članice Mivarja v nedeljo pokazale res hvale vredno požrtvovalnost, borile so se za vsako žogo in večkrat z u-spešnimi prodori Kastnerjeve presenetile nasprotno obrambo, ki ni pričakovala takega začetnega sprinta zadnjih na lestvici. Kmalu pa so se Grisotto in druge opo- v korist domačink, ki so s protinapadi in z meti iz razdalje (Brombara) popolnoma presenetile igralke Fiata. Nasprotnice so nato bolje organizirale svojo igro in s skupnimi akcijami nadoknadile razliko in tudi zaključile v svojo korist prvi polčas, in sicer z rezultatom 25:19. Drugi polčas je bil le do polo vice izenačen (29:23, 29:25, 30:25 za Fiat), nato pa so se članice Fiata dokončno oddaljile tudi po zaslugi sodnikov, ki sta precej oškodovala domačinke s tveganim dosojanjem mogle in v trenutku nadoknadile | osebnih napak. Del Mestre je za-12 točk razlike, tako da je bilo ! dela iz vseh položajev in je tako pa več dovolili, da bi si kdo r-^ trditi, da je «sodnik ukrade ^ mo«, ker ta obrekovalna izj#vs kazuje zlonamernost sodnik® ^ Tudi sodniki bodo strožji n>‘ f šču. Posebno, ko bo šlo z® n pjo-ne prekrške izven kazenskega ^ štora. Vedno več se dogaja, d® r protnik grobo zruši, in to n$ w/-\ 4-ilr v-\ rr\/4 lrn!»ftnclrim TlfO® .a no, tik pred kazenskim Pr°"ž $ na tla nasprotnika zavedajo ^ da ga bo sodnik kaznoval s ^ stim strelom in kvečjemu minom. Te prekrške bodo ^ sodniki kaznovali brez usiU^ w z izključitvijo. Ravno tako do več trpeli izgredov ali g gt vedenja gledalcev, zaradi c®s | bo disciplinski odbor poslu® možnosti izključitve igrišča. Pasquale je ob zaključku pd jf nil, da sta dve možnosti: ^ posvetimo športu in nogomet®1 ^ v dovoljenih mejah ali P® ^ ba iti še pred zaključkom ?0l |0^ metne sezone med gledalce, -j p* sede veljajo vsem, je še squale, ki ni izključil niti r>ih reprezentantov Američanka Peggy »S« v" vodstvu po prvih" dveh „ t vajah svetovnega prvenstva m metnostnem drsanju. Za gjlll Valerie Jones (Kanada) ln.j it? Ann Staplefo_rd (Anglija^, ^ škimi pa je Emmerich Dan rojakom Schwarzem in '7% V nom Allenom Scottom. J pf v plesnih parih vodita evrOPJf«IJ vaka Diana Towler - Berna* jolU* (Anglija) pred Lorno Dy«z Carrel (ZDA) in Yvonne =u“ p Malcolm Cannon (Anglija)«.jjLtf vjetska dvojica Ljudmila v«* 4.^ Z~\1 A.rrctn “ stanje v 10’ že 14:14. Nato so si INZELL, 28. Holandec igralke iz Turina nabrale minimalno razliko, ki .so jo obdržale do Ard I konca prvega dela igre. Schenk in Norvežan Fred Anton I v vrstah Fiata j, namreč prišla Maier sta danes izboljšala na med- j na dan Grisottina tehnika. Grisot- i to je ena izmed najboljših itali- iiiiiiiMiininiHiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i janskih igralk in standardno igra v državni reprezentanci. Predstav- Pri padcu v stanovanju si je zlomila roko Z zasebnim avtomobilom so včeraj opoldne pripeljali v goriško civilno bolnišnico 46-letno gospodinjo Almo Cibau iz Gradiške, Ul. Erol 4. Zdravniki so ji ugotovili zlom leve roke v zapestju in so jo pridržali niča Fiata je tehnično edinstvena. Sijajno obvlada žogo, brezhibno vo. d: (toda samo z levo), hitro prodira in meče tudi iz skoka, redkost v ženski italijanski košarki. Nekatere njene podaje pa so vzbudile splošno odobravanje številnega občinstva, ki je v miljski telovadnici v nedeljo v določenem trenutku upalo v nemogoče: v zmago . , Tržačank. Grisotto pa je razblini- za 20 dni na zdravljenju, zena Je, ja Vse Upe tr’alkih navijačev. Ce povedala, da se je ponesrečila pol je bila Grisotto tehnično najbolj ure prej v domačem stanovanju, I nadarjena v vrstah Fiata, je bila ko se ji je spodrsnilo in je padla, j strelka Del Mestre, ki je ___________I stilistično precej podobna Grisot- . , . , . ... Itovi- Del Mestre je v nedeljo dala S skuterjem se je zaletel 23 točk v težak tovornjak Včeraj dopoldne ob 8. uri so pripeljali v tržiško bolnišnico 25-let-nega Giovannlja Crocija iz Ronk, Ul. Soleschiano št. 25. Zdravnik mu je ugotovil zlom leve roke v ramenu, rano nad levim očesom in rano na mezincu leve roke; pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju. Croci je povedal, da se je malo prej peljal s skuterjem po cesti v Ronkah ln pri tem zadel ob blatnik težkega tovornjaka. Pri tem je Izgubil ravnotežje, padel ter dobil navedene poškodbe. Tovornjak je bil iz Trevisa. V tržaški peterki pa so si v glavnem bile vse igralke enakovredne, morda nekaj več je pokazala Brombara, v nedeljo zelo učinkovita v organizaciji igre in tudi v strelih. Tudi Bisianijeva, ki je po dveletnem premoru v nedeljo tretjič zopet stopila na igrišče, se je popolnoma asimilirala v ekipo. Pod standardom pa je zaigrala De Marchi-jeva (delno opravičena zaradi vročine). Taktično. Fiat je igral v obrambi cono 2—3, da bi tako čimbolj izkoristil protinapad, v napadu pa je odvijal igro petih zunanjih i-gralk. Mivar je skozi celo tekmo obdržal v obrambi cono 2—3 zelo agresivno, v napadu pa se je po-služil enega centra. Začetne minute so bile odločno tudi zagotovila zmago z 20 točka-1 in Oleg Protopopov čvrsto mi razlike, in sicer 55:25. stvu v športnih parih. j .m"" DIRKA PO SARDINIJI Na cilju Van Looy v lestvici Armani I d^1 MARINA Dl TORREGRANDE, 28. — Rik Van Looy se je ' 0dd.°,!Ž11.i:a zamud0’ M 50 mu Jo včeraj zadali Motta, Dancel«' J( quet , Adorni in drugi. V današnji drugi etapi dirke p0 Sard^ Belgijec pustu vse najnevarnejše tekmece za seboj in po 166,800 od Orgosola do Marina di Torre-_____________________ grande prvi privozil do cilja, kjer je bil vrstni red naslednji; 1 RIK VAN LOOY (Belg.) 4.12’29” (čas za lestvico 4.U’59”) 2. Simpson (VB) čas za lestvico 4.12’09” 3. Monti čas za lestvico 4.12T9” 4. Armani 5. Lelangue (Belg.) 6. Preziosi 7. Tacconi 8. Bitossi 9. De Wolf (Belg.) 10. Daunat (Fr.) z zaost. 14” itd. SPLOSNA LESTVICA 1. Luciano Armani (Salamini) 8 ur 07’42” 2. Pietro Guerra z zaost. 2’02” 3. Van Der Vleuten (Hol.) 2’31” 4. Karstens (Hol.) 2’45” 5. Dancelli 2’55” 6. Rain (Fr.) 7. Adorni 8. Motta 9. Pifferi (F 10. Stevens (Belg.), Derbove*^ gija), Benfatto, Zoet (Hol )« pol til (Fr.)„ Den Hartog (B°‘; giali, Battistini, Mazzacur®« Stablinski (Fr.) 4’46”, Daj*®.,, # 5’10”, Van Looy (Belg ) MILAN, 28. — Jutrišnji italijanski nogometni pok®1 . ) Torino in Lanerossi Vicen«“^9jF ventus bosta sodila Bigi *n Z8ni- iiljSHHHjHHHšisšHilHSIHtššIsHiiMHšisilHtHjišjiiHKiiiišišššžissriišijšsširtššiHMŠfsšjiš:« :::!»! CARLO LEVI IB. BESEDPi SO KAM\I Njegova pisarna je bila neke vrste skladišče, predeljeno na dvoje z vmesno steno z enim vhodom in pisarno z mizo in nekaj stoli, stene pa so bile gole. Ob vhodu je sedel starec, ogromen moški z razpeto srajco v sivi zanemarjeni obleki, s kožo na glavi kakor usnje, imel je ogromne čeljusti, usta, prepolna zob in drobne oči, zgubljene za debelimi lečami v železnem okviru. Toda, kako naj ga opišem? Morda bi lahko samo slika izrazila podobo tega obraza in vzdušje, ki ga je ovijalo ter nenavaden način njegovih kretenj. To je bil brezčuten in nepristopen obraz, toda obenem razgiban v izrazitih spakah občutij, ki jih nikakor nismo vajeni razumeti: mešanica lokavosti, skrajne nezaupljivosti, gotovosti in strahu, premešanih med seboj, pa tudi določene bistroumnosti: toda vse te reči so se nam zdele razlite po tem obrazu tako daleč in nenavadno, kakor da bi poudarek čustev in sam videz obraza pripadala drugemu času, o katerem smo ohranili samo podedovani in starodavni spomin. Živo sem občutil, da sem našel redek primerek že zdav-viaj propadle rase, da sem našel človeka, ki ni pripadal niti današnjemu dnevu niti včerajšnjemu niti dnevu pred sto leti, temveč da sem našel enega tistih, ki so živeli pred tisoč leti in v onem razdobju sveta, ki ni pustilo za seboj drugega kot dokumente in ki si ga lahko samo umišljamo. Sprejel nas je s skrajno nezaupljivostjo. Rudnika nikakor ne moremo obiskati: zasedla ga je vojaška oborožena sila: niti sam ne more v rudnik. Kdo bi naj bil jaz, to ga sploh ni zanimalo: če sem pisal knjige, ni nikdar in nikoli nihče slišal o njih. Posetnica, ki sem mu jo bil izročil in ki jo je s prezirom vrtel v rokah, mu tudi ni nič pomenila: ni se spominjal, kdo bi naj bil ta gospod: gotovo ni bil lastnik rudnika, nikoli ga ni poznal ne njega ne njegovega imena. Ce sem, kakor sem mu bil rekel, prišel sem, da bi videl žveplene rudnike, se lahko takoj vrnem domov. Da bi ga ukrotil, nisem našel drugega kot to, da- sem pričel hvaliti veliko sliko, ki je bila obešena na steni ob vhodu (bila je svinčenobela slika domačega slikarja Gattusa, ki je prikazovala prav zunanjščino enega rudnikov) in končno tudi njegov obraz, ki bi bil vreden prave slike ali pa vsaj fotografije. «Meni, fotografija?« je vzkliknil. «To je prepovedano, popolnoma prepovedano. Nihče me še ni fotografiral in me tudi ne bo. To mi je zdravnik prepovedal,« je dodal z nasmehom, ki je pokazal strahotno vrsto zob, «in tudi lekarnar.« Medtem ko je tako govoril, je opazil, da je imel B. preko prsi že pripravljene svoje fotografske drobn.jarije; in da bi bil bolj varen pred tem, da bi ga ne fotografiral, je gospod N. vstal s stola, obilen in težak kakor mlinski kamen, in se prislonil s hrbtom ob hrbet B.; na ta način ga nikakor nismo mogli presenetiti. Medtem sta vstopila sinova gospoda N., dva mladeniča, ki sta stala pri vratih in še drugi, mladi in stari, o katerih pa nisem vedel, kdo so. Rekel sem mu, naj se pazi, ker so fotografi kanalje in sposobni vsega vraga in B. se je torej, kolikor je bil manjši, pa kljub temu čokat in robusten, pričel vrteti in obračati okoli samega sebe. Gospod N. mu je sledil s svojimi kretnjami kot bi delal piruete in se nikakor ni ločil od njegovega hrbta, tako da sta se v kratkem znašla sredi sobe in se vrtela kot v nekakšnem previdnem in skrajno počasnem plesu, kakor da bi izvajala balet, ki bi ga lahko naslovili Nezaupljivost B. je bil neverjetno spreten: v nekem trenutku je na prazno blisnil z bliskavico: presenečeni gospod N. je za korak odskočil in B. je to izkoristil ter blisnil kakor Jupiter-fo-tograf svoj drugi blisk in ga fotografiral, pri vsem tem pa Je zatrdil, da je bilo vse le za šalo in da v aparatu sploh nima filma. «Slikal sem celo Churchilla v kopalni kadi,« je rekel; videti je bilo, da sta ga igra in primera razveselili in potem ko je postal na videz bolj sproščen, nama je rekel, naj vstopiva v pisarno in sedeva za njegovo mizo. Tu je ponovil, da nama ne more omogočiti ogleda rudnika, v katerem so ustavili delo in je zdaj prazen, toda če pa že hočemo, naj poskusimo dobiti komisarjevo dovoljenje. Stavka? V kratkem bo končana: delavci nimajo denarja, da bi poplačali dolgove. To je bilo politično vprašanje, politična stavka. Zdaj se celo spominja, kdo bi naj bil gospod s posetnice, da, don Nicola, eden gospodarjev rudnikov v tem rudniškem revirju. Ce sem jaz pisatelj, bi moral brati knjižico, ki so jo napisali proti njemu in mu povedali svoje mnenje. Vse v njej je bilo popačeno, pretirano in neverjetno. Poklical je enega svojih sinov in mu naročil, naj mi preskrbi izvod te knjižice, naj mi ponudi kavo in mi pokaže pot, ki pelje k žveplenim rudnikom. Sin naju je spremil do kavarne med stoterimi pogledi, ki so nama sledili in tam je naročil kavarnarju, da naj preskrbi zame izvod tiste knjižice. Toda tako B. kakor jaz sva imela vtis, resničen ali napačen, tega ne vem, da je medtem, ko je prosil, naj knjižico poiščejo, pomežiknil in na skrivaj pomignil z roko, kakor bi hotel reči da ne. In naposled nama je naročil, naj se vrneva po knjižico v pisarno. Potem smo stopili v avtomobil in se odpeljali. Peljali smo se po cestah, ob katerih so bile nizke hiše, peljali smo se mimo cerkve v rudarski četrti, zapustili smo vas in v trenutku smo bili pred žveplenimi rudniki. Ko smo prispeli tja, nam je dečko rekel, da se mora vrniti domov in jo je v teku popihal. B. in jaz sva tukaj ostala in opazovala zapuščeno prostranost. Pod nama so se ob zadnji dnevni luči po potki vračali kmetje s polj z osli in kozami, ne da bi se ozirali okoli Toda pred nama sta molk in samota pokrivala stožce melišč, žolto žvepleno zemljo in razpadajoče ter počene dimnike, ki so bili kakor razvaline stolpov. Zadnji rožnati, purpumi in vijoličasti pajčolan se je prikazal na sivem nebu mrzlega zatona prav nad peklenskim rumenilom zemlje. Izza enega teh zavratni?1 kov je nenadoma poskočil neki moški, oblečen v črno, s v A v naročju in se naglo kotali) proti nam kot bi tekel v ^V Za njim se Je prikazalo pet karabinjerjev v svojih b°Jnl‘ lekah in s strojnico so mu v teku sledili; takoj so n®s gulili ter vpili: «Roke kvišku!« Moški v črnem je bil zaupn® ^ ža gospoda N. Rekel nama je, da nama ne sme dovoli?' p pa brez pismenega dovoljenja gospoda N. ali pa brez m jjy ve prisotnosti: samo če gospod N dovoli, lahko vstopi111®;^ ša beseda mu ne zadošča. Petorica karabinjerjev z nevel{ & d®. črnimi brki je bila še slabše razpoložena in zdelo se je- mn hrpnnniin toru Ho Ki ca nnov r-.o^ 7.nCS? mo hrepenijo po tem, da bi se prav nad nami radi zne®»• ^ da samo velika zgovornost, če bi ne bil morda dovolj korak naprej, nas je rešila, da smo se lahko vrnili brez s ne škode. ^ je Napotili smo se torej nazaj proti naselju že v senci- ® tedaj naraščala. Preden smo dospeli do hiš, je skočil iz ^ neki moški, ki mi je dal skozi spuščeno okence v nag11^] l* izvoda knjižice. ((Vzemite, berite,« mi je rekel in še v avtomobilom, ko smo že bili mimo njega Bila je knji®1 je nosila naslov «La zolfara accusa»*) — Pismo iz Lerc®?otr di, napisal Mario Farinella: tista knjižica, ki mi jo je ljubil gospod N: ob vsem tem pa se mi je zdelo, da moški s trpečim glasom, ki mi jo je bil prinesel. prista f spoda N Ob vstopu v vas nas je pričakovala velika množica ng5t0 moški, ženske in otroci so zaprli s sklenjenimi rokam*_n ft)- in takoj obstopili avtomobil, komaj se je ustavil B?11 p1 darji. «Kdo ste?« so vpili. «Bili ste v rudniku! Kdo vas J p' slal tja?« ženske z otroki v naročju so bile videti bolj _ ^ čene in grozeče. Izstopil sem in povedal kdo sem njihov prijatelj. Nekateri so me spoznali in takoj so menili njihovi obrazi in njihov naglas in d® fese *) Žvepleni rudnik obtožuje (op. prev.) (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 tn 94-638 ietrtlet.na 2 251) tir. polletna «400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ui nedeljo 50 para (50 starin dinarjev), mesečno SFRJ: AD1T. j2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22 207, tekoči račun pri gorlške pokrajne se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih p- krx’ln Italije pri «Societš Pubbllcitš Italiana« — Odgovorni - Postni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ubca Silvio Pelllco 1, II. Telefon 33 82 - UPRAVA: 1 RSI - UL SV FRAČ - st 20 - Telefon 37-338. 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ul . , 10 din (1 000 starih dinarlev), letno 100 din 110 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržašKega tiska Trst 9 Narodni banki v Ljubljani — 503-3 85 - OGLASI: • :na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca trgovski 150. finančno-upra -nt 250, osmrtnice 150 Ur — Mati ogias- 40 ID beseda - Oglas) x STANISLAV RENKO - Izdaja Ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst