1, n il B TRGOVINA BALAŽIČ ČRENŠOVCI, tel..- 70 79« UGODNO: • ženski, moški in otroški čev- b: Iji 9 športna obutov • tekstil J Bo Mura prva evropska tekstilna korporacija, ki bo dobila certifikat za celovito obvladovanje kakovosti po standardih ISO 9001. O tem boste izvedeli več iz pogovora z direktorjem službe za obvladovanje kakovosti Štefanom Ošlajem na str. 5. t ) 1 I i I I I I i v r f r I J« B- So radgonski obrtniki zlorabili svojo nekdanjo obrtno zadrugo za svoje podjetniške interese Oziroma kako je utapljal 14. oktober 5 Preberite na str. 4. Hrtr tedna je Oskrunil spomenik Soboti, saj spodnji del kipa Za storilcem po-več o tem pa si v kroniki. Foto-S. S. b VESTNIK I Mardia SiihBlaJI BOMiiittra iro poti vodijov^. *feme ni ravno primerno za kolesarjenje, je pa P>*ava priložnost za ■Zredno ugoden nakup ^10. DECEMBRA 93 Možnost plačila na 12 obrokov Polog 20% Mesečni obrok za športno kolo 1.500,00 SIT za gorsko kolo na 18 predstav 2.540,00 SIT >P5®dajalnah: L^HNopROMET m. Sobota >fc,^ESAR Beltinci S>EZNINA g. Radgona ^^RKET Cankova „ 9uzajo se dnevi SE BO t »Mučenje in smrtne kazni so še vedno pogoste,« pravi Su- zanc Dewe, pred- sednica slovenske** ga nacionalnega odbora na str. 13. HlItB (ZBOR RLOMV V SOBOŠKEM KIHU NAKED -Goli petek, 19. nov. ob 19. uri OBDARITEV IN NE POZABIMO POMLAD c^i*^ 93 nagrada za najboljšo režijo nagrada za najboljšo vlogo Naj se pomni Samo dvoje na tej zemlji je gotovo, smrt in davki, je rekel Benjamin Franklin. Na prvi pogled se zdi, da je ' gospod nekoliko pretiraval. Kako naj imajo davki prav tako neizbežnost kot naravni konec vsega živega? Saj, kot človeški izmislek, niti takšne nujnosti ne bi smeli imeti kot sneg v novembru! V minulih dneh so nam nabijali davke. Čeprav ? samo preliminarno, pa vendarle. Parlament je samo po- j sredno razpravljal o proračunu za prihodnje leto in je sprejel i memorandum, ki naj določi, kako se bo denar delil in seveda tudi pobiral. Pravzaprav zanimivo, človek bi še 1 lahko pomislil, da je ta država čisto v redu. Memorandum ] namreč pomeni »tisto, kar naj se pomni«. Sliši se, kot da bi - se osveščena oblast želela nekako samoomejili oziroma kot ■ da bi hotela državljane dobronamerno zavarovati pred svojo požrešnostjo. Memorandum, ki ga je slovenski parlament j sprejel, je gospodarski dokument, proračun se bo sprejemal šele nekje januarja ali februarja prihodnje leto. Sprejet gospodarski sklep naj bi torej samo začrtoval smer nacionalne volje, določal naj bi takšno trošenje, ki je v obči blagor I »'e«ne. Ne dogaja se seveda nič takega. Memorandum je bil sprejet, ker je v razvratnem vladanju prišlo že tako daleč, da se ne morejo o ničemer več pogovoriti ne v vladni koaliciji, Se manj skupaj z opozicijo, saj je ta parlamentarni prostor pred glasovanjem celo zapustila. Zato si morata vlada in parlament ali po domače oblast iz neke nemoči sproti poslavljati nova in nova pravila igre. Seveda spet samo zato, da jih potem lahko krši in izigrava. No, pa se proti davkom, ki so po Franklinovih besedah nekaj tako naravnega kot smrt, kljub temu ni vredno zaganjati. Kakorkoli jih sprejmejo, | tukaj so. Ali ni že Jezus Kristus, ko so ga vprašali, ali naj se ’ davki plačujejo, rekel, da dajte bogu, kar je božjega, in f| cesarju, kar je cesarjevega? Cesarjeva je podoba na ko- ! vancu. Davke je potrebno plačati, ker nam država oziroma I oblast, kakršnakoli že je, omogoča živeti v nekem relaiiv- 1 nem miru. Med sabo bi se, v skladu s tistim izrekom, da v človeški skupnosti poteka nenehna vojna vseh proti vsemu, pobili. Je pa že bolje, da se na »edini demokratični način« pobijajo v parlamentu. Od tod ni daleč do ugotovi- tve, ki se glasi: dražava, to so davki. Franklin je bil politik, zato je k zadevi davkov rekel še, da na/ se nikar ne pritožujemo nad njimi, saj nam naša lenoba vzame dvakrat toliko, naša nečimrnost trikrat toliko in naša norost štirikrat toliko kot davki. Mož je imel prav. Na tolarjih, ki bodo prišli v državno blagajano, ni narisana ! podoba tega ali onega ministra oziroma strankarskega vo- ’ d je. Zato gre zdaj za to, da pretuhtamo, kako bomo kaj iz državne blagajne dobili. Pa ne na socialistični način, tako da bi po svojih posrednikih v Ljubljani moledovali, naj se tudi v našem koncu kaj zgradi. S to sramoto nam bo gotovo prizaneseno, saj naši poslanci v republiški skupščini, razen neustavljive Požončeve, niso sposobni lobiranja. Naj se torej ! pomni, da je zadnje zatočišče pred norostjo države lokalna samouprava in da je potrebno o prihodnjih občinah razmi- s šljati kot o lokalnih podjetjih, ki morajo biti tako dobra in I potrebna, da država v svoji sebičnosti brez njih ne bo mogla. ! Zato bo vanje vlagala in k njim usmerjala vlagatelje. Zakaj i bi z neumnostjo in lenobo in nečimernostjo izgubili več kot l Z davki? ŠTEFAN SMEJ Vestnikov koledar 18. november, četrtek, VREME Roman 19. november, petek, Matilda 20. november, sobota, Feliks 21. november, nedelja, Marija 22. november, ponedeljek, Cecilija 23. november, torek, Klemen 24. november, sreda Cvetka Ob koncu tedna bo Pregovor oblačno z občasnimi padavinami Sveta Kata (25. nov.) sneg pred vrata stran 2 vestnik, 18. novembral^ aktualno okoli nas t j L PQ SLOVENIJI Je Zveza Slovencev na Madžarskem ogrožena? ■ DOLSKO - Vojaška vaja slovenske vojske je potekala na območju vojašnice Šentvid ter naselij Rašica, Dobeno, Mengeš, Homec, Rova, RafolČe, Trojica in Dolsko, Namen vaje je bi! preizkusiti usposobljenost vojaških obveznikov, ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so sprejeli proračunski memorandum in spremljajoče sklepe, ki naj vladi pomenijo le določena napotila. Ob tem je predsednik vlade dr, Janez Drnovšek predstavil dosežke vladnih prizadevanj za letos in izhodišča za gospodarsko in socialno politiko v prihodnjem letu. Govor jc bil tudi o sanaciji slovenskega gospodarstva, zlasti na mariborskem območju. Na seji so sprejeli tudi zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi. ■ LJUBLJANA-Tudi državni svetniki so spregovorili o proračunskem memorandumu in sprejeli stališča k temu dokumentu. Z njimi pozivajo, naj zahteven program gospodarske in socialne politike za prihodnje leto temelji na čim večji gospodarski rasti in izvozu, ni^i javni porabi in nižjih obrestih, na obvladovanju gibanja plač in spodbujanju tujih naložb, Polemična razprava pa se je razvila tudi glede plač v javnih zavodih in državnih organih. ■ LJUBLJANA-Na uradnem obisku v Sloveniji je bil predsednik Češke Vaclav Havel. Med njegovim obiskom so osrednjo pozornost namenili zlasti gospodarskemu sodelovanju med državama. To se po nekajletnem zastoju v zadnjem Času znova krepi. LJUBLJANA - Na delovnem obisku v Sloveniji se je mudil ____novi grški zunanji minister Karolos Papuljas, Z Lojzetom Peterletom sta podpisala meddržavni sporazum o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti, ■ BLED - Tu je potekal 22, strokovno-izobraževalni seminar ekonomistov. Srečanje jc odprl premier dr, Janez Drnovšek in se pri tem pesimistično dotaknil vprašanja osebnih dohodkov v prihodnosti, ■ NOVO MESTO - Na sklepni slovesnosti v tamkajšnji športni dvorani so pripravili umetniSko-gimnastiCno akcijo Pariz-Amstcrdam-Bcrlin-Novo mesto, s katero so proslavili 95-lctnico izjemnega telovadca Leona Štuklja, Ob tej priložnosti jc predsednik slovenske vlade dr, Janez Drnovšek legendi slovenskega Športa izročil častno - sedmo olimpijsko odličje in red viteza sokolov, ■ LJUBLJANA - Minister za promet in zveze Igor Umek je v prostorih Republiške uprave za zračno plovbo slovesno odprl novi center za vodenje zračnega prometa, S tem je Slovenija postala del evropskega zračnega prostora, Premiki, toda Ta dni so minila tri leta ud ustanovitve lamustojne Zveze Slovencev na MadŽankem s sedežem v Munuitnt (Szentgotlhžrdu), s čimer se Je tudi teritorialno umestila med naJe rojake onkr^ raele. Vse dntlelj ja na mr ač delovala Demokratična zveza Južnih Slovanov r Budlmpeitl, ki j« povezovala Interese srbske, hrvaJke In slovenske narodnostne skupnosti, živeče v madžarski državi, Kgj so prinesla tri leta samostojnostlT Premiki, ŽeJJe, težave...? Po mnenju predsednika Zveze Jožefa Hlnibka, Čemur se pridružujejo tudi drugi narodnostni delavci med Poranci, so bili v tem narodnostno, kulturno, informativno in jezikovno poslanstvo med nažitni rojaki na Madžarskem. 1000 novih knjig v porabskih Jonovih. Letos je Franček Muldč. Ici živi in dela v Sombocelu, izdal tudi madžarsko-slovenski slovar. Se vedno je živahna in bogata kulturna dejavnost, kar je bilo potrjeno na letofnjem gostovanju vseh porabskih skupin v Murski Soboti, in sicer na prireditvi z naslovom Sprtoletje blizi Idr, kakor tudi na tradicionalnih Porabtkih dnevih. Prcpufaii pa se Izboljluj* v narodnostnem Šolstvu, in to sir prizadevanjem nekaterih lektorici iz Slovenije, 5olikim" gam iz matične domovine wri» vemu sporazumu o kultura^f^ svetnem sodelovanju, V treb d* mletkah (Gornji Senik, Stevaad' in MonoSter) se uči jezika le okrog ISO otrok. vost tega pouka je po ocenah ^ kovnih pedagoikih delavcev aiiP POSVETI/ ■ BRUSELJ - Na sestanku zunanjih ministrov Evropske skupnosti so se dogovorili, da bodo proučili nov mirovni načrt za BiH, Ta naj bi upožteva) tudi obljubo Srbiji, da jo bodo podprli v njenih priza devanjih za odpravo sankcij OZN-a, če bodo bosanski Srbi prepustili Muslimanom več ozemlja v tej republiki nekdanje Jugoslavije, ■ ERN - Švica in Slovenija naj bi v začetku prihodnjega leta podpisali sporazum o zalčiti naioSb in izogibanju dvojnemu obdavčevanju, To je rezultat pogovorov naiega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, ki se je na povabilo zveznega svetnika za mednarodne odnose Flavia Cottia mudil na delovnem obisku v Švici, ■ PEKING - Med enotedenskim obiskom na Kitajskem se je ruski obrambni minister Gračov z gostitelji pogovarjal o krepitvi vojalkega sodelovanja med državama. Spregovorili so tudi o možnostih za vojafko sodelovanje med Kitajsko tn ZDA, ki je bilo prekinjeno po krvavi zadufitvi nemirov na Trgu nebeškega miru, MOSTAR - Spopadi med Hrvati in Muslimani so se nadaljevali tudi v tem delu Hercegovine, To, kar stoletja ni uspelo osvajalcem v številnih vc^nah na tem območju, je uspelo vojski bosanskih Hrvatov. Porušili so namreč 427 let star kamniti most čez Neretvo, timbol nekega časa in kulturne omike CloveJtva, BUKUREŠTA - Sloveniki zunanji minitter Lojze Peterle sc ■ je mudil na krajšem delovnem obisku v Romuniji. Z gostiteljem, romunskim zunanjim ministrom Teodorjem Malescanujem, sta se pogovarjala o sodelovanju med državama, sklepanju novih sporazumov in reševanju krize v BiH-u. ■ NEW VORK - Varnostni svet OZN-a je s posebno resolucijo zaostril ukrepe proti Libiji, Zamrznil je libijske bančne račune v tujini ter zaostril prepoved izvoza opreme za naftna črpališča in rafinerije v Libiji. VS je ta sklep sprejel zato, ker Libija noče izročiti dveh svojih napadalcev na ameriško potniško letalo, kije leta 1988 strmoglavilo nad Lockerbijem na škotskem. ■ SARAJEVO - Premier BiH-a Haris Silajdžič tn hrvaški zunanji minister Mate Granič sta po večurnih pogovorih dejala, da bosta storila vse za podpis premirja med muslimanskimi in hrvaškimi silami ter hkrati pozvala Zahod, naj s silo zaščiti človekoljubne konvoje v BiH-u. VARŠAVA - Tu SO se sestali zunanji ministri Poljske. Nemčije in Francije, Govorili to o članstvu nekaterih držav v Zahodnoevropski uniji in izrazili Željo, da bi omenjena organizacija kmalu sprejela statut o pridruženem članstvu. ■ WASHINGTON - Ameriški predsednik Clinton je sprejel predsednika izraelske vlade Rabina. Glavni namen tega obiska je v podpori mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. VESTNIK todaja Podjatfa ta Informiranja Murska Bob^ fiaaoplani avat: dr. Joža Badainjak, Stefan Cigut. Zlatko Edih, mag, Dalibor Oader, Cilka Jakalj, Rajko Stupar, dr. Alakaandar Šiftar UradniMvo: Irma Banko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni uredr>ik), Ludvik Kovač (nameetnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Joža Oraj, Majda Horvat, Milan Jerte, Perl Maučec, Stefan Smej, Stetan Sobočan (novinar|i), Ksenija Some n (tehnična urednica), Nataia Juhnov (fotografinja), Nevenka Smrl (lektorica). Naslov uredniitva In uprava: Murska Sobota, Slovanska ai. Telefoni: novinarji In odgovorni urednik 21-3S3, 21-094 In 33-0IB. glavna urednica In direktorica 22-403, računovodstvo In tajništvo 21-383 In 21-094, OP S (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračemo. Naročnina za IV. trlmeeeč|e 1993 je 1,100,00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT, za naročnika v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun prt SDK Murska Sobote: 81900-903-30006. Devizni račun prt Abanki Ljubllana 60100-620-00112-9049812. Tlak: Tiskarna Ljudske pravica, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranja St. 16/10 z dne 30. 1.1992 se Šteje tednik Vestnik msd proizvode informativnega značaja iz 13, točke tanina Številke 3, za kaiere se plačuje petodstotni davsk od prometa proizvodov. čam doseženi nekateri pomembni premiki (znamenja izboljšanja) žal pa »o razmere v preteklih 70-tih letih opravile ivoje, tako da je Po- rabje goapodarako dokaj nerazvito obrnočje, ljudje so se izseljevali in večinoma asimilirali. Tudi v porab-skih vaseh je precej upadla narod- I nostna zavest, . IlU s- •z -L 'Zveza Slovencev si je zadala HB »itaIrtaA va r kot prednostne naloge skrb za ohranitev slovenskega maternega jezika v vrtcih, (olah, prt bogoslužju in na prireditvah, kjer se zbi- rajo Slovenci, za Icultumo-pro-' ' " društev. »vet no dejavnost n ati h a- o dvojezičnem pouku, kakt*«^ (J v osemletkah na narodnoitna H’ šanem območju v lendavski m boški občini, pa še zdaleč liu 111^ Ll V I J remo govoriti. v porabakih krajih, kjjt Ul s. ll, Slovenci, ni nobenega skega obrata, ki bi nudil cem delovna mesta. Zato )< v )*• i ."J: OIlL Občina, lola tn cerkev (na levi pa stojijo vrtec, trgovina tn poita), la det Gon^ega Senika Je videti ikorgj kot mai^Jie mesto. Vse do otvoritve mejnega prehoda z Martii^em pa se je malo naprej pol končala za vse, ki niso imeli Izrecnega razloga, da gredo oll M zapeU^v * obmejni pas. Zd^ Je skozi Soboto (zaselek) spet mvŽno potovali tudi v Mursko Soboto, Naši rojaki so tako neposredno povezani z matično domovino, In to Je eden izmed n^pomembn^lih premikov na rsfihuvl poti v zadi(jlh letih. (Foto- grama: J. G.) Zato njegovo izhajanje sofinancira tudi Republika Slovenija (okrog 2 milijona tolarjev za stroike tiska). Velika pridobitev je tudi mejni JOŽEF HIKNOK, pzcdiednik P«hod Gornji Se ni k-Marti nje, ki ~ . (0 gfl odprli lani avgusta in ki omo- goča neposreden stik manj line z večinskim narodom. Zveze Slovencev na Madžarskem skupin in posameznikov ter za stike manjžine z matično domovino Slovenijo,« Medtem so se tudi državni or- pni M>dlartkSH zIomI le putem ko tt Hla ipnpera v Švai Evzope. Efta-dlti ntbo^iil svoj odnol do nui^-šin. Tako je bilo sprejetih tudi več meddržavnih sporazumov i Slove- Prav tako od lanskega avgusta imajo ob nedeljah in praznikih v gornjeseniški cerkvi spet slovenske maše, ki jih opravlja župnik Cinplin ii MuIniJ«. Na Tsološko fakuFcau v Ljubisani pa h Js iplsal študent iz Saka lovec, ki bo lahko (predvidoma) po 6 letih bistveno nijo, ki naj bi izboljšali položaj po- . izMluiJu rabskih Slovencev spormm 3 m- Moslužja v Porabju, j-i----1-------Upajmo le, da takrat Že ne bo pre- delovanju na področju kulture, izo- braževanja in znanosti, sporazum o odprtju novih mejnih prehodov idr.). Julija pa je madžarski parlament sprejel tudi nov Zakon o pra.-vicah narodnih in einiinlh manjiin, Iti pa ima dobre in slabe strani za njihovo skupnost, Ta zakon našteva kot avtohtone (po izvoru tam, kjer Živijo) narodne in etnične manjšine na Madžarskem Armence, Bolgare, Cigane, Grke, Hrvate, Nemce, Poljake, Romune, Slovence, Srbe in Ukrajince, Vseh 13 skupnosti naj bi po novem zakonu uresničevalo svoje pravice predvsem v okviru lokalnih samouprav (občin). Država bo v ta namen zagotovila v proračunu letno 500 milijonov forintov, ki jih bodo razdelili samoupravam glede na pozno, ker je sedaj verouk povsod le v madžarskem jeziku, tako da se otroci ne naučijo moliti in peti cerkvene pesmi v sloventčini, Že tri leta izhaja tudi Slovenski koledar kot letopis Slovencev na Madžarskem, ki pomeni vsako leto MoataivkI most Šcevilo pripadnikov manjšin. Ker je Ciganov (Romov) ' .....* naj bi to pomenilo, da okrog 600,000, bo šlo ve- čino denarja za njihove namene. Glede na to, da je Itevilo Slovencev ocenjeno na okrog 5.000. pa bi oni dobili 120- krat manj denarja. j^Četudi zakon govori, da se sedanje Zveze lahko ohranijo, preoblikujejo ah ukinejo, ni jamstva, da jih bo država sofinancirala. Sedaj je bi! ta znesek 7,5 milijona forintov. ki jih je Zveza namenjala tudi lokalnim samopupravam. To pomeni, da je po treh letih delovanja ogrožen obstoj Zveze Slovencev na Madžarskem, mislimo pa, da mora neka krovna organizacija nate skupnosti te naprej delovati, in to nekaj podobnega, kot je urejeno za madžarsko manjtino v Prekmurju. Ustanovili bi torej lahko kulturno-informativni zavod. Nata delegacija je s tem problemom in željo že seznanita tudi predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, ki nam je obljubil, da si bo prizadeval, da bo krovna organizacija za Slovence v Porabju obstajala fe naprej.« Med pomembnimi premiki pa velja vsekakor omeniti izdajanje samostojnega časopisa (2-krai mesečno) Porabje, ki ga dobi skoraj vsaka porabska družina. To glasilo vsekakor opravlja nenadomestljivo edina možnoit za zaposlita* noltru ali pa te odseliti v večja industrijska središča n* žarskem. Da bi tudi naša ttf^ storila na tem področju, je činska gosdpodatska zboraiw Pomurje skupaj z izvršnitn SO M, Sobota pripravila lam alni program o možnostin dartkega razvoja v Porabju ^ dija je med drugim pokaiaia- ima to območje možnosti razvoj lesno- Ji vsem za razvoj lesno- fpj industrije, kmetijstva m JLIUUnkJ lir . JI manjlo proizvodnjo oblačil lovni in kmečki turizem rali BO tudi posvet goipotlsr* ., kov z obeh strani meje, vafjj zultatov še ni, in to radi pomanjkanja kapitala, te med porabskimi Slovenci, JOŽE - Saj ga niti nlamo potre’ bovall. V BoanI ae hodi na drugi avat, ne pa na drugi bregl a Q Karikatura: S. Strafikov***' Avstrijska Tovarna usnja Schmidt^ ki je Se lani intenzivno iskala lokacijo v Lenartu, ima težave v domačem Feldbac^^ I i I I t i I I I t i ( 1 i I t I 1 I 1 > 1 t š ,---- - -- tT - .. - Razkačeni prebivalci Vse kaže, daje prebivalcem Feldbacha v AvitrUi prav zares vsega dovojj; dolga leta so morali m IjI I* SnUjaiiMH ae*aa(j« a,dAL Mllkska, MHfkdAdd n* lev 'HMBfaAaM dmeraJCnA n'(kv^^ vse koze, daje preoivaicem reidoacna v Avttrqi prav zares vtega aovouj aoiga leta to emisjje, ki so prthgjate Iz tovarne uii^a, vsak i^Jlbov protest pa le prinesel povsem drugačne žejjenlh. Vodstvo tovarne Jc imelo zelo »dobre od note« t pravimi (Judml tudi v n^viljjih vladali* N^evofja m Je povečala ob zadišem dogodka, ko haI bi na javnem zborovalcu obravnavali ozlroto' >oglag|c h gradili sežlgalne naprave. ili’* Saj ne, da bi bili krajani Feldbacha proti taki- leta tovarniške emisije ogrožajo nerau načinu reševanja odpadkov (sežiganje oitan- ine Zeitung, avtorica R T,, 10,november kov usnja ter ostankov Čistilnih in splakovalnih Preden to se zbrali na razpravi o snovi), nasprotno: nadzorovano sežiganje v poieb- pravi, to krajani že zbrali 8000 jrodpiso nih sežigalniti napravah je najboljša rešitev za neko krati pesimistično dodajajo, da tovarna pr^. ,,/)' niti ne potrebuje pravega soglasja celotna razprava le nekakšen »spominski firtf® v javnosti pa te bo naredilo vse, da te bf > 5^' ,i rt'' Schmidt spet vse dobro končalo, g Regina Trummer je v prispevku razkačeni: odpadki veljajo za poulovno ] (R.T„ Kleine Zeitung, 10. november) J da se zaradi dejstva, da bodo v FH^ba^fin jiiJ* ■ tudi odpadke ostalih usnjarjev, odvetnik tjani bojijo, da bo tu nastala pravzaprav državna sežlgalna naprava za odpadke, Im tudi ogcdJ. Ker je postala sežlgalna JiVl mesta Dun^ prevelik monopollit, Je res< Avstrija že nek^ časa resno razmišlja I AviTfija z« neicq cabh reinu razmisu*' '■ jjj I ene velike sežlgalne naprave (v sodelov^ J I I atna Saubermacher in A.S.A.) Tudi sosedje v Avstriji imajo torej „ ............................ 'i!; I mama Saubermacher in A.S.A.) tovarno usnja, s tem pa se zmanjiajo tudi odpadki na komunalnih odlagališčih. Ljudi je razkačilo selektivno odgovarjanje na iteviina vpratanja, predvsem pa izjava, da je kemična sestava snovi, ki Jh bleme kot naši občani, le da se j.. -pravi način: t podpisi in odvetnikom-lahko le veseli, da avstrijski tovarni pridobiti dovoljenja za gradnjo tovarne bem ali v GoČovi pri Lenartu. Le f.jd bodo sežigali »poilovna tkrivnotU, Prebivaki Feld- bacha so vso zadevo predali odvetniku Thomasu nasprotovali pri ntihSvtt nadaljnjih načrt’’’ Pradetjn, ki zna nejevoljo m strah krajanov bolje bivaki, ko pa so obupani in nemočni ti P artikulirati in jih predstavljati: »Kako naj ti človek Feldbacha, ustvari neko predstavo, £e pa je vse zamegljeno- Že nalili A H BERNARDA I I 1 I I I I J Jetnik, 18. novembra 1993 stran 3 aktualno doma i diskovna konferenca SLS Za protikorupcijski zakon Pforaiun smo sprejeli! Sedaj ga dajmo neusmiljeno zapravljati! J Memorandum ^nedeljkov ubisk vodstva Slovenske ljudske stranke na čelu s predsed-Podobnikom v Pomuiju je del njihove politične usraen-Ohisltari nameravajo namreč vsa slovenska območja nepo- stikih z vodstvi podružnic^ pa tudi s kmetij delavci iit obrtniki s konkretnimi problemi, ki jih bodo lažje predstavili in reševali Jj^anientamih razpravah in drugje. Tokrat so obiskali MIK v Gornji ?>^in Kovinoplastiko Stefana Pavlinjeka v Čemela vcih. »Čeprav * oekaterlmi dopolnili in dodatnimi sklepi delno izboljšal proracun-tbemorandum, pn menimo, da je daleč od tistega, kar bi moral biti, dbkutoeul gospodarskega programa i- 9*' Unlnio, da memorandum te vloge ne nja. Upam, da bo kmalu prišlo do sprememb na tem področju.« Po Podobnikovih besedah bodo potrebne odločnejše poteze tudi v sodstvu, tožilstvu itd. »Z oblikovanjem sodišč s pristojnostmi, s katerimi bo jasno opredeljena vloga, da je treba gospodarski kriminal onemogoča take kriminalne postopke, kot so v tem trenutku pri nas. To poudaijamo predvsem za prihodnje leto in tudi kas-bo mogel odigrati. Ne le, da preprečevati, lahko upamo na Je tudi neraulen, ker iihaju h napačnih predpostavk. Zalo pripravila konkretna stališča in predloge, kako bi lahko '>iaČur» rtčuidi na pozitivne premike v gospodarstvu, sociali m sploh Jb pnliiitni samostojnosti Slovenije,« je zz Radgoni, kjer so sodelovali tudi predstavniki vseh sbnh pomur-**činskih podružnic te stranke, uvodonmp^udaril Marjan Podobnik, nadaljevanju je opozoril, da -»—r.'« Uit, niti um L^nrandum ne bo prinesel no-bistvene spremembe sedanje - ' politike, »To politiko je ra-itttm. težko oceniti kot Uspe,:_._ ■ ■■ j ''jogo vlad ' ■ na tiskovni konferenci SLS identiteto. Ne bi želel biti niti uro v taki vladi, ki bi vodila tako diskri- ir Cipeijuj lahko ocenju- minacijsko politiko do dela populacije, kot se sedaj vodi do kmečkih otrok glede njihovega Stipendira- uspeh. Po drugi strani pa nova zakonodaja ni prilagojena realnim problemom. Gospodarski kriminal, ki bi ga bilo treba intenzivneje sankcionirati, ostaja v bistvu nedotaknjen in na neki način zaščiten. Zato pripravlja SLS tudi ob sodelo- vanju nekaterih strokovnjakov protikorupcijski zakon, aktivno pa sodelujemo tudi pri čimprejšnjem sprejemu zakona o finančni policiji in računskem sodišču. S tem bi se približali evropski zakonodaji, ki zato, ker marsikdo v Sloveniji verjame, da je možno brez razčiščenja teh zadev zastaviti odločno in pogumno politiko gospodarske rasti. Če ni jasne pravne podlage, je nemogoče pričakovati, da se bodo sposobni podjetniki in drugi usmerili v uspešno delovanje, ampak bodo sposobni ljudje izkoriščali pomanjkljivo zakonodajo za osebno okoriščanje in okoriščanje na račun posameznih skupin. Verjamem, da bodo prihodnje državne in lokalne volitve vendarle prinesle postopen premik v razmišljanju ljudi, da brez osnovne poštenosti in načelnosti ter priznavanja vrednote dela za državo Slovenijo ni prave prihodnosti,« je sklenil Matjan Podobnik. MILAN JERŠE f I, A 'j ^Karikatura: S. Stračkovski Dr. Ana Žerdin ni prišla med slovenske farane v Razkrila _ Jade pri relativni sta. tolarja. Tu pa ima seveda 4 del zaslug Banka Slovenije, politiko podpiramo. Na li)^. področjih pa sedanja poli-ttčinkovita. Menimo, da je prednostno ugotoviti, kje lin,. je slovensko premo- ^^sti fctii >Ur Borci v ljutomerski občini so ogorčeni Izenačenje žrtev in krvnikov? Šibke odteka kapital, zakaj je gospodarstvo prišlo nritizo itd. Na tej osnovi bi ''iih P^^Pf3’''’ti projekte sanacije intenzivno izvajati. Pod- inienzivno izvajati, roo-^1* se tudi pomen kmetijske ki je v memorandumu Ifn^^ok le v kratkem odstavku. jStta namreč ni mogoče eno-preskrbo s hrano, ™ podcenjuje pomen Ittnetijstva za poseljenost Itega podeželja. Prav na po-s* bile vedno korenine slo-Tudi nekritičen prehod t jj po bi lahko pomenil krizo ne ki gospodarstvo, am- ® ^a slovensko nacionalno '*0t| Najbrž Še nobena stvar ni tako vznenurala borcev NOB-ja iz ljutomerske občine kot sklepi zadnjega zasedanja zborov občinske skupščine glede obeleževanja spomina na žrtve med 2. svetovno vojno in tik po njej. Med drugim je sklenjeno, da bodo na spomenik (Triglav) v Ljutomeru, id so ga postavili leta 195(1, dodali (vgradili) še ploščo z napisom: »Padlim žrtvam II, vetovne vojne 1941 - 1945 in žrtvam komunizma v povojnih pobojih. Spominsko ploščo z mestne hiše pa naj bi sneli in jo namestiti v alejo zaslužnih občanov, z njo pa naj bi obeležili tudi spomin na žrtve povojnih pobojev in nasilno mobilizirane v nemško vojsko. formiranje pri Združenju borcev in udeležencev NOB-ja obdne Ljuto- mer dejal predsednik Združenja Franjo Štebih “ ... I. Takšno stališče pa »Borci nismo proti temu, da bi obeležili spomin na vse žrtve 2. svetovne vojne in tudi na tiste, ki so bili pobiti po vojni. Proti pa smo načinu, ker je svojevrsten v Sloveniji, saj hočejo na skupnem dosedanjem spomeniku padlim borcem in žrtvam NOB-ja 1941 - 1945 vstaviti dodatno ploščo z napisom spomina na tiste, ki so pravzaprav za- krivili smrt 260-tih žrtev, ki so bile na strani narodnoosvobodilne borbe v naši občini. Mnogi izmed njih so bili ne samo po pripovedovanju ljudi, temveč tudi po drugih dokazilih tesni sodelavci okupatorja. Izenačenja žrtev in njihovih krvnikov na istem spomeniku ne moremo dopustiti,« nam je po sredini razširjeni seji komisije za in- so prej sprejeli in z njim soglašali vsi prisotni. Čudili so se, da je komisija za raziskavo povojnih pobojev, ki jo vodi Janko Sitar, ugotavljala le to, kdo so bile žrtve takšnih pobojev, ne pa tudi vzrokov za njihovo likvidacijo, Med NOB-jem so pri takratnih ilegalnih odborih OF delovale posebne komisije za ugotavljanje vojnih zločinov zoper slovenski narod, ki so spremljale in ugotavljale dejavnost posameznih oseb, tako nemške kot slovenske narodnosti, za katere je bilo ugotovljeno sodelovanje z okupatorskimi Dunaja piše^^ oblastnimi organi in za katere je obstajal upravičen sum. da so izda- splav, homoseksualci, droge f )n liberalizem 4 '^tt, 7 k trstanovitev politične stranke ni potrebno ^^0 dosti; ime stranke, program, pro-iit tajnico, nekaj članov, ki so na začetku prijavo v registru ter povprečno ^^Podjetniškega duha, ki vse našteto po-zbira finančno podporo potrebno za ^^‘‘^Ziranje zabav, kjer potem poteka regru-1.,^® DFLC/rtifzji) Trt ret nčlČiFl< ki zbira finančno podporo potrebno za pristašev. To je običajen način, ki za "tr enih od prihodnjih volitev zahteva ogromno časa. Čas je relativno »M, ............... ■'tot,. dobrina, stroiki vsake zagonske dejav-■ . < . ■ ' Krt I ‘Po' - ker ni nobenega jamstva, da bo ‘oienovan politična stranka, tudi ' "-■ Jbid,- ________; ''io if mu primerni. . ^^dar obstaja še vsaj en način ustanavlja-ki je dosti bolj zvit, povsem lega- stročki, ki v okolju nastanejo zaradi aktivnosti gospodarskih subjektov, vnesejo v tržno ceno proizvodov), pa ostanejo ob provokativnosti splava, homoseksualnosti in drog skoraj neopažena. Če drži predpostavka, da je povprečni avstrijski volivec nagnjen k negovanju statusa gao in vzdrževanju stanja ex post, in je torej konzervativno usmerjen, lahko »Liberalnemu forumu« prerokujemo kvečjemu vstop v parlament, pa če to zgolj zaradi simpatičnosti in modrih oči njegove voditeljice. Ali so liberalni liberalci Heide Schmidt v nasprotju s svobodnjaškimi liberalci doerga Haiderja, zgolj politično naivni, ali pa ne poz/atjo načina razmi- r - I 1- JO s* 3 tega pa Že na začetku finančno Gre za uporabo v večini parlamen-ioj demokracij z ustavo zagotovljenega svo-poslanskega mandata. Poslancu zboru - v skladu z ustavo - njegov ^ ‘^ki _ _ ; 4 »partijsko disciplino« ter glasuje željami stranke. Poslanski klubi klub ne more nič, če ne ravna Politififjfenomen razvitih parlamentar-jj‘J'^akracii - in nič več. . ustavnega dotočila se je skupina poslancev avstrijske šljanja svojih sodržavljanov? Razloga za sprejem tolikšnega političnega rizika sta vsaj dva. Prvi je historične narave. Z Dunaja namreč izhajata dva poglavitna teoretika liberalne misli: filozof Karl R. Popper, utemeljitelj kritičnega racionalizma in avtor klasičnega liberalnega dela »Odprta družba m njem sovražniki«, ter Nobelov nagrajenec za ekonomijo Friedrich A, VOK Hayek. ki vetja za enega najpomembnejših teoretikov liberalizma v ekonomiji. Vendar pa avstrijsko okolje ni igralo pomembne vloge v življenju teh dveh moŽ. Oba sta večino svojega življenja preživela v tu- '^itt; Stranke (FPO) odločila najprej jini, avstrijsko miselnost pa sta označevala kot svojega poslanskega kluba, nato 'jifa ‘‘^tne stranke. Heide Schmidt, vodite-v parlamentu^, je po nekajmese-'t^ tudi predstavita program »Liberal-If;alcor se novoustanovljena ^n^’^‘frienuje. In ravno strankarski prograrn P^eralcev, predvsem njegova liheraL Kdo bo koga? Kmalu potem ko so se začela odkrita in odločna prizadevanja večine faranov razkriške župnije, da bi uvedli slovensko bogo-slu^e in verouk ter da bi se priključili k mariborski škofiji, se je začela oglašati v raznih časopisih dr. ANA ŽERDIN, upokojena zobozdravnica iz Ljutomera, sicer pa rojena Razkrižanka. V svojih člankih se je v glavnem zavzemala za (hrvaškega) župnika Slavička, ga hvalila in povzdigovala domala v nebo ter kritizirala vse, ki so mu obrnili hrbet in teijali svoje pravice. Pri tem je še najbolj ožigosala redovnico Vido Žabot. S svojimi polemikami je precej razvnela strasti. Med drugim tudi zato, ker so ljudje začutili, da jim hoče na preOnjen način vcepiti prepričanje, da niso Slovenci, ampak Medimurci in s tem Hrvate. Pa je Odbor faranov sklenil, dajo povabijo na Razkrije in se o vsem pogovorijo. Soočenje naj bi bilo minuli četrtek zvečer v avli osnovne Sole na Šafarskem. Zbrala se je množica ljudi in čakala. Pride, ne pride? so se spraševali. Ni prišla, ampak je sporočila, da je svoje poglede glede verskega življenja na Razkrižju že objavila in da zanjo ni pomembna .emabalaža’, kateri se posvečajo, na vsebino pa pozabljajo, »To je vzrok, da se vabilu ne bom odzvala. Bog daj, da bi se v kratkem srečali pod geslom:, Zgodi se volja Tvoja, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom'.« Pripisala je tudi, da se je najprej treba pogovoriti s povabljenim in Sele takrat najaviti njegov prihod ter da je vabilo brez štampiljke ničla, S pripisom gospe Žerdinove se kajpak velja strinjati. Odbor faranov ni bil dovolj takten. Najbrž pa je to le dober izgovor, saj Ibi bilo soočenje zanjo preveč boleče. Zanimivo pa je, da sta prišla na ta zbor faranov tudi domačina, ki prav tako podpirata župnika Slavička, In ker sta bila kasneje v razpravi izzvana, sta jasno in glasno povedala, kaj mislita o tej zadevi. Da namreč nista nasprotnika Slovenije in se ne zavzemata za hrvaStvo, hodita pa k Slavič-kovim mašam zato, ker je to njuna pravica. Tega jima nihče ni oporekal. Po njunem mnenju pa bi bilo treba počakati na določitev meddržavne meje med Slovenijo in Hrvaško in potem se bo zadeva avtomatsko rešila, Ali meja res ni znana in ali ni očitno, da je Razkrižje v Sloveniji?! so ugovarjali drugi. Ampak še prej je tekla beseda o ugotovitvah in stališčih Odbora faranov v zvezi spisanjem gospe Žerdinove. Splošna ugotovitev je. da polemike, kot jih skuša spraviti v javnost dr. Ana Žerdin, nikakor ne prispevajo k rešitvi vprašanja župnije Razkrižje. Nasprotno, jasno kažejo na to, da se skuša razmere na Razkrižju do skrajnosti zdramatizirati, prebivalce pa prikazati kot moralno zelo vprašljive. Jasno je, da se jim skuša nalepiti nacionalistična etiketa. Iz njenega pisma, ki je bilo nazadnje objavljeno v Večeru, veje neizmerno sovraštvo do vseh, ki so se v župniji Razkrižje postavili v bran slovenstva in slovenskega jezika. Na udaru so tisti posamezniki, brez katerih bi bilo v Razkrižju mnogo lažje nadaljevati agonijo preteklih let in prebivalcem na prefinjen način vcepljati prepričanje, da niso Slovenci, ampak Medimurci oziroma Hrvati. Sestra Vida Žabot, ki je bila večkrat na udaru v teh polemikah, pa je storila za Razkrižje zgodovinsko dejanje, ko je začela poučevati verouk v slovenskem jeziku. Sicer pa iz pisanja dr, Žerdinove izžareva jasen vsebinski slog župnika Stjepana Slavička, V nadaljevanju so ovrgli razne trditve svoje ,nasprotnice’, Slovenija ni upoštevala hrvaškega zakona o verouku kot izbirnem predmetu v Soli, saj gre v primeru Razkrižja le za koriščenje šolskega prostora. Ni res, da nihče ni povprašal župnika, če dovoli slovenski verouk v cerkveni učilnici, saj so se o tem pogovarjali z njim celo na občini v Ljutomeru, pa je kategorično odklonil. Prav tako ni res, da bi Odbor faranov Slavičku kaj prepovedal. Tudi po zapečatenju cerkve je lahko maševal v hrvaškem jeziku v veroučni učilnici, v zvezi z lanskim 1. novembrom pa so ga prosili, naj jih ne ovira pri izvedbi njihove spominske slovesnosti. On in njegovi somišljeniki bi jo torej lahko pripravili prej ali i pozneje. Tudi poučevanja verouka mu ni nikoli nihče prepovedal, i resnica pa je, da ga nima za koga imeti, in to je njegova največja bolečina. Vse kaže, da bo ostal dušni pastir brez ovac. In zakaj naj bi se Žerdinova tako vneto zavzemala za gospoda Slavička? Ker da sta velika osebna prijatelja, ker naj bi nekoč skupaj spravljala ljudi in denar čez mejo, ker sta veliko skupaj potovala (tudi na morje), ker,,. Še veliko tega bi ji povedali Spumenik NOB-ja v Ijiitomeni kot velika preukošnja. Naj bo to mesto sprave ali izenačitev žrtev in izd^alcev? se sprašujejo borci. jale sodelavce in simpatizerje NOB-ja okupatorskim oblastem. Zaradi tega je prišlo na območju občine Ljutomer do Številnih aretacij in množičnih streljanj talcev pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih, na Moti pri Muri, pri Mali Nedelji in drugod. Mnogi so bili odpeljani tudi v nemška koncentracijska taborišča ati okupatorske zapore. Komisija bi torej morala ugotoviti krivdo ali nedolžnost posameznih Žrtev, Posebne obravnave pa je potreben primer Marte Klinc iz Cezanjevec, ki naj bi namerno zadržala telegram, ker bi rada videla, »kako bodo padale partizanske svinje«. Če pa bi telegram odnesla na orožniško postajo pravočasno, ne bi postrelili 25 nedolžnih talcev. Borce tudi moti omenjanje žrtev komunizma, saj jih takrat večina za komunisbčno partijo niti ni vedela. Poleg tega se sprašujejo, s kom naj se spravijo, saj na tem koncu ni bilo belogardistov, O spravi govorijo le tisti, ki niso bili ne na eni ne na drugi strani, in to predvsem zaradi nabiranja političnih točk pred volitvami. S tem samo netijo nemir. Zakaj nihče ne omenja zločinov bele garde in črne roke? Kljub protestom borcev bodo sklepe občinske skupščine najbrž uresničili. To bo po vsej verjetnosti povzročalo napetosti in Še kaj. Toda če je res mišljeno tako, da gre za obeležitev spomina samo na nedolžne žrtve (obstaja možnost, da so nekatere ustrelili po krivem oziroma jih prestrogo kaznovali), potem ni razlogov za nestrpnost, in to ■birokratsko okorno« m liberalni misli tujo. Za tako predrzen strankarski program, kot ga je avstrijski javnosti predstavita nova liberalna stranka, je torej potrebno še kaj več kolje slava sinov avstrijskega naroda, preminulih v emigraciji. Drugi razlog za tako iskren nastop Liberalnega foruma tiči v najnovejši fleksibilnosti avstrijskega volilnega potenciala, ki se je do deželnih volitev v Spodnji m Zgornji Avstriji odlikoval po svoji zavezanosti »tradicionalnim« strankam. Po spomladanskih voli-rvuh v nekatere avstrijske deželne zbore so Vi avstrijski Prtdrrttt diskusije tako . . “ ' ’ 'tv partijskih centralah vseh -i p ‘^ik' tudi v se je ^^''^triiskih strank. , , M5pe/i na spomladan-^)^J^t'tarngritarnih volitvah ima stranka, ki h ^i^tem zdravstvenega zavarovanja rnoinost za uspeh na spomladari j ,((Stroške splava, kar v Avstriji zaen 'še - samoumevno, da dobi homoseksu-i\^"''^'tska skupnost pred zakonom enake jih ima tista »normalna«, 'orej K^J^ualna, ....... ' .ttf iflrt/Je stranke, tudi Liberalni forum, dosegle 7e‘zuitate, o katerih hi lahko pred teli samo Razkrižani, če bi prišla na soočenje. JOŽE GRAJ eerti^ika^ Minist^tvozaftnai«:® je 11, novembra irthlo prve cerifi-kate za pooblaščene revizorje vsem, ki so tzpolinlj pogoje at 43. Člena Zakona o revidiranju. Med pt^a^nuni remotji je tudi ena Pomurka, Certifikat je pridotriia KjbS, diplinnrana ekonomistka in specialistka ta revidirar^ ter podjetniško svetovanje, ki je zaposli v podje^ Feniks, Danica Kos je izpolnjev^a vse pogoje za fmdi^tev ceil^-kata, saj ima poleg doigdetne prAse ttKli ko:^;an spetaaJS-stični Študij za i^diranje na EPF v Nferfeoni, sanjate. Je to že dovolj za ohranitev kakšnega svobodnega mandata predstavnikov Liberalnega foruma v avstrijskem zveznem parlamentu tudi volitvah prihodnje leto? Bomo videli. Z nastopom Liberalnega foruma postajata aktuali-jn širše razumevanje pojmov, kot so: da avstrijski zakoni ne . iačnejo ločevati med lahkimi m tež-\s,i, '^Sami, marveč da tudi uvedejo kontro_ " jtz Ntiritrjiif trikih dr, po I, [/•Vj “'•'rijj marveč /o/ntih ,z CvtJ. —»JV tunfctn j k, « --------------------------------- - ^tihtevajo manjšanje državnega vpliva KI v skladu z libemlno 'idijo reiitev ekoloških pro- ^iTCJŽu . . - - use&rtu svoboda, samrmdgovofnoii ter prosta konkurenca v državi, ki jo nekateri označujejo ■zadnjo socialistično trdnjavo na Bal- .^i jn vidijo rešitev eKOioi'^‘i‘ e'" ifi ’’ tako imenovani intemallzaciji ek-gospo darstva (da se tore; kot Lunu« ponovno zanimivi. AHDREJ HORVAT na obeh straneh. JOŽE GRAJ stran 4 vestnik, 18. novembra I gospodarstvo Septembrski podatki kažejo na oživljanje gospodarstva Je to preobrat v gospodarsko rast? Smo priče oživljanju gospodarstva ali pa so rezultati, ki jih na nekaterih segmentih gospodaijenja dosegamo v zadnjih dveh mesecih, zgolj navidezni in ne odražajo dejanskega dogajanja v slovenskem gospodarstvu? Takšno vprašanje si cesto zastavljajo tudi prenekateri ekonomisti, vendar bi se po podatkih, ki jih objavlja uradna statistika, dalo sklepati, da vendarle prihaja do nekaterih zasukov na boljše. Statistika je sicer lahko varljiva, vendar takšne podatke ugotavlja že dva meseca zapored, zato bi skorajda lahko trdili, da niso povsem naključni. Za letošnji avgust, ko je bila industrijska proizvodnja za poldrugi odstotek višja od lanske, so nekateri zatrjevali, da je to na račun enega delovnega dneva več, vendar za september kaj takega ne moremo več trditi, saj je bil letošnji po številu delovnih dni enak lanskemu. V ekonomskem inštitutu žuje izdelke, s tem pa spodbuja ljubljanske pravne fakultete so inflacijo. Višja cena dela pa ob analizi gospodarskih gibanj vpliva tudi na konkurenčnost za avgust ugotavljali, da bo na tujih trgih, saj že podatki za medletni rezultat v septembru preteklo obdobje kažejo, da se pozitiven le ob zelo hitri rasti, izvoz zmanjšuje, V blagovni že stagniranje pa bi imelo za menjavi s tujino je v zadnjih posledico negativen rezultat, treh mesecih sicer prišlo do iz-Po rezultatih, ki so na voljo, pa boljSanja, vendar predvsem na je moč skleniti, daje bila indu- račun manjšega uvoza. Močan sirijska proizvodnja v letoS- padec izvoza je slovensko gonje m septembru za 1,4 od- spodarstvo zabeležilo pred-stotka večja kot lani, to pa po- vsem v letošnjem avgustu, meni, da se je septembrska v septembru pa je bil izvoz po- v primerjavi z avgustovsko po- novno kar za 20 odstotkov večala kar za 16,4 odstotka, večji od avgustovskega, vendar Vsakršno napovedovanje je si- še vedno za 18 odstotkov cer zelo nehvaležno, vendar če manjši od rekordnega lanskega ne želimo Še naprej zaostajati, septembra. Je pa zunanjetrgo- bo tudi v oktobru potrebno ra- vinska bilanca v letošnjem sep- hlo povečanje obsega industrij- tembru po daljšem času (na-ske proizvodnje. Podatkov za zadnje v letošnjem januarju) oktober Se ni, je pa dejstvo, da ponovno pozitivna, skupni bla- je imel letošnji en delovni dan govni deficit pa se je v devetih manj od lanskega, pa tudi de- mesecih znižal na 222 milijo-lovni dan mani od septembra, nov dolarjev. Če k temu priše-Torej bi bila potrebna v okto- jemo še devizne prilive iz ne-bru za povečanje proizvodnje blagovnih storitev, se je plačil- ve^a produktivnost, kar seveda ni nemogoče in če tudi ni večjih novih naložb, je rast proizvodnje možna, saj proizvodne zmogljivosti Se zdaleč niso izkoriščene. Za rast proizvodnje pa je potrebno zagotoviti več pogojev, saj ni dovolj le proizvajati. Časi so namreč takšni, da ni težko nobilančni primanjkljaj v letošnjih osmih mesecih znižal na 50 milijonov dolarjev, kar pa je Se vedno daleč za tistim, kar smo predvideli s proračunskim memorandumom za leto 1993. Po njem naj bi namreč letos dosegli 700 milijonov dolaijev let-nera presežka. Čeprav izvozniki Se vedno ustvarjati, pač pa je problem, trdijo, da je tečaj tolarja prece- kako izdelke prodati. Da je njen. podatki kažejo, daje nje- v prihodnosti moč pričakovati govo oblikovanje letos že bolj vsaj rahlo oživljanje proizvodnje, kažejo tudi nekateri drugi tržno, saj je v devetih mesecih v primerjavi z domačimi ce- podatki. Prodaja v trgovinah nami na drobno vrednost nem-na drobno narašča, tudi zaloge Ske marke porasla za 1 od- neprodanega blaga pri industrijskih proizvajalcih se zmanjšujejo, kar namiguje na to, da se povpraševanje po slovenskih izdelkih in storitvah krepi. Po stotno točko, vrednost ameriškega dolarja pa kar za 1,4 odstotne točke. Če pa tečaj marke primerjamo scenami pri proizvajalcih, pa je bil ta višji analizi, ki so jo pripravili celo za 5,8, tečaj dolarja pa kar v ekonomskem inštitutu pravne fakulteto, je bila prodaja v trgovini na drobno v letošnjem septembru 4 odstotke nad lansko, v prvih devetih mesecih pa že 6 odstotkov nad lansko primerljivo. Tudi preskrbljenost gospodarstva s polizdelki in surovinami jc zadovoljiva, kar daje upanje, da bo vendarle prišlo do preobrata in gospodarske rasti. Seveda zaradi dolgotrajnega upadanja ni možno pričakovati, da bo rast stalna in bo zato še prihajalo do nihanj, kaj se bo v resnici dogajalo, pa je odvisno Se od številnih drugih dejavnikov. Kaj se bo dogajalo v gospodarstvu. bo v največji meri odvisno tudi od izvajanja začrtane vladne politike in v kolikšni meri bo ta uspela vztrajati pri tej politiki. Razlog za to, da je v zadnjem času prišlo do večjega domačega povpraševanja, je nedvomno iskati tudi v tem. da so se po prenehanju inter- za 6,2 odstotnih točk, Žal pa v sedanjem tržnem oblikovanju tečaja tolarja ostaja zelo malo ukrepov, pa še ti, ki so, so lahko zelo kratkoročni. Ob nadaljnjem naraščanju realnih plač se bo to prej ko slej odražalo v povečani inflaciji in spet se bomo vrnili na začetek. Da se to ne bo zgodilo, bosta morali tako Banka Slovenije kot vlada zelo tenkočutno in s posluhom usklajevati svoje aktivnosti, saj je pot, po kateri zdaj stopamo, prava in nespametno bi bilo, da bi skrenili v napačno smer. LUDVIK KOVAČ Ii ventne zakonodaje realne plače precej povečale. V prvih treh mesecih po prenehanju te zakonodaje se je skupna masa plač povečala za toliko kot predtem v šestih mesecih ali Če to primerjamo z rastjo cen, so se plače povečale za 8 odstotkov, cene pa le za 4,3 odstotke. Tu pa se že ne uresničuje začrtana vladna politika, po kateri bi morale plače zaostajati za rastjo cen. Ce rast plač na eni strani povečuje domače povpraševanje, na drugi strani vpliva na ceno dela in podra- Kmalu končan stečajni postopek Obrtne zadruge 14. oktober iz Gornje Radgone - Primer z največ tožbami Kako se je utapljal 14. oktober? So obrtno zadrugo iz Gornje Radgone, Id je v osemdesetih letih ugotovil, da so zaradi najetih dejstvo, da ni mogel poravflst' ■■ ” ■ . ”. ■ ■ ■ ■ - - - ■ ■■ -........ ■ svojih dolgov za nazaj,« Stečajni upravitelj delavKir rist upnikov, zato so poslovi' prostore oddali v najem J’ z najemnino povečali steč^^ maso ter hkrati zagotivili srw stva za pokrivanje steČajo®S’ postopka. Jeseni 1992 in zimi 1992/93 so na javnih bah, s pisnimi prijavami in nim odpiranjem prijav prod^ večino premoženja. Na vkjnčevala vse največje obrtnike te obmejne občine in ki so (tudi) z njeno pomogo uspeli in se razvili, »utopili« prav ti obrtniki? Kdo je povzročil 28,5 milijona tolaijev izgube na zaključnem računu za leto 1991? Ali pa sta morebiti za »utopitev« zadruge kriva Obrat gradbeništvo in neuspeli posel, ki je povezan s kam-nolomm v Sotini? Vse našteto je po malem botrovalo »samoukini-tvi« zadruge, predvsem pa so bile splošne družbene razmere takšne, da noben podjetnik ni več čutil potrebe, da bi iskal pomoč pri zadrugi, ki je za to zaračunavala seveda provizgo. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let so se obrtniki prelevili v podjetnike; z optimizmom smo gledali na njihovo širitev, nenehno do- ijajo upniki. Vse kaže, da je stečaj zadruge, ki je imela Številne posle in veliko sodelavcev (v glavnem samostojnih), mnogo bolj datno zaposlovanje... Toda zapleten in težaven kakor ste- ali so se precenjevali, da čaj neke tovarne, v kateri je v resnici poznajo trg in njegove pač zaposleno določeno število zakonitosti, kjer ne Štejejo ljudi, z nekaj nekaj stroji in osebna poznanstva in usluge, prostori. Zadruga je bila dlje temveč premetenost, poznava- Časa plačilno nesposobna, na- nje predpisov in ažurnost? Danes namreč tudi te zasebne podjetnike tarejo podobni problemi kot nekoč družbene firme: neredno plačevanje že opravljenih storitev, konkurenca, ki zbija ceno, pomanjkanje denaija za plače in nabavo reprodukcijskega materi- jemala je posojila na osnovi hipoteke, Kdo oziroma za koga, tega zaenkrat Se ne moremo izvedeti, saj stečajni postopek uradno Se ni končan, Danilo Tin, vodja finančno- računovodskega sekto^a Obrtne zadruge 14. oktober; »Odšel sem Sest ali osem mese- ala, previsoki prispevki za dr- cev pred stečajem. Dejstvo je, žavo itn. Bi jim bilo bolje, če bi da so vse zadruge Sle po isti ostali v okviru obrtne zadruge, ki je imela strokovni kader, usposobljen za reševanje tr-ženjskih, pravnih in finančnih zadev? Mogoče, če bt se ponovno organizirali na novih osnovah, če bi izločili Obrat kreditov že določene hipoteke na premoženje - največja upnika sta ena banka in eno podjetje iz gornjeradgonske občine, Peter Fridau je bil direktor zadruge od njene ustanovitve 1978. leta do začetka stečajnega postopka 1992. leta, V drugi polovici osemdesetih let je bil tudi nepoklicni predsednik občine. Zadruga je bila po njegovem mnenju »dimenzionirana« za poslovanje z 200 zadružniki, od katerih jih je bilo vsaj 140 aktivnih: »Mi smo skušali najti še kakšne druge možnosti, na primer da bi zadrugo reorganizirati, da bi ji dali neki drugi smoter ali cilj, toda razumeti moramo, da je bila ta zadruga nekako specifična. Leta 1986 smo namreč prevzeli Obrat gradbeništvo oziroma takratni tozd Element - po direktivi takratnega občinskega vodstva - to je bilo tedaj okrog 70 ljud, ob stečaju jih je bilo še vedno 50 in 20 v zadrugi, torej skupno 70. Vsem je bilo potrebno zagotoviti nadaljnjo eksistenco, kar 1 I ) 1 1 dražbi so prodali Obrat gt" i beniStvo z betonarno * hanizacije); najboljši ,, < ie bil I. Petelin iz ManW» , je bil I. Petelin iz --- tam poslujeta zdaj trgovina z gradbenim l alom in betonarna. Mehafl' i aiuiii 111 vvtuiiui n«- j--’--cijo in gradbene stroje so p , dajali na drugih dražbah,, čina od 10 kupcev so bili v nem zasebniki iz celotne s® rovzhodne Slovenije, V Četku 1993, leta so prodal’P' store na Trgu svobode 12 ' pec je bila SKB-banka. W sedah stečajnega upravi trii bilo interesentov več, nobeden ni plačal *nrSčio®* »Od pomembnejših nevnov^ --------------------- urp •Od pomembnejših t ■i I I 1 ( i v l l ( t gradbeništvo, se oprijeli kakšne donosne dejavnosti in še kaj. Vse to so le predvidevanja, za katere pa ne velja, da bi se tudi uresničila. Sicer pa: gomjeradgonski 14. oktober (kakor so klicali zadrugo po domače) je opravil svoje poslanstvo in se poslovil tako kot vse druge zadruge (tudi Prlekija). Februarja 1992. leta je bil na osnovi izvedeniškega mnenja, ki ga je sodišče naročilo že decembra 1991, uveden stečajni postopek za Obrtno zadrugo 14, oktober, Okrog 70 zaposlenih je dobilo delavske knjižice in izplačan zajamčeni osebni dohodek za mesece, ko plače niso dobili (januar in december). Novembra 1993 je ste- Savko Lončarič je bil 1972, leta eden od ustanoviteljev ljutomerske zadruge Prlekija in pomagal vključiti druge vet^e obrtnike iz gomjerat^nske obiSne (Koc o v a na. Kampuš, Vodenika...) Ha njihovo pobudo so potem v drugi polovici sedemdesetih let ustanovili svojo zadrugo, s pomočjo katere so se vključevali na tržišče in sklepali posle v gradbeništvu. Poslov je bilo Čedalje manj, marža je bila enaka - od 3- do b-odstotna, z novimi zakonskimi možnosti pa ni bilo več potrebe, da bi ostali še naprej v okviru zadruge. S. Lončarič trdi, da mu je zadruga dolžna 260 tisoč nominalne vrednosti, o stečaju pa je povedal: itTako bi rekel: Takrat, ko so bile v ztidrugi Se možnosti in je bila poslovno močna, bi momlt večjo pozornost posvetiti pro^rto mom, To bi morali biti zad^ini programi, ki bi vezait kooperante ali obrtniite. Potem bi bUo večSans, da bi zadruga ostala. Ker pa o tetn ni razmiSljala ob pravem času, ni več ujela pravega programa. Tudi to gradbeništvo ni rodilo taksnih sadov kot so pričakovali. Vemo pa, da so nekatere zadruge v Sloveniji veČ razmišljale na poslovno- komercialnem področju, bile so večji poslovneži in so ustanovile neke lastne programe, zato obstajajo Se danes. Direktor je prav gotovo kotel s svojimi odločitvam obrat gradbeništva okrepiti, da bi bila večja gotovost. Vendar na žalost to ni uspelo. Po drugi strani pa so obrtniki izgubili voljo, ker so videli, da se za gradbeništvo preveč skrbi /n tako so začeli potem odhajati, poti, razen Prekmurke, in da je čajni postopek v sklepni fazi, k----------- - j stečajni upravitelj Jože Flegar vsega ostalo izredno malo pripravlja osnutek za glavno sli skoraj nič, To je bila neiz-obravnavao. Največja značil- bežna posledica Markoviče-nost tega stečaja je izredno ve- vega zakona, ko so obrtniki liko število pravnih postopkov lahko postali podjetniki in pii- skupno je bilo v zvezi z za- stit' velike dolgove v zadrugi, drugo okrog 300 tožb, V 57 Ps ne samo v naši, ampak še tožbenih zadevah zadruga M® drugje. Proti nekaterim stečaju toži dolžnike zaradi bivšim članom zadruge se Se - - sedaj vodijo postopki na so- zadevah V neplačanih računov. S temi tožbami naj bi zbrali 6,5 mili- jona tolarjev. Med samim šte- diSču. Na primer S.L.je z zamikom šestih mesecev in brez čajnim postopkom so ugoto- obresti komaj poravnal glav- — ' ■ ■ • nico, V tisti fazi so vsi naj večji vili, da so obveznosti precej večje od izračunane izgube: za- obrtniki, ki so bili tudi dolžniki druga naj bi zapustila skupno zadruge, odšli in pustili m- 62 milijonov tolaijev obvezno- drugo z dobrimi obrtniki, ki ji Sli (loiiko je bUu prijaTiJcu;;.), «!«> nikoli delali minusa, v iz- priznanih je bilo 34 milijonov, jernno kritičnem položaju. Ze -- —• dve leti prej smo z veliko volje sti (toliko je bilo prijavljenih), prerekanih pa 28 mil^onov tolarjev. Prav tako prevevajo vse neplačane obresti, ki jih prijav- in požrtvovalnosti peljali to zadrugo, da ni šla že prej na dno. Ni bilo več rešitve. Na to sc : bomo morali navaditi, prav IJBK UNIVERZALNA BANKA d.d. Lpbliina. TržaUa 116 PE MURSKA SOBOTA, SLOMŠKOVA 25, te).:32 801, 31810 Prilagodljiva ponudba za pravne osebe: Kreditno poslovanje - komercialni krediti - nenamenski krediti - investicijski krediti Depozitno poslovanje Žiro računi Izdajanje jamstev Devizno poslovanje - nakazila v tujino in iz tujine - vnovčevanje tujih čekov - izdajanje jamstev za tujino tako na dejstvo, da za tem ne stojijo vedno slabi direktorji. Enako se dogaja danes s firmami, ki so bile Še pred letom dobre. Naša sreča je bližina meje, da so si našli premostitveni dohodek. Hujše bo v letu 1994. Jaz nisem nikjer pokasi-ral nobene odpravnine in nisem z zavoda koristil nobene odpravnine za brazposelne!« Zadruga je živela od provizij: ko so jo zapustili vsi večji zadružniki, kt so delali največ poslov, in ko je zašel v finančne težave še Obrat gradbeništvo, je bilo nadaljnje poslovanje nemogoče. Takšna je uradna ugotovitev pred uvedbo stečajnega postopka. Stečajni upravitelj Jože Flegar je moral najprej ugotoviti stečajno maso, popisati in ugotoviti premoženje. Pri tem je pa ni bilo mogoče napraviti s sredstvi zadruge, ki so bila na neki način mobilizirana v takšnih ali drugačnih dolgovih članov zadruge ali pa tudi v dolgovih nekaterih zadrug in poslovnih partnerjev oziroma strank. Denar, ki je zadrugi manjkal za deblokiranje takrat, ko je bila zrela za stečaj, je bil malenkosten v primerjavi z vsemi dolgovi ... 1989/90 je bilo obdobje, ko je bila disciplina na finančnem trgu najslabša. Tudi mi smo jo čutili. Rednih plačevanj je bilo vse manj, potrebno se je bilo znajti na različne načine, da si prišel do plačila svojih storitev. Tako smo tudi mi morali ogromno kompenzirati in z drugačnimi medsebojnimi poravnavami priti do denaqa, s katerim smo potem tudi plačevali storitve obrtnikom. Bistvo vsega je, da so bili nekateri obrtniki sredi določenih velikih del, ki jih je bilo treba dokončati. Nekateri jih niso dokončali, zato jih je morala zadruga in kriti te stroške. Tudi te teijatve mora verjetno stečajni upravitelj terjati preko sodišča. Moram pa reči, da so nekateri naši obrtniki v tisti naglici zapuščanja pozabili, da morajo poravnati še nekatera sredstva: eni glavnice posojil, ki so jih dobili od zadruge za izplačilo osebnih dohodkov delavcem, dugi obresti za sredstva, ki sojih prav tako koristili v zadrugi, pa jih je bilo treba poravnati. Ampak... vsak je rajši zamujal s to poravnavo. Po drugi strani pa sc je v letih 90 in 91 tudi pri teh obrtnikih že poznala sorazmerno močna nelikvidnostna situacija, ki je marsikaterega postavila pred mični n je ostalo premoženje na sejmišču^^j nji Radgoni, kjer zadruga 14. oktober razs ploščad z dvema razstav^ paviljonoma. Prostor sejmom koristili Kljub temu da smo o n®' -teresih obvestili g-Žilavca, nas niso * (Je firmo Radgonski rj koristili nas niso lib če v firmo Radgonski sej» so oni svoje zadeve occ . stroške občine, bi mota^f. to. kar je zgradil 14. Obljubili so, da nas bod® Čili kot delničarje, čepN ' -fj druga v stečajnem P'™ Problem pa je v teni; p premoženje ni v knjiženi IjiSki knjigi in se ga ne da • iif I s i fi i i S * S * E S ti 4 čiti. Druga zadeva je . Ska hiSica v Lovrečiči- I slej znanih podatkih tam gradili brez ustr^o® « mentacije in to na Hr* Prav tako je J lastnina polovice v Gornji Radgoni,« j® stečajni upravitelj upio...—J - Hi. Stare zadruge že ni več, prenehala ko se je v sodni reg’®’ , piši’" sala nova zadruga s pn jf »v stečaju«. Tudi ta konca leta najverjetneje Peter Fridau, rektor t hnda«’ :L.fP. (bratu je o Obrat« povedal: »Tri kta l^^ kratko obodbje, lahko takSen akumulativen, rt /P na koncu izkazalo, obrat dobit precej dela na koncu. Vedno meniti, do imeid svojo rativo, saj j® vedrta toliko .ii ena taksna mala gradbena operattv^^ ^vela. Probltltt V tem, da je bil to nesrečno ftrmo,vkatert}ePi^-^ razb&iosti bt 3 konca . Uko itivesfirali, bo ilo napt^b '■ g: hmiklrn voinO nOtpr g junijska vojna hala obstajati, plačani z okrog 6 milijonov prišlo skupaj s kako zbrati čaj je pokop; t«® pjtF^.K pokopjejo z vseW dolgovi in upi dobro vedel, kaj je bil namreč ran pokop. Kak« jc bilh dflbrh r . lična Sola za za* nike! bERNARP^ i »i *( k 3 k * k h k ig k Jk ii i J £ i ( 'a 3 5 r S' jsl ' A. I 18. novembra 1993 stran 5 gospodarstvo Obvladovanje kakovosti - porok | za varnejšo in boljšo prihodnost (rgi so vedno zahtevnejši, konkurenca na njih je vse * , tržišče pa je vedno intenzivnejše. Na te trge I Prit ■--------— "jtl* obdržali le tisti, ki bodo sposobni s*' zahtevnim normam teh tržišč. Ena od najpomemb-I zahtev je kakovost, zalo bodo v prihodnosti ostala na vrhu J^podjetja in lista nacionalna gospodarstva, ki bodo obvlado- '^1 tekmovanji , T*! lekmovanje za lahko prišli in se na Ittli' '** prakso celostnega obvladovanja kakovosti. Do ugotovitev so v razvitih gospodarstvih prišli že v preteklo-nu Japonskem, že v začetku petdesetih let ■ ■ ■ ’ -a’ jNzgj gibanje za razvoj zavesti o pomenu kakovosti, kakovost j^(*skili izdelkov pa je danes postala referenčni pojem. Tem so sledili v Ameriki, v razvitih evropskih državah in tudi Ob dejstvu, ko je kakovost svetovna težnja, ue moremo ob strani tudi v Sloveniji, zato je bila na pobudo sveta za ^*ost pri Gospodarski zbornici Slovenije na osnovi dogovora J^^mislmivoiii za znaiosl In tehnologijo in Gosjmdarsko 7?*'^u sjovenlje v lanskem junija sprožena priprava projekta ii*^’V;olni program kakovosti republike Slovenije«. Projekt jr * Drvie irk.i.p.-k-A—ij— ].A«AcnBon za je značilno večanje ^^"•^fati )a Je slovensko go-izgubilo tradici-trop v clAtKiftp itge. Kakovost sloven- ((((fP^uizvodov in storitev na trgih Se ni uveljav-ii7 P^^epoznavna. hkrati »ii... trgih praviloma Se >1^'‘otikurenCni, Podjetja ''t*! I zavedajo po- tj) kakovosti in zagotavlja-poslova- H 5] ■^‘■''•adovanju kakovosti podjetniške poli-avapnju sistemov ka-na začetku, na tem obvladovanja kakovosti že do- I uspešnost posiova- i so pristopi k celost- Jdovaniu kakovosti 1 f ’ pa je Se vedno ^th ^'^'^isnjkanje znanja. I položaj, v kale- L značilne tudi ■ rodna ustanova, firma, ki si tak certifikat pridobi, pa mora imeti poslovanje usklajeno z ISO standardi. Stalno se namreč preverja, če se zahtevani sistemi tudi v praksi vzdržujejo, a če tega ni, se certifikat odvzame. Potrebno pa je poudariti, da ISO standardi obsegajo celotno poslovanje, ne pa le proizvodnjo. Gfede na to, da ste r Muri na tem področju zelo dobro organizirani in imate nared tudi vso potrebno dokumentacijo, se bo vaša napoved verjetno uresničila. To pa je potrdila tudi nedavna presoja sistema celovitega obvladovanja kakovosti programa avtomobil-skik prevlek. ŠTEFAN OŠLAJ: Pri izde- Zaradi finančnih težav zmanjševanje ukrepov APZ Aktivna politika zaposlovanja je ostala le na papiiju Pred dobrim tednom so z Republiškega zavoda za zaposlovanje javnosti sporočili, da so zaradi pomanjkanja denarja prvega novembra ustavili financiranje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. To pomeni, da do konca leta ne bo več denarja za pripravo na zaposlitev, sofinanciranje pripravništva, presežne delavce v podjetjih, rehabilitacijskega inženiringa, prav tako ne sprejemajo več vlog za podaljšanje javnih del in sofinanciranje samozaposlovanja. Do konca bodo izpeljali samo tiste aktivnosti in obveznosti, za katere so že podpisali pogodbe. Po izračunih strokovnih delavcev Zavoda za zaposlovanje jim za izpeljavo že sprejetih obveznosti aktivne politike zaposlovanja ter socialno varnost nezaposlenih po zakonu manjka 2,5 milijarde tolarjev. V republiškem proračunu je biio letos namenjenih za delo zaposlitvenega zavoda 23 milijard, z renominacijo so jim primaknili še 4,5 milijarde, a je bilo še vedno premalo. Potrebovali bi vsaj 30 milijard. Primanjkljaj je tolikšen, da so v Republiškem zavodu za zaposlovanje morali odvzemati, in ker pri socialnih pravicah in tistih po zakonu niso smeli in mogli, so pač odvzemali pri ukrepih aktivne politike zaposlovanja. Čeprav je rez za ukrepe aktivne zaposlitvene politike začel veljati novembra, ostajajo pogodbene Zara^ »fcrepov akrishe ^itlke a^lo- ffiojia bodo morali ira enoti 2apostih«»ega zavoda do kooKl teta odsloviti od 300 do 350 itezapo-sRmdt, ki bi ŽeteH bJti vit^učenl v d^vno^ aktrvn^ 2i^xxdovfta|a. TaMo ne bo dettatp za ok^ SOj^riptav- nikov, ja 103 do nez^pe^eiuh ne bo plačanega f I Kako si firma lahko pridobi lovanju avtomobilskih prevlek smo naleteli na prve zahteve certifikat ISO serije 9000? ŠTEFAN OŠLAJ; Čas za to po izpolnjevanju kakovosti po- izobrajtevanja, v ftfograrae im: bodo ■^uSii 6d 20 do; JO TKMposIcnih. prav tako ne Im) oblik nsposablja^a za 60 do oseb. Za pospei^^ranjapot^etntkrra bo prikrajšanih 50 nezapo-stenib. J I ' , ■ . . slovanja v skladu s standardi je različen, vsekakor pa je s^erije ISO 9000. Presojevalca trebno pred poslovanje pnla- j^^VV sta v Muri, ki je goditi zahtevam teh standar- dobavitelj avtomobilskih pre-dov. To seveda m enostavno, preverjala sistem ----1. celovitega obvladovanja kakovosti in z oceno, ki smo jo do- 1 L bili, smo nadvse zadovoljni. Za ilustracijo naj povem, da je dobavitelj , ki izpolnjuje od 90 do 100 odstotkov zahtev sistema celovitega obvladovanja kakovosti, popolnoma ustrezen in spada v skupino A. Od 80 do 89 odstotkov izpolnjevanja zahtev pomeni, da je dobavitelj delno ustrezen in spada v skupino AB, s 60 do 69 odstotki izpolnjevanja zahtev pa je pogojno ustrezen in spada v skupino B, medtem ko je z nižjim izpolnjevanjem zahtev (od 0 do 59 odstotkov) neustrezen in spada v skupino C, Mura je /i zahteve celovitega obvladova- obveznosti od prej, ki pa jih na Zavodu ne nameravajo prekiniti, čeprav jih bodo s težavo plačevali in bo pri tem verjetno prihajalo do zamud pri plačilu. Kaj pomeni ustavitev izvajanja ukrepov aktivne zaposlitvene politike za pomurski prostor? »Na naši območni enoti smo namenjali v letošnjem letu večji del sredstev za ukrepe aktivne politike zaposlovanja kot v državi. To lahko pojasnimo s tem, da je v naši enoti namenjen manjši del sredstev porabi denarja za socialno varnost kot v državi. Imamo 36 odstotkov upravičencev do denarnega nadomestila in pomoči, ta delež v Sloveniji pa je okrog 40-odstotni. Kajti zadnji dve leti se Število nezaposlenih pri nas ni povečevalo tako hitro kot v preostalih delih države, precejšnjemu številu nezaposlenih pri nas pa se pravica do socialne varnosti izteka ali je že prenehala veljati.« (Direktorica Zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti, Cveta Mandič Čahuk) Kljub temu pa se v pomurski regiji Število ljudi, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v zadnjih treh lJIi ^^6odne možnosti. Po- 5^*ni večja od pov- segli- naj omenim ustanovitev I- ^tit Slovenskega združenja za ka- S "jj,-kakovo- kovost, ki šteje čez 4(K> članov Pj/' i^akovosti pa bodo in je Že postalo polnopraven »‘i:i(tudi procesi član Evropske zveze za kako-ustvarjajo nova vost. O nacionalnem programu testniki kapitala, kakovosti bo že kmalu razprav-hi delavci. Vsi na- Ijal državni parlament in spre- ............. k ftfn? I«. saniranju stanja, .,”a bolje, in sicer Jil^lov^^^^^^unja vizije, da postane razvita fe' u in si med seboj pomagati. sistem pozitivne ce- sistem latu.v,.., .. ' Sloveniji kol gotavljanje kakovosti v načrto-program pa se vanju (razvoju), proizvodnji, ®uaša na vse iz- vgradnji in servisiranju. Kdor o V društvu je 105 članov, naS cilj pa je pritegniti k sodelovanju še več posameznikov, saj bomo tudi na ta način lahko še bolj širili miselnost in potrebo po kakovosti. Član društva lahko postane vsak občan, ki sprejema pravila društva in se po njih ravna. Pri svojih dejavnostih se bo društvo povezovalo s Slovenskim združenjem za kakovost ter s podobnimi društvi in sekcijami v Sloveniji in tujini. LUDVIK KOVAČ UGODNA PRODAJA - 50-, 80- in 10-litr$kih bojletjev - gospodinjskih aparatov in rezervnih delov Trgovina ELEKTRON, LENDAVA, Partizanska 68, teL: 78882 stran 6 vestnik, 18. novembra 19^ I lokalna samouprava Predlog nove organiziranosti lokalnih skupnosti Preštevanje novih občin Druga obravnava predloga zakona o lokalni samoupravi že daje jasnejšo podobo o novi organiziranosti občin, čeprav vse zadeve še niso povsem jasne. Pomembno pa je, da se je zanimanje za nastajajočo organiziranost lokalne samouprave v zadnjem Času zopet povečalo. Prizadevajo si namreč, da bi načrtovane spremembe pretresali v vseh okoljih, da bi bil dokončen predlog, o katerem se bodo poslanci državnega zbora izrekali med 2. in 4. decembrom, čim bolj pogodu ljudem. Želja je več. Nekateri menijo, da bi morali z novo samoupravno organiziranostjo počakati, dokler si ne opomore razpadajoče gospodarstvo, drugi pa že štejejo nove občine. Tako je tudi v Pomurju, kjer naj bi imeli po najnovejšem predlogu kar 21 občin, v vsej Sloveniji pa 249, ki naj bi večinoma izhajale iz sedanjih krajevnih skupnosti. Po tem predlogu bi bila sedanja murskosoboška občina razdeljena na 10 novih občin, To so: Murska Sobota, Beltinci, Puconci, Martjanci, Tišina, Cankova, Rogašovci, Grad, Gornji Petrovci in Prosenjakovci. .Na lendavskem območju so predvidene naslednje občine: Lendava, Dobrovnik. Turniš^, Črenšovci in Gabeije. Ljutomersko območje naj bi razdelili na občini Ljutomer in Križevci pri Ljutomeru, radgonsko pa na Gornjo Radgono, Radence, Apače in Zgorujo Sevnico. Ker so v javnosti že pomisleki zaradi take razdelitve novih občin - med drugim se v Bogojini, Veržeju in še v nekaterih drugih krajih pojavljajo želje po svoji občini - lahko pričakujemo v prihodnje vroče razprave na to temo. Kot je opredeljeno v predlogu zakona o lokalni samoupravi, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki obsegajo območje naselja ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Te se izražajo predvsem v zagotavljanju osnovne preskrbe z življenjskimi potrebščinami, dostopnosti primarne zdravniške in socialne oskrbe, osnovnem šolstvu, osnovni komunalni opremljenosti in s tem povezanih lokalnih javnih službah, osnovnih prometnih m ptt- storitvah, prostorih za izvajanje lokalnih upravnih, društvenih in političnih dejavnosti, osnovnih možnostih za športno in kulturno dejavnost, banki m hranilnici, informacijsko-dokumentacijski dejavnosti, požarni varnosti in civilni zaščiti. Čeprav naj bi imela nova občina praviloma več kot 3 tisoč prebivalcev, to so zagovarjali nekateri predlagatelji zakona o lokalni samoupravi in strokovne skupine, pa je zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodo vinskih ali gospodarskih razlogov možno ustanoviti občino izjemoma tudi tam, kjer živi manj kot 3 tisoč prebivalcev. PREDLOG NOVIH OBČIN REPUBLIKE SLOVENIJE Gmajna se drajna V srcu mi poje občina Občine postajajo nova slovenska moda. Menda ni nekoliko bolj strnjene in med seboj ter z izročilom povezane slovenske vasi, ki ne bi hotela biti sedež občine. Pa to ni niČ slabega. Kje pa! V času, ko si vsaka stranka in vsaka državna institucija išče zgolj samozadovoljitev, državo pa so prepustili občestvenemu nagonu, je to razlog za prav prijetno upanje. Ta država namreč deluje, kolikor deluje, samo zaradi tega nagona, Če smo na politični ravni fevdalizirani po strankarskem in institucionalnem Ujuču, smo na upravni in dejavni ravni komunalizirani. Obstajata dve indikaciji naše državne zrelosti in volje do podjetnosti. Obe sta povezani z občinskim občutjem. Z nami je toliko bolje. Čim več mesta v srcu nam zaseda občina. Po prvi indikaciji smo zreli in zmožni vladati sami sebi toliko, kolikor to kaže urejenost naših občinskih zadev. Kjer je manj pijanih policistov in več sosedskega reda, tam ni tako zaradi centralne oblasti, ampak zaradi občinskega čuta. Centralna oblast ne seže v nobeno vas, ker je sama sebi dovolj. Po drugem »občinskem« kriteriju se meri odprtost za svobodno konkurenco. Čim več je krajevnih lokalnih skupnosti, ki bi želele postati občine, tem več je duha podjetništva. Kaj namreč hočejo tisti, ki bi radi imeli svojo občino? Kdor hoče imeti občino, ta hoče s svojimi lokalnimi naravnimi in človeškimi viri čim bolj neodvisno nastopati v splošni tržni komunalni vojni vseh proti vsem. Nerodno je samo to, da se tega vsi lokalni politiki, ki se naprezajo, da bi bili ob6nski župani, ne zavedajo. Nekaterim gre samo za prestiž, vendar se jim bo že posvetilo. In nikoli ne bo prepozno. Tudi če si bodo naredili občino iz zaletavasti, se ji bodo morali naposled posvetiti. Obvisela jim bo za vratom. Zato nazaj k občinam! Kje vse imajo sanjsko predpravico iz leta 1933 LENDAVSKI SREZ je bil po površini na predzadnjem mestu v banovini. »Precej naglo pa teče Mura,« piše v Leksikonu Dravske banovine. Zato se je južna sreska meja že tedaj le malokje prekrivala s tokom Mure. Flora v tistem času: topolovi, jelSevi in vrbovi gozdiči; po njih so rastii, tako Laksikon, kozji parkeljci. Ob Muri so rastii lepi hrastovi gozodovi, po lokah pa je že močno podivjala akacija, ki so jo prinesli iz Amerike. Favna v tistem času: poljski zajci in jerebice, prepelice in sloke, fazani, lisice in veverice, podlasice in ujede. V Muri pa leksikon omenja ogrico, smuča in bolena. Občine naštevamo po vrstnem redu, kot so naštete v Leksikonu. V oklepaju so navedeni kraji, ki so bogat užitnih gliv,« piše v Leksikonu. Favna v tistem času: poljski zajci, fazani, poljske jerebice, prepelice, sloke; »jazbecev, lisic, podlasic iti dehorjev je malo«. Na robu gozodv okorg Ljutomera je živela rastlinska stenica, ki so jo sicer poznali samo na južnem Tirolskem. Občine so bile tele: Občina Apače (Črnci, Drobtine), Grabe, Janhova, Konj išče, Le-Sane, Lutverci, Mahovci, Nasova, Novi vrh, Plitvica, Podgorje, Po- gled, Segovci, Stogovci, Vratja Vratji vrh, Žepovci, Ziberci). vsa, Občina Cezanjevci ( Branoslavci, Desnjak, KamenSčak, Mekotnjak, Stara cesta, Vidanovci, Vogri-čevci). Občina Gornja Radgona (Aženski vrh, Črešnjevci, Gornji Oris, He-cegovSčak, Lastomerci, Loma-noše. Noriški vrh, Orehovci, Ore-hovski vrh, Plitvički vrh. Podgrad, Police, Ptujska cesta, Spodnji Gris, Ščavnica, Ščavniški Plitvički vrh, Zagajski vrh. Zbigovci, Žabjak). Občina Križevci (Boreči, Buče-čovci, Dobrava, Gajševci, Grabe, Griava, IljaSevci, Ključarovci, Ko-koriči, Kričtanovci, Logar ovci, Lukavci, Stara Nova Vas, Šalinci, Vučja vas. Zasadi). MURSKOSOBOŠKI SRI^ v Mu’*’' »Ves srez pošilja vodo , « piše v Leksikonu. Meja z sko na severu »drži« ločno p® “ vodnem gričevju med i Rabo, na vzhodu pa i trde opore v prirodi« vmesne doline. Flora njega dni: glavni drev«^. st! sta bili hrast in bukev, njiju pa beli gaber, breza, sorazmerno veliko bor*’. smreke. Dolino Kučniee jU/T mladi, tako Leksikon, po’’^ bela narcisa. I Favna: poljski zajci, je. pelice, vrane, srake, sloke, Nrf. (*’■ race, jazbeci, podlasice. Občina Bodonci (Radovo. V«- darci, Zenkovci). Občina Canltuva (Domajioa, . nji Črnci, Korova, Krašči-Beznovci, Skakovci, Topolo'”^ Občina Gornja Lendava 1.^,,' Kovačeve), Kruplivnik, Ttč* Vidonci). Občina Gon^a Slaveč* Dolnja Slaveča, Kuzma, Občina Gonyi Petrovci ipjIiS' MsH’" I I I Boreča, Čepina, Lueova , Neradnovci, Stanjevci, Sulin-^’ navije). Občina Križevci KanČevci, KoSarjevci, I« MERILO 5 rd 40 H- LEGENDA Ktti aovi aecDii 1. 9Vb NOn OtCM inM ze =1= 3» zt: Ko gre za občine, so sanje dovo^ene Tole zgoraj je aluzija na znameniti Kučanov izrek na proslavi osamosvojitve. Če smo smeli sanjati o samostojni državi, čeprav je Se nikoli nismo imeli, koliko bolj je potem dovoljeno sanjati o občinah, ki smo jih že imeli! V Leksikonu Dravske banovine, ki je izšel kmalu po letu 1933 (letnice izida v knjigi ni mogoče najti, zadnje referenčno leto v statističnih prikazih pa je leto 1933), so našteti srezi, občine in kraji takratne Dravske banovine, današnje Republike Slovenije. Občine in srezi Dravske banovine niso prve upravne enote na tem ozemlju. Zato malce poglejmo, kako so stale reči takrat »vdilj« in počez po mladi banovini. Osrednji Avtorji: dr. Lojze Gosar, Danijel Boldin, Aleksander Jakoš, Jože Miklič Ljubljana, februar 1992 Teritorialne enote: Predlog novih občin - dr. Igor Vrišer Viri: Zavod Republika Slovenije za statistiko Republiška geodetska uprava Poglavitne naloge občine so posedovanje, pridobivanje in razpolaganje z vsemi vrstami premoženja, ustanavljanje in vodenje javnih in drugih podjetij, v okviru sistema javnih financ pa določa svoj proračun. Tako občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena. Ker je eno najbolj spornih vprašanj financiranje prihodnjih občin, bo treba v zakonu natančno opredeliti denarne vire za izvajanje nalog. V javnosti se pojavljajo predlogi, po katerih naj bi del denarja zagotavljali s prometnem davkom, del pa z dohodnino. Velja omeniti, da so kot organi občine predvideni občinski svet, župan ter po potrebi eden ali več občinskih odborov in nadzorni odbor. Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah, v okviru svojih pristojnosti pa sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte, prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino, voli in razrešuje župana, kadar se ta ne voli na neposrednih volitvah. Občinski svet, katerega člani se volijo za štiri leta, šteje od 7 do 45 članov, in sicer je to odvisno od velikosti posamezne občine. Sicer pa župan predstavlja in zastopa občino ter skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov. Cld HI vrvk>Jll»lkui MuvviMT. Vsekakor je lokalna samouprava tako zelo pomembna za gradi- tev države navznoter, da z njo nikakor ne bi smeli odlašati. predvsem pa ne podaljševati rokov za njeno uveljavitev. Podobno velja za lokalne volitve v nove enodomne občinske skupščine v sedanjih občinah, da ne govorimo posebej o nujnosti dvostopenjske organiziranosti prihodnje lokalne samouprave, torej o uveljavitvi pokrajine kot vmesne stopnje med občino in državo. MILAN JERSE P hbU Aff« * ------- O čej O ičiW« Skica lendavskega sreza iz Leksikona Dravske banovine. Drugi srezi so brez skic in sploh je ena težav pri predstavljanju nove lokalne samouprave, ker ni strnjenega prikaza zgodovine upravnn* prevrat se je zgodil oktobra in no- tekstovnega, kaj šele slikovnega. vembra 1918. Narodna oblast V Ljubljani je prevzela oblast nad slovenskim ozemljem. 14. novembra je izdala naredbo, s katero ugo- tavlja.dasenjenaoblastraztezana , Kranjsko, Goriško, slovenski del povcij. Istre, Štajesko in Koroško. Seveda spadal) v občino. Krajevno ime je vedno zapisano tako kakor v viru. Občina Beltinci (Bratonci, Dokle- žovje Gančani, Ižakovci, Li- I i pr toiiko, kolikor je kaj od tega bilo v državi SHS. KoroSci se na poznejšem plebiscitu niso izrekli za Dravsko banovino, ker niso bili za Jugoslavijo, kot se danes najbrž Občina Bogojina (Bukovnica, Ft- lovci, Ivanci, Mocvarjevei). Občina ČreaJovci ( Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Trnje, Žižki). Občina Oobiovuik (Kobiije, Stre^ upravičeno reče. Apaška kotlina hovci, Žitkovci), južno od Mure, ki je bila tudi ne- občina Gabeije (Dolnji La koš, kako sporna, je bila razdeljena na Gornji Lakoš, Hotiza, Kapca, dva okraja, na Ljutomer in Mari- Kot). bor. Kje je Prekrnuije? Ni ga Se, ■ - — ker so ga »naše čete po sklepu vrhovnega sveta v Parizu« zasedle šele avgusta 1919. Po zasedbi je imel civilni vojaški komisar, ki je upravljal Prekmurje, najprej sedež v Radgoni, septembra pa se je pre- Občina Genterovci (Banuta, Ka-movci, Mostje, Radmožanci) Občina Lendava ( Dolga vas). Občina Odranci (Melinci). Občiiui Ordje s sedežem v Čen-tibi, tako se je imenovala po »mali . . . . Orehovi dolini pri vasi Dolina« selil v Soboto. V vzhodnem delu (čentiba. Dolina. PetiSovci, Prekmurja je imel namestnika, ki Pince), je upravljal iz Lendave. Okraju Dolina, Občina Ljutomer mesto. Občina Ljutomer okolica (Babina, Cuber, Cven, GresovŠčaL Mota, NorSinci, Nunska graba, Podgra-dje, Presika, Pristava, Radomerje, f 1 I I i 1 i J F a i Ti I 'l t 1 1 <1 I i ( I h v Lendavi, takrat Dolnji Lendavi, je pripadal del občine Strigova na levem bregu Mure, desni breg štri-govske občine pa je spadal v ljutomerski okraj. Vseh okrajev v Dravski banovini je bilo takrat 25. Na našem območju 50 bila okrajna središča v Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti. Upravnikom okrajev se je reklo srezki načelniki, saj je srez samo drugo ime za okraj. Občina Polana (Brezovica, Mala Polana, Velika Polana), Občina Tnniiiče (Gomilica, Lipa, Nedelica, Renkovci), Murskosoboški srez je Stel 52.634 duš, ljutomerski 35.000, lendavski 38.053 in je bil po gostoti prebivalstva na drugem mestu v vsej banovini. Najmanjši naravni prirastek je imel murskosoboški srez. LJUTOMERSKI SREZ, Bil je prav tako med najmanjšimi v banovini. V Slovenskih goricah je meja potekala v glavnem po razvodju med Muro in Dravo, oziroma med Ščavnico in Pesnico. Vendar pa sta sosednja sreza, ptujski in mariborski (levega breg), na veČ mestih prek razvodnice posegala v ljutomerskega. Na severozahodu se je sreska meja dotaknila avstrijske pri Cmureku. Flora v tistem času: topoli in jag-nedi, v višjih legah dlakavi hrast, cer, pravi kostanj. »Srez je precej RadomerSčak, Rinčetova graba, Slamtijak, Stročja vas, Železne dveri). Občina Mala Nedelja (Bodislavci, Bučkovci, Dtakovci, Godemarci, KurSinci, Moravci, Precetinci, Radoslave), Sitarovci); Občina Negova (Gornji Ivanjci, Ivanjševci, Ivanjski vrh, Kunova, Lokavci, Radvenci, Spodnji Ivajci. Stavešinci, Stavešinski vrh). Občina Slatina Radenci (Beračeva, Gornji Kocjan, Hrastje-Mota, Krašenski vrh, Kapela, Mali Janžev vrh. Mele, Murščak, Oče-slavci. Rački vrh. Radenski vrh, Rihtarovc, Spodnji Kocjan, Šra-tovci, Turjanci, Veliki janžev vrh). Občina Sv, Jurij ob Ščavnici (Ber-kovci, Biserjane, Blaguš, Bolehne-čice, Brezje, Čakova, Dragotine!, Gaberc, GaluSak, Grabonoš, Gra-bonoški vrh, GrabSinci, Hrašenski vrh, Jamna, Kocjan, Kočki vrh, KokolonjSčak, Kraljeve!, Kupe-tinci, Kutine!, Mal! MoravSčak, Okoslavci, Rački vrb, Rinkovci, Rožički vrh, Selišči, Slaptinci, Sov-jak, Stanetinci, Sv. Duh na Stari gori, Trbegovc), Videm, Žihlava). Občina štrigova (Banfje, Gibina, Grabrovnik, J al So ve c, Leskovec, Razkrižje, Robadje, Stanetinec, Safarsko, Sv. Vrban. Veščica, Železna gora). Občina Veržej (Banovci, Bunčani, Gornje Krapje, Spodnje Krapje, Veržej trg). Lončatje*'*’' Kupiind . lave!, Veščica). Občilu Mačkova (Da^‘'j,rX čanc!, Otovci, Pečana'^ ' Kuštanovci, novci). Občina vas). Občina 1—-, , Krnci, Lukačeve!, Nem' Sinci, Sebeborci). g; Občina Murska Sob«** Občina Mutaks (Bakovci, Krog, Muts*' Murakn ktčan, Satahovci). ; Občina Pertoča Motovilci, Ropova’ V .... .. n_____L:..bnvCl Občina Prosenjako*'^^ n j J Občina Prosema«"’'-^ Člkečka vas. Ivanjševci. PordaSiiia,.(^^ kovci. Ratkovci, i Občina Puconci ? zovci. Dolina, Goric*’ Polana, Predanova- Vaneča) Občina Rog^^.^^^L.rdica- Nuskova, Ocinje, Sv. Jurij), .jji Občina Stmkovci 1^ .flttn*' I žavci, Star! Šalovci Krplivnik, Mali kovci, Peskovci, V%ajt)i>'’' Občina TeŠanovci v (j(F ravd, Vučja Občina Tišina 1'^.. J* diSče, Krajna, Mufs^^jin”- _ tanjci, Rankovet. ■ povet, Vanča vas)- jiP*^ .* Takratne gvekakšne privictiP T«la bolje je «‘‘>5 pr! roki, kot večA bregom. Kraj, h čina, je to Tam imajo ljudje Občina kovci, Peskovci jn*’'” stran 7 I igstnik, 18. novembra 1993 I kmetijska panorama ^€tošnji vinski letnik bo eden boljših Vinska trta - rastlina sonca Gnojenje ozimnih žit nami je martinuvo in v sodih je že nov« vino, Slovenci tudi 'loj ne bomo žejni, saj je vina dovolj, še vedno pa je vprašanje, 'Aišno vino pijemo. Za slovenski pridelek vina lahko zatrdimo, je v povprečju kakovosten, žal pa se šc vedno dogaja, da '' Slovenijo uvozimo vina iz nekdanjih jugoslovanskih republik in '' so railug, da se tudi zdaj otepamo s precejšnjimi zalogami I [“"sitega vil vosli veliko pripomogla tudi najrazličnejša ocenjevanja vin. ki jih je v Sloveniji že veliko. It razlog, da se tudi zdaj otepamo s . _ . , , . „ vina. Samo v zadnjih dveh, treh mesecih naj bi pripeljali ""m okoli 5 milijonov litrov vina, težava pa je v tem, da nad tein -i pravega nadzora. Trenutno imamo v Sloveniji okoli ’ kilijojiov litrov zalog lanskega vina, z njimi pa sc otepajo fkdvsein v listih kleteh, ki so vina uvozila. Za pomurske kletarje " "e velja in z izjem« nekaterih posameznikov ti nimajo težav ' lanskimi zalogami. Sicer pa nas je bolj zanimalo, kakšen jc '"Šnji pridelek vina in o tem smo pokramljali s priznanim "renskim enologom Antonom Vodovnikom, ki ga tudi pomur-li viniinr..H»:i : Pn nu Ir* ki>1 nredsednika komi- l 1 ni J rinogradniki dobro poznajo. Pa ne le kot predsednika komi' i na letošnjem mednarodnem ocenjevanje slovenskih vin . ,, , ^djskein sejmu, pač pa tudi kot strokovnjaka, ki s svojimi rad pomaga vinogradnikom. Ocenjevanje vin slovenskih vinogradnikov v okviru kmetijskega sejma v Gornji Radgoni je nacionalno ocenjevanje, saj se na njem srečajo vinogradniki iz vseh slovenskih vinorodnih rajonov. Drugo večje ocenjevanje je na sejmu Vino v Ljubljani, to je mednarodno ocenjevanje, ki je merilo za položaj slovenskih vin v mednarodnem odnosu. Ob teh dveh velikih ocenjevanjih pa so pomembna tudi razna lokalna ocenjevanja, ki po Vodovnikovem mnenju največ prispevajo vega dela, zalo je potrebno prav donegovanju posvetiti posebno pozornost. Drži pa tudi, da vina, ki na takšnih tekmovanjih dosegajo dobre ocene, tudi lažje najdejo pot do kupcev. Pivska kultura Slovencev se spreminja, saj so mimo časi množičnega pitja in ljubitelji žlahtne kapljice vedno bolj povprašujejo po kakovosti. Kakovost je tudi porok za prodajo, saj bo le to način, da se ne bomo otepali s prevelikimi zalogami starega vina. Na to bodo morali bolj misliti tudi prenekateri tržni pridelovalci, ki se bodo morali v večji meri Ob selvi gnojimo žita z mineralnimi gnojili s poudarkom na fosforju in kaliju. Količino gnojila odmerimo glede na pričakovani pridelek in založenost tal s hranili. Najbolj natančno lahko gnojimo, če vemo, kakšna je zemlja, tu pa lahko ugotovimo s pomočjo kemične analize tal. Analizo tal opravljajo v laboratorijih: ŽVZ-ja za Pomurje, Tovarne sladkorja Ormož, Kmetijskega zavoda, Ju-rana v Mariboru in Kmetijskega inštituta Slovenije. S pomočjo analize lažje načrtujemo gnojenje v kolobarju in vemo, katera hranila so za tla in katera za rastline. Iz naših rezultatov analize zemlje vidimo, da so njive zelo različno založene s hranili, nekatere premalo, druge pa tudi že čezmerno, predvsem tam, kjer poleg intenzivnega gnojenja z mineralnimi gnojili inten- zivno gnojimo tudi z gnojevko. Večkrat ugotovimo, da je v zemlji I l-jabitelje žlahtne kapljice krat lahko razveselimo s trdi-'ri, daje letošnje vino dobro, ^Sotavlja Anton Vodovnik, If^roenske razmere so bile le- '' povprečju naklonjene vin-'hi, razen v izjemnih prime- Vinska trta je rastlina tega je bilo v izobilju in l smo pridelali grozdje, ki izhodišče za enega iz-\ ^“jboljšib vinskih letni-■1. ^■:l t vremenRke razmere (Ji oktobra ne bi razoča-[j, ’ bi morda lahko govorili letniku stoletja, tako pa letnik po prvih occ-L, 'h pokušnjah približuje let-1992. 1983, 1971 in v ■ To so letniki, ki so ostali in ljubitelji dobrega . PR I. .. lahko Se najdejo kleteh. v ar- 1 iloi ima vse pogoje za KTld.i ■' ----- ‘lobrega vina, po-DTi tpm nii ie. da tO . -'O pri tem pu Je, da to ''thi tudi ohranimo. Zato času posebno skrb negi vina, saj so ‘^klosti prav tu delali naj t[^^Pak. Napredek je viden, I fb'”’ potrebno odpraviti '^katere pomanjkljivosti. ■V, St b. * 'ti so k temu prispevala vinogradnikov, neka ’^jiQgrdonii*ov» iicKrt že bogato tradicijo, Thg aktivnosti pa so usmer-'' izobraževanje S kakovostjo naših vin Lil naprej, pravi An-'^tlovnik, saj potrošniki bil V, jlztfodn)o drobne jtmBti|«ke im>hanlzncl)e, —fvla In pratiko vrženih odnaSanju zemlje PRODAJA NA VELIKO IN DROBNO utttB kosilnice (s hnSato. Huse parna...) - kosilnice na nilkc (Jonserefl. Suni. K«.«^n.agRA. .1 - molotno iktopilnice (Mhl. 50 . O ■ Toinoi...) - motorne joge (Jonsered, 5'11’“-^'='’“' - rTiolokdHiwfllorji jGoiPi^je BCS - irahiorski pfiklju^ki reiervru deli za vse vrsie ^roj&v - VKfil. UBilfliA motorne - ročalm progrčtrTi (Oragon ■ - - - ikiDpUhi In c. - Crpftlheia preiok uinarfi « SERVIS Morom Us_____ _ JonserMi Shhl Tomo* Sachs Polipar in družiti J".*«—« s. •ervibne storitve F*« obirani^ Gorenie Mula honda BCS , in drugih “*■! BATUJE itd.,. ___— & Sl unvis SERVIS PAN-AGRA SERVIS HOSmilC HA HiniD___ Jons^ed Stihi Kawasaki Hus^Ljarna Humelite z vodo. Te ocene in ugotovitve tujih raziskovalcev so zadosten dokaz, da moramo v slovenskem prostoru začeti uvajati protierozijske tehnike pridelave poljščin. Erozija pomeni izgubo nekaj ton talne mase s ha njivske površine, hranila (predvsem nitratni dušik) se spirajo v podtalje in v vodotoke. Dolgoročno gledano erozija zmanjšuje rodovitnost tal in onemogoča intenzivnejšo pridelavo. Slihl Šolo pan-AGRA Ideal Uuraf^ Briggs AspEra Ttkomze na^edniih izdeloval«. kmelijeHa nsahanizaoiie: -obgolovinskBm nakupu odSdo 10%popu>ln - možnoslplailla nalil čeke mesecev - krediinn odplačeeanie od Sdo 15 mesece '^^oniEr*a V slovenskem prostoru lahko zmanjšamo vplive ero- zije na nagnjenih njivah l Za nas kmeta W »Ho najbolie, da bi bila vae lato zima. -ne Al težav s pridalld. cenam,, izgubo... r / kulturi, dosejevanja raznih rastlin za vedno zeleno rastlinsko odejo (veČ humusa, manjše odnašanje zemlje). Proučevanje vpl ivov . . zmanjšanje erozije tal v Švici je na predstavil W. Ruegg (Univerza Basel). Govoril je o vplivu ra’ zličnih podsevkov (»Muleh«) na razvoj silažne koruze, na odnaSane zemlje in vsebnost nitratov v tleh. Prednosti in pomanjkljivosti setve med rastlinske ostanke kot enega od načinov reševanja problemov v Nemčiji je predstavil mag, M. DolenSek iz Kmetijskega zavoda Ljubljana. 2 razmišljanjem o problemih z erozijo v Sloveniji pa je po- z ukrepi, kot so: setev zelenega rastlinskega pokrova za zimo, uvajanje konzervi raj oče obdelave zemlje, neposredna setev med rastlinske ostanke, setev trav v medvrstni prostor koruznega posevka. Spremeniti bomo morali tudi odnos do kolobarja, vnosa organske snovi v tla ter redne kalcifikacije in tako vplivati na zboljšanje strukture tal in njihovo obstojnost. Kadar vidimo teči v jarku ali potoku kalno vodo ali kadar nas ob vetrovnem vremenu skelijo prašni delci v očeh, vedimo, da je to erozija. Voda odnaša plodno zemljo - ali nas to kaj skrbi? Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ-ju za Pomurje M. Sobota Žita Novak, dipl. inž. kmet. I stran 8 vestnik, 18. novembra jSg sociala, šolstvo, zdravstvo Šola in izostanek od pouka I Do pet dni brez pojasnjevanja Med učenci osnovnih in srednjih šol se te dni .šušlja’ nekaj zelo zanimivega, in sicer da imajo na voljo dodatnih S dni za izostanek od pouka. Kako lepol Za kaj pravzaprave gre? Med obvestili, ki jih je minister za šolstvo in šport Republike Slovenije dr. SLAVKO GABER poslal osnovnim in srednjim Šolam, je tudi krajše sporočilo v zvezi s šolskim koledarjem. V njem šolski minister priporoča (ne gre torej za obvezno ravnanje), naj bi učencem oziroma njihovim staršem v želji, da bi lahko poleg počitnic, določenih s šolskim koledarjem, preživeli skupaj še nekaj dni med šolskim letom, to tudi omogočili, Če starši tako želijo in izostanek od pouka poprej sporočijo. Razloga napovedane odsotnosti (ki ne sme biti daljša od S dni skupaj) v tem primeru ne bi bilo treba posebej pojasnjevati, vendar te možnosti ne morejo izkoristiti 14 dni pred koncem ocenjevalnega odbodbja. To je torej ta zanimiva in nadvse dobrodošla novost. Kaj smo o tem zvedeli na OŠ I M. Sobota? Šolska pedagoginja TANJA CESTNIK: »Takšno sodelovanje med učitelji in starši je potekalo že doslej brez tega priporočila c.e je bil namreč primer, da so starši kam potovali za več dni ali so bili kakšni drugi tehtni razlogi, smo učencem omogočili izostanek. Pri tem se nismo posebej ozirali na uspeh učenca.« Ravnatelj JOŽE BRUMEN: »Po starem je bilo tako, da je lahko do 2 dni odsotnosti odobril razrednik, do 5 dni pa ravnatelj. Zdaj ni treba posebej prositi, ampak starši le sporočijo svojo željo. Z novim priporočilom smo seznanili starše na roditeljskem sestanku. Povedali smo jim tako, kot piše. V tem Šolskem letu smo imeli le en primer, in sicer je ena od učenk potovala skupaj s starši v Mehiko. Za razlog smo torej vedeli, ker je bila odsotnost celo nekoliko daljša. Bojim pa se, da bodo otroci poskušali v nekaterih primerih to izkoriščati, recimo za .špricanje’.« Ravnateljica Gimnazije M. Sobota REGINA CIPOT pa nam je povedala, da ni dovolj, če starši po telefonu sporočijo, da njihov otrok ne bo prišel v Solo, ampak morajo to storiti osebno. Najprej sicer lahko sporočijo pisno, kasneje pa morajo to Še sami potrditi. Drugače se bojijo zlorab dijakov. Namen novega priporočila pa je vsekakor dober. JOŽE GRAJ Ločevanje Pomurskega zdravstvenega zavoda Oglasil se je sam zdravstveni minister Pomurski zdravstveni zavod se vedno obstaja la ga še niso brisali iz sodnega registra, pa čeprav so nekatere njegove enote ali nekdanji tozdi že v sodnem seznamu samostojnih zavodov. Lahko rečemo, da se je v ločitev vmešalo tudi zdravstveno ministrstvo, saj je dr. Voljč pred kratkim poklical v Ljubljano predsednike oziroma podpredsednike pomurskih izvršnih svetov ter direktoije zdravstvenih zavodov, torej vse, ki imajo kaj opraviti z razdruževanjem Pomurskega zdravstvenega zavoda. Po tem ko so.se na komisiji, ki je bila pri Pomurskem zdravstvenem zavodu ustanovljena z namenom, da pripravi možne poti ločitve, »lepo« dogovorili za tisto, po kateri bodo postale Pomurskega zdravstvenega zavoda povsem samostojni zavodi, ki soustanovijo skupne službe, se je zataknilo. Gornjetadgončani in Ljutomerčani so d^i na pripravljeni razdruže-valni sklep aneks ali dopolnilo, ki $0 ga pripravili in sprejeli na občini. Vsebina dopolnila obeh občin pa je v tem, da njihova zavoda ( zdravstveni dom v Gornji Radgoni ter v Ljutomeru) ne bosta soustanovitelja skupnih služb, imela pa bi delež premoženja, vendar brez zaposlenih delavcev v sedanjih skupnih službah. Sklepe o razdružitvi so občine poslale v Ljubljano, ljutomerska in radgonska seveda 2 dopolnilom. Zaradi neenotnega besedila so bili v republiki nezadovoljni in so sklicali pogovor. Nanj zdravstvenega ministra, ki je bil sklicatelj, sicer ni bilo, bilo pa je povedano stališče ministrstva Ce Ljutomer in Gornja Radgona nočeta zaposlenih delavcev, ne moreta terjati premoženja. Predstavniki gornje radgonske občine so pri-stab, da se odpovedujejo tako zaposlenim kot deležu premoženja skupnih služb. Iz Ljutomera ni prišel na pogovor v Ljubljano nihče, so pa na ministrstvo ponovno sporočili svoje stališče, ki so ga že zapisali v dopolnilu. Iz republike bodo Ljutomeru ponudili v sprejem tak predlog ati možnost, za katero so se odločili Gornjerad-gončani. Seveda pa je takšna različica ali rešitev lahko sporna za tiste zavode, ki so biti že prej za dogovorjeno in sprejeli soustanoviteljstvo skupnih služb. Kajti takrat ko so se tako odločali, so izhajali iz poeno- tenega skupnega dogovora o razdružitvi. Na razdružitev Pomurskega zdravstvenega zavoda namreč čaka bolnišnica, saj republika, njen ustanovitelj, zanjo ne misli pripraviti ali podpisati ustanovitvenih aktov, dokler ne bodo razčiščene ali rešene stare organizacijske vezi. MH V Dvojezični srednji šoli Lendava želijo notranjo prenovo, telovadnico in šek^i Pot do boljše kakovosti Srednia šola kovinarske, pedaeoske in ekonomske usmeritve primanjkljaj v govorni sposob- benikov v madžarskem Srednja šola koviuarske, pedr^ške in eltononiske usmeritve primanjkljaj v govorni sposobnosti v madžarščini, da se niso v Lendavi je dobila z let<^jira šolskim letom novo ime, in sicer Dvojezična srednja šola Lendava. Obiskuje jo 312 učencev, med katerimi jih je okrog 60 odstotkov slovenske in 40 odstotkov madžarske narodnosti. Že sam naziv pove, da gre za dvojezično sredrjjo šolo, kakršne menda ni nikjer na svetu. Do leta 1981 je bila to enojezična srednja šola za izobraževanje strojnih tehnikov in oblikovalcev kovin (ključavničarjev). Pouk je potekal v sloven- skem jeziku, madžarščina je Kljub dobrim rezultatom takšnega dela je Šola dala Mini- strstvu Republike Slovenije za Šolstvo in šport pobudo za pripravo in sprejem posebnega bila le fakultativni predmet (od P*^Jckta za notrai^ prenovo leta 1976). S sprejemom za- sredige dvojezične kona o usmerjenem izobraževanju so uvedli tudi dvojezični program pedagoške usmeritve, potem so naslednje leto razpisali še dvojezični program ekonomske usmeritve. Iz pedagoške usmeritve je pred štirimi leti nastala splošna dvojezična gimnazija, od lanskega šol- HhB ISbKidetz Ibradava so se v MflMtinn letu Poundi «a ue-beteHb ubMai, raedpb-Snsktt idosKU« se pottaHu 8 1:. nuKltm um dtesB te Je- zdita, asiratesn M itbjhmsrai te X meteuM m dižuvaem pr* te iupilte bi b. ateste« n tek^va^ Big sposobni enakovredno vključiti v pouk tega jezika po enotnem učnem načrtu na nivoju materinščine. Poleg tega se zato manjša tudi raba tega jezika pri preostalih predmetih v dvojezičnem procesu. Pri učencih madžarske narodnosti pa ni takega primanjkljaja v govorni sposobnosti v slovenskem jeziku, da se ne bi bili sposobni vključiti in uspešno nadaljevati ni dovolj dodatnih učnih s#' štev in učil za izvajanje nostnega programa, knjižnica je slabo s knjigami v obeh jezikih* strokovno vodene sfjrči®™ in vrednotenja srednje (W žične Sole, ki bi jim niče za nadaljnje delo, pa pogrešajo tudi posebfl®r dagoSko literaturo o dvoj^^ Soli, Zdaj si precej pomoči svetovalke za Srednja dvojezična šola Lendava - edinstven zgled takega modela na svetu? Tu so učilnice, delavnice in zasilni telovadni prostor pa so precej oddaljeni. vzgoje in i»d>raževanja. Ministrstvo je pobudo sprejelo in V ta namen ustanovilo pro- jektno skupino (vodi je dr. Al- skega leta pa so tudi vsi kovi- bina Nečak-LUk), v kateri ■ bodo sodelovali znanstveni in narski programi dvojezični, Vzgojno-izobraževalni proces poteka v vseh programih - gimnazijski, strojšniški in pedagoški delavci iz Slovenije, Madžarske in Avstrije (trgovska akademija v Celovcu). Te dni je predvideno njihovo sre- šolanja po enotnem učnem načrtu za slovenski jezik in književnost.« (TIBOR FULE, ravnatelj Srednje dvojezične Sole Lendava) Med vzroki, ki jih Še posebej ovirajo pri njihovem delu, so lel<^ ski jezik, ki je začela z njim Šolskim letom organizacijski enoti zavo® šolstvo v M. Soboti, »Kljub temu uvajaj® . dobne oblike in metod® ' z učenci in si prizadeval kakovost pouka. So razpoloženi do nadaljnjeS* voja dvojezičnega vzgoj®*^ braževalnega dela- * j učenci, starši in širša skupnost sprejemajo n®" ■ kot uspešen model sr^^-izobraževanja na naro®*^ mešanem območju. T®®® drugim nenehno raste vpisanih učencev. Ndt»» D iS« tudi iz IH UUCllVCV* Wt' enojezičnih oseinJ Vse to nam narekuj moramo uvesti takšne pedag^ (obžag®^ ganizacijske in daktične pristope (ob tvi ustreznih kadrovskih* 1 rialnih in formalnih ki bodo zagotavljali položaj maternega viru vzgojno-izobraže*^ programa kot podlago ekonomski - po posebnem „ -, . • , ; . dvojezičnem modelu. Sloven- v Lendavi, Sola pa je že ski in madžarski jezik sta v osnovi enakopravna kot materna in učna jezika. Glede na različno raven znanja madžarščine pa jo poučujejo na dveh pripravila analizo stanja in opredelila ključne probleme ter možne rešitve. »Nekajletne izkušnje našega dvojezičnega vzgojno-izobraževalnega dela so med drugim zahtevnostnih ravneh (za tiste, , ki imajo slabše predznanje iz pokazale, da obstaja določen madžarskega jezika, velja začetni nivo, za druge pa je nivo zahtevnejši). Druge predmete poučujejo sicer v slovenščini, učenci pa se seznanijo tudi s temeljno vsebino in osnovno terminologijo v madžarskem jeziku. primanjkljaj v govorni sposob- nosti učencev madžarske narodnosti v njihovem maternem jeziku. Ugotavljamo tudi razlike med učenci slovenske in madžarske narodnosti v govorni sposobnosti v drugem jeziku. Slovenci imajo tolikšen Vse Laže, d« bodo nasledtije kto pr(p««v|Jev«D|. slabe prostorske razmere ( učilnice in delavnice so precej narazen, nimajo telovadnice, manjkajo učilnice), primanjkuje nekaj učiteljev z znanjem obeh jezikov, ni ustreznih uč- ganje splošne ravni terinščine ter za u^p®*^ -»“Tv', jitev drugega jezika* razvoj dvojezičnosti. Idlrvj u TUjvciuuvv osnovni cilj Mreža varstveno delovnih centrov v Sloveniji Duševno prizadetim življenje po njihovi meri Če družini priznavamo, da lahko živi tudi brez duševno priza- tiih centrov, za katero pa sedaj, detega člana družine, le-temn pa da ima |Huvico živeti tudi ko so jo popisali, poznavalci v drugem okolju, kjer je zadovoljen in mu je dobro, a ne zgolj priznavajo, da sploh ni slaba, v svoji družini, potem to pomeni, da smo kol skupnost za to dolžni kar je tudi razumljivo, saj je nekaj narediti. Gre torej za pomoč odraslim invalidnim osebam in nastajala predvsem tako, kot njihovim staršem, ki jim je prvo in najpomembnejše vprašanje, so narekovale potrebe. Še so kako bo njihovemu duševno prizadetemu odraslemu otroku, ko bele lise, pa vendar so z razpr-sami zanj več ne bodo mogli skrbeti. Bo tudi zanj ostala le tista Šenostjo centrov v Ljubljani težka pol, ki vodi v posebni socialni zavod, ker ne bo nikt^ar k^r zadovoljni. Manj zadovolj-dnigcga, da bi zanj skrbel? „ stva pa je ob ugotovitvi, da Ste- Dobra mreža varstveno vilni duševno prizadeti varstva Ljudje, ki živijo in delajo delovnih centrov niso deležni. z duševno prizadetimi, so Že Država je s tem, ko je prev- Za državo je pomembno, da pred Časom občutili težo tega . - , _ vprašanja, zato so otrokom, ki so prihajali iz prilagojenih šol, organizirali primerno varstvo. jali in da jim bo država pri tem pomagala, tudi 2 denarjem. Ko so se v republiki lotili popisa L(lt^ Bivalne skupno^J® za varstveno delovnih centrov 1 varstveno delov#® Strokovni delavci _________ o®* ,1 it Država je s tem, ko je prev* žela odgovornost zanje, začela mreža varstveno delovnih cen- v državi ter potreb za tako obliko varstva, so delavci centrov odgovorne z ministrstva seznanili tudi s potrebo in željo, da za duševno prizadete organizirajo celodnevno varstvo. Za mnoge duševno prizadete bi namreč bilo dobro, če bi lahko živeli v stanovanjskih ali bivalnih skupnostih. O tem nih centrov, sociali# - , drugi, zadolženi za * -validov, so lahko Ljiiir svoje mnenje in oo^^)*^ mreže varstveno d®* trov v Sloveniji. h*®i. nih pripomb so i®® P":/ sano staliSče, da W ’turS^ centri lahko bili t— rih domov za starej^^^ Menili V StitiHt pomur^tb je 572 inval^ Tam, kjer so imeli v občinah za to posluh in so dali denar, predvsem pa je bila volja in zavzetost ljudi, ki so skrbeli za invalidne osebe, so začeli ustanavljati delavnice pod posebnimi pogoji. V njih so duševno prizadete osebe našle svoj prostor za življenje in tudi delo, pa Čeprav v večini primerov samo za del dneva. Z Zakonom o socialnem varstvu pa je varstvo nad delavnicami pod posebnimi pogoji, ki se po novem imenujejo varstveno delovni centri, prevzela država. Z zakonom je vodenje, varstvo ter zaposlitev pod posebnimi po- nih v o»aat2iraiK} vsistvo ph |e vidjtk«aih 82. Čeprav vse t^iSne var- stveno ddavme cent«, pa je delež vfciju&mh najnii^i. Pb odgovonh na vprašalnik, ki so ga prsB^vOi v republiki, ugotavljajo, da še 24 duševno prizadedb o^ra^ os^ potrebuje dnevno in 4 celodnevno varstvo. Za 12 bi potrebovali delo na dranu, osemindvajsetim bi bila potrebna pomoč mobilne službe in prav tolikim pomoč na domu. Na usposabljanju je 46 otrok in mladostnikov, V Gornji Radgoni želijo ustanoviti eno, morda dve bivalni stanovanjski skupnosti. Razmišljajo tudi o osamosvajanju. Sedaj so namreč Se enota Sole s prilagojenim progra- s popisom varstveno delovnih centrov v državi ter potrebami za tako obliko varstva duševno goji duševno in telesno manj razvitih odraslih oseb določeno prizadetih odraslih oseb. Gre kot javna služba. torej za vprašanje mreže delov- mom. Soboški varstveno delovni center, ki deluje pri invalidskem podjetju Solidarnost, se ubada s prostorskimi tefevami. Novih varovancev ne morejo sprejeti, zato računajo na možnost pridobitve nekdanjih prostorov ušesnega oddelka. Tudi pri njih razmišljajo o ustanavljanju bivalne skupnosti. Tudi v Lendavi ima varstveni center le % kvadratnih metrov prostorov, kar je za 15 varovancev, kolikor jilr je v varstvu, premalo. Ugotavljajo, da bi varstvo potrebovalo 21 prizadetih o«b. . Ljutomerski varstveno delovni center deluje pri Soli s prilagojenim programu, in tudi pri njih ugotavljajo potrebo po ustanovitvi bivalne entrte. trov sploh je, da »pokrije« slovenski prostor ter da imajo duševno prizadeti možnost življenja in dela v centru, za centre pa to, da se bodo lahko razvi- so spregovorili tudi na srečanju, ki ga je v Ptuju za severovzhodno Slovenijo organiziralo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. družljivo, da v , da v rele vlada povsem mika življenja, I jejo in si jo Želij® zadeti. Druga tei#® je bilo vprašanje i: sti ali statusa v^ p.- Sii aii hiaiina --- pp* trov. Ali naj bodt* g povsem samostojih prej pri šolah s picj pil programom. pogostejša oblika, morda pt’*’Lii lidskim podjEtj®^ pogostejša h i Ul t' kako drugače? f lavci z ministrstva Ji šen status naj i#’®^j -is^’ t ničesar določili, da bi država j vala. Vse vaia, vse pou -odprte, so dejah- - oupiie, so uvj*-- ■ membno zavz®'#^. jijv malno samostoJ0®L’^i^^'d vsebinsko, je 1 t MAJD^ J gl vestnik. 18. novembra 1993 stran 9 ■ ;s' kulturna obzorja ). J )• J I (1 t Arhivski dan v Zalaegerszegu J^v Zalsk« županUe Je 8, oktobra 1993 v Mestni glasbeni fn razstavni ^f0 literarni in duhovni prispevek nafih članov, pa tudi lih’•';*®ga 1**08®- b*®*'*' *®8® projekta je ohranjanje kulturnih dobrifi laneracijskega kompromisa v ustvarajanju, kn?; ^1 j® posta! moder, tičoč stare izvire, «bu, .....-1- ^tethi b®*®^ prihodnoati in nov smisel.« (Also iprach Friedrich Nietzsche) MARK KRENN za delovni odbor SPI in možnost i'?' je■ K”’ip«S itsfL n®**! prihodnosti "bKra, Friedrich Nietzsche) 27. knjiini sejem En teden ie bil «> HH knjig® Bienalni kssjifni sejem v Ljubllanl Je bil že 11, po vreti, rekorden kot vsak do sedaj. Ob njem Je bila «l8 vrsta prireditev, predvsem pa predstavitev novih kiBig, ki Jih založbe Izdajajo kjjub mai^mu kupovaa|u. Ob vseh velikih založbah, ki ne smejo manjkati na takem sejmu, Je razstav- (Jslo in prodgjBlo svoje izdelke veliko novonastalih zasebnih In malih založb, za katere pa lahko mirno trdim«, da Jih v«čina č«z dve leti ne bo več razstavljala, pa tudi na obstojala. Ne samo zaradi stročkov najema panojev, ki s« stali 500 nemikih mark, temveč tudi zaradi prodtunega učinka. Vsi, ki so tu sejmu prodojall kpjige, s« zatrdili, da le bil Izkupiček katastrofalen, Sinifel Izdajapja kidig pa ni v tam, da oblež^o v skladllčlh, irejo privolčitl, pa tudi velik« ' " * laUodl 300 izvodov, populan zaloiba tfanat lesa si mali zalužnikl o« moi tiskajo pesnitke zbirke v nal_____ v nakladi 800 izvodov, V naprlmemifa prostorih hodnikih, na razstavnih panojih, ob katerih sanitarna Jlptaijem ne bi dorollla prodajati »pom/tjji* In ob aoltoltuml vetopolnl 300 tvlaijev za enkraten obisk, se al gnetlo (Judi in ne toloijev, kot pred leti, Ali postala sejem sam sebi nemeuT Bog me obvaruj, k^ takep reči ne glos, eaj Je vse dni ne sejmu samozadostno »komponirala« slovaiuka (yubyanska) knjižna smetana > od Nika Grofenaueija do Matjaža (HubVanika) Kmecla. Med uspelimi stvarmi sta izstopali (samo) dve; prvi slovenski bienale ilustracij in seminar o copy-rightu. Kdo drug bi oznaki o uspe-losti dodal sklenjeno sezono založ- nika Mihelača, iie ki je v slovenskem prostoru v preteklih dveh letih popral vse možne nagrade, Tako je njegov avtor Drago Jančar prejel Preicmovo nagrado, avtor iz Ar- gentine Zorko Simčič za roman Človek na obeh straneh stene na- grado Preiernovega sklada, na-. „ -------“--'jli roman grado Kresnik za najboljli roman leta Veliki voz je dobil Mil« Mikeln, Jenkovo navado za poezijo je dobil Kajetan Kovič in nagrado II. knjižnega sejma za prvenec Matjaž Zupančič. Tretji (alternativec) bi za uspeJnega morda označil ' - -........... . . * razstavni prostor sirnega Dulana Cunjka in njegove Emoni«, na ka- terem ni bilo niti ene knjige, le črn! žalni trak je kresil poli«. Seveda 10 ga organizatoijl odstavili, rekoč, da zato, ker ni plačana najemnina, Prvi bienale razstave slovenske ilustracije je bil res izjemen, tako kot je izjemna tudi prva nagrajenka bienala Marija Lucija Stupica, Na-~ado Hinko Smrekar je dobila za grado H ilustracije v knjigi Mala'morska de-Brez pohval pa niso ostali klica. niti Alenka Satler za Ilustracije v knjigi Prilel Je lev in Daniel Demtat za ilustracije Arabskih ljudskih pesmi, Huigin Wang za romane pa ankaijevega doma, na nltaraa inšpekcij« niti ilustracije v knjigi Pravljica kitajskih manjiin in Rudi Skočir za Ilustracijo v knjigi Modrost kralja Salomona. Cehovska organizacija iržcev pa Je Itov in knligoti rala predavati Založni- [ržčev pa je organiii-lavanje Angležinje Lv-nette Owen o avtorskih pravicah. o 1.1, coDjrightu. Uspelo prčdava-e, za katerega je bilo potrebno nje, za katerega je bilo potrebno plačati 13 tisoč tolarjev, je pokazalo, da s« zahodnoevropske za- tožbe zavedajo pomena vzhodnega irlilčB, da pa ga kljub vsemu ne morejo obvladati. Črna borza na vzhodu - tudi v Sloveniji - funkci- onira in težko Jo Je nadzorovati. Zdaj veljajo avtorske pravi« 30 let po smrti avtorja, v prihodnjem letu naj bi Evropa (in tudi Slovenija) prelil na 70 let, teko Jc že sedaj v Nemčiji. V nadzor na zahodu sodijo tudi vsa fotokopiranja, v Angliji imajo «lo fotokopirne stroje, ki itejejo kopije za plačevanje davkov in oalkodnin. Prav tako pa avtorji in založbe dobijo plačilo za izposojette knjige v knjižnicah. Da jabolko ne pade daleč od Jablane, pa Je poskrbela kar sama predavateljice Lynetw 0wen, ko Je udeležencem seminarja razdelila fotokopirane materiale. Res je, da ' , toda je bila njihova avtorica, knjige, iz katere to bili materiali, ni kntigt______________ izdala njena založba. Marjan Horvat 1 I I 'L fll, A leio enostavno. Os- lano okoli ajege lelo enonamv. nova scenarija temelji na pojmovanju evropskega dojemanja sveta in obnaSanj predstavnikov viktorijanske Anglije, ki so svoje lege in •„ - v tako od- navade nosili s seboj v le kolonije, kot je ® Nov® A »■ 1» slUlte, ni moj IfcTrk,****® smefno se ml zdi, 1^1 M. **Qfe nemosti ne čutim, res- žsaSž«*ž*£ Tudi tokrat v /t ■ * '»■: t ' ' v 1^1 nemosti ne čutim. Podelala ga bom na .la? V** p , v ž.JJjPloii je ženska, ki dela V- ie „ '"Mdnjim, torej »Pi-le dva - *Swe-Utii ' »Angel at my ta-L th. Ca (nsJ. .z d..,../ je ženska, ki dela iti filmov, IU*! i. n>is« narediti samo ISl' f ______- - vv», L.'® nič m zlaganega, v* in navc ‘'bi, čutna, brutal- To iceat in navduli je vse v filmu in njih filmo'' iste kot že v enem preji-e režiserke je glavna X -1.,. Ul -'Sk^s.', n Ih iiimov ,j SneV? P^je .voje^ ' ki mu po formalni . nekomu, ki mu po J * - .v» 'f-' e ■ ! F'. ,1* sV V S , s t J s Sobota. 1 11 h'i '1 iijL^ I' I 3 V .'J foto; n, juhnov * Radgonska knjižnica je obnovljena, knjižne poli« pa bližje rokam, ki segajo po knjigahl In to le ni vse; radgonska ljudska univerza je dobila nove učilni«! istn Jazz Art Trio To h? diezfoti. ki dleznjo bm urikti, lutr »htova vitdeo fk nvea, N«lU)jl to i^l v lUfrebfekn tdc^jdagktin Bkndu, dana pn Datmr DUHd ipada na tvcat, Igral je 2e 2 Jdtoom SBiofnNbtleotfl ttpibcmad. aratatter in Iumixrat9i LadftlBT Ftdri ptic paitliun » dlcsoahtlu dneve In OAvduldl« publiko * pojnn poBill^jBaup la ijisilndlhtmi tenrojm tnMBte; boocnbdsM lEf«gčw Renso je dorfaf Be 2 tUnovmail eenaimu, kot to Jotanv Ortffin. Aii$T«)'kvr, Zoot !>e Fraic«, G^nai Basso, Ludbr TIk»w»o In drngiml. - 20. NOVEMBRA aOT>O NABTOFUfV SOBOSI^ RDEČEM BAROffU. kulturni koledar Razstave MURSKA SOBOTAt V galeriji ti lahko ogledate plastike 11. mednarodnega bienala male plastike, Razstava je odprta do 29. novembra, GORNJA RADGONA; V knjižnici pri Ljudski univerzi si lahko ogledate likovno razstavo akademskega slikarja Lojzeta Logarja, Razstava bo odprta do 26. novembra. RADENCI; V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava del likovne kolonije fundacije Rembrandt ter Radenske. Razstavljajo Marjan Gumilar, Sandi červek, Zmago Jeraj, Zdenka Žido in Lojze Logar. Ogledate si jo lahko do 20. novembra vsak dan med 10, in 12. uro ter ob sobotah med 13. in 17, ure. Od novembra dalje je ob nedeljah zaprto. RADENCI; V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja slikar Adolf Pen. LENDAVAt V grajski galeriji rs:Ziitavlja svcje fotografije Kagjisnas Istvan, rojen v Novem Sadu, živi in dela pa v Prekmurju. istvan, rojen LENDAVAi V gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih medna-Obenem si lahko ogledate tudi freske Zoltana Gaborja. rodnih kolonij. Obenem si lahko ogledate tudi freske Zoltana Gaborja. Na ogled pa Je tudi stalna razstava Oloris, ki jo posoja sobdki muzej. Prireditve RADENCI; Danes, 18. novembra, ob 17. uri bo v kongesni dvorani hotela Radin nastopilo HrvoUu narodno dodalUč« iz Varaždina t komedijo Ubogi Ivan. Vstopni« lahko kupite pri re«pcijf hotela. v petek, 19, novembre, bo v Isti dvorani ob 16. un promenadni kon«rt godbe na pihala iz Šoltanja. GORNJA RADGONA; Hrvafko narodno gledaliiče bo s komedijo Ubogi Ivan gostovalo tudi v Kulturnem domu Gornja Radgona. Predstava Ubogi Ivan gostovalo tudi v Kulturnem domu Gornja Radgona. Predstava bo danes, IB. novembra, ob 20. uri, vstopni« pa si lahko kupice v predprodaji na avtobusni postaji. zenskega trikotnika, Jane Cam- MLMKA SOBOTAi PIŠK in Založbi Mlbiloč prirejata v četrtak. 18, novimb«. ob 18. uri v so-bofki Grajski dvorani srečanja z avtorji pesniike zbirke Ptsinl Iti- pion najbotje pokaže tvoje mojtir-itvo opiiovonja medčlovelllh odnosov, Z naravnost breudelovsko „ — maniro psiboloikega doživljanja Mi"*** preteklosti režiserka doseže, ae ji-naki zgodbe tudi razmilljajo v skladu z časom, ki mu pripadajo. KovSi, Orli Zlobec. Jaiuz Menart, Tone Pavček. MVKBKA SOBOTAt V kredo. 24. novembra, bo ob 18. uri v grajski »Piano« novozelandske reži- "‘"eniora, oo op ib. un v grajski serke in s«naristke Jane Čamp ion J*®"^** ** <® nrsvjjfl Glasbena mladina Slove- z neverjetno prepričljivostjo po- nije. Igrale bosta 224etni vlolonče-liH Gregor Marinko, ki p bo di A A" kate, kako se' žensko dojemanje ljubezni in brutalnosti ter prikaz ., j. - . ^r- ibojega na filmskem platnu razil- ^iviriu spremljal mlid pianist Kle-kuje od tistega, kar si pod tem Ooiiut. predstavlja molki svet. Po ogledu tega filma nem poštene jasno, kako malo je resnično dobrin filmov in kako malo je potrebno, da je lahko film dober ravno zaradi lepegL. T, je ljubezni in enostavne želj -<»v ' 't i-S, * ' -i* • t« • Vf ■’ '« lesa nekomu, «i i„u ........ pogodbi, ki jo imenujemo poroka, ne pripada. Da ženska tega drugega ljubi, to v trenutku, ko je bi! greh storjen, tplob ni več važno, »A se spoznate kaj na trgova- nje?* Ada (Molly Hunter) ne ra- zume vprašanja. Njena na zunaj . . neopazna telesna hiba opogumi "P*® piane,« Njen« Beinesa (Harvey Keicel). da nada- ^njost lahko pride do izraza ljuje, »2 vsakim obiskom pri meni, ' z vsako klavirsko uro tc? c-^v.iniia ’boS odkupila 'a t ,1 eno a t samo s pomočjo lesenih, črnih in belih tipk, Ada se spozna j (rgava- iSjrm.., t Ali ja. To MVUKA SOBOTA: V Hbvlo, 10. novembra, bo ct 22. ud v gonilni Rdeči baron Jazi kon«n iAZZ ART TRIA Mož hole ljubiti žensko, ki jo je kupil. Ljubimec, ki ljubi, se zaveda svojega pregrelnega početja, in trpi. Ravno v tem, v teko čutno brutalni vznemirjenosti tega Ijube- Je [jubezi življenju. Film ie Ije po Kino PARK , HOWARDO5' kot. film, ki je bolili film leta 1993 na festiva iu dobil po literarni predlogi oskarja. 'ilm ie dobil zlato palmo za naj-*te' S-,.- s AA.4_t v Cannesu, Sl lah: po literarni predlogi oskarja. iko ogledate 23., in 43, ANDREJ HORVAT novembra ob 19. uri. stran 10 vestnik, 18. novembra 19^ ne zgodi se vsak dan Stoletnica Sherioekove smrti 1 Britanska pošta je pred dnevi izdala serijo petih znamk, na katerih je upodobljen znameniti detektiv Sherlock Holmes, tik preden je s svojim smrtnim sovražnikom Moriartyjem strmoglavil v prepad in končal svoje burno življenje. Živel je seveda samo v romanih pisatelja Arthurja Conana Doyla, prav v teh dneh pa mineva sto let, odkar se je Sir Doyle odločil, da njegov junak umre. i 1 ■ '*• 'i M i t i I ' I 3 ' tu M.M KS K M rrrtijzirf/ zi j/miifM/i /nnrziiillaMt ‘ _ I gospodom X, ki je govoril o uspešno opravljeni nalogt' j. leta 19S9 je ameriški menedžer (ki smo ga plačali rni) ekspertizo, iz katere je bilo razvidno, da je nujno potretf'^ obrat te in te industrijske panoge zapreti. Menedžer gospod X je uspeSno končal svoje delo, je zaslužene pohvale (in seveda zaslužen honorar), Do tu bi bilo vse lepo in v redu. Toda kaj se je Z odpuščenimi delavci. Eni živijo od podpore, ropajo banke in črpalke, nekateri so se zapili, Vincenc X r se je obSsil. BORJVO] ■ l I I D i t k (l n t S š ti i t •l i k It It 2l t ■t l Jenny Freeman (27) se je s svojimi sto sederaindvsj^*^ iS®' grami ovekovečila na naslovni strani angleške ženske t® ® kft man. Bralke so uredništva zasule $ pismi. »Jenny je ima rada svoje telo in ga ne mrcvari $ shujševalninii jiift- j rdeča nit, ki se vleče skozi pohvale. Jenny je našla lu*'* so se zbrale in se skupaj slikale. Dekleta v Šopku .jeiu* osemindvajset do sedeminpetdeset let. Najtega je Gaynor Forde s sto štiridesetimi kilogrami, najlažja dva kilograma. Okrogle deklice razmišljajo, ali ne b> bi s®’ kot plesna skupina. I t l ! 3 1 S i t 1 l i ) t? 1 ll, Ona: Presenečena boš nad nenadnim zanimanjam tvojega nekdanjega oboževalca, a rnu ne smeš zaupati. Drži se raje tega, kar imaš, saj niti ni tako slabo, kot se ti dozdeva. In ne pozabi poklicali prijateljica, saj veš, zakajl On: Spodletela naložba ti še vedno ne gre povsem Iz glave, to pa lahko samo še poslabša tvoje trenutno stanje. Miran konec tedna ti t» omogočil sprostitev, ki si je že dalj Časa potreben, in še nekaj več. to pa je že druga zgodba... Ona: Trpela boš zaradi neutemeljenega ljubosumja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v tvojem življenju bosta ponovno zavladali sreča in zaupanje, Tode vseeno se zamisli nad svojo preveliko vročekrvnostjo, ki te lahko še pokoplje. On: S prijateljico se boš imenitno zabaval jn kaj hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v trajnejšo zvezo. Dobro pa bi bilo, če bi se posvetil tudi svojim obveznostim, saj bo drugače vlak odpeljal brez tebe. Ona: Zaupala se boš prijateljici in skupaj bosta vendarle uspeli najti izhod iz trenutne krize. Toda šele prijetna družba in romantičen pogled neznanca ti bosta dokončno odgnala vse črne misli. On; V družini se ti bodo stvari počasi uredile, pa tudi težav bo konec. Dobro bi bilo, če bi tu in tam pomislil tudi ne svoje prijatelje, saj se ti lahko v nasprotnem vse skupaj precej čudno obrne. Ona: Išči srečo predvsem v tem, kar imaš, ne pa v tam. kar pogrešaš. Ljubezen ja preveč relativna stvar, da bi ti usjjelo karkoli posploševati. Pa tudi tvoj partner nima neskončnega potrpljenja. On: Skušaj razumeti, da so stvari, prek katerih ne moraš, in se sprijazni z dejstvi Potrebuješ jxičitek, zato se nehaj napra- ŠKORPIJON privošči kratek oddih ob koncu tedna. Seveda v družbi... STRELEC Ona: Prijateljeva naklonjenost se bo sprevrgla _j»» zvezo, v kateri bosta uživala oba. Prijateljica te bo l^^osli prijeten klepet, kjer se ti bodo razjasnile mnoge skrf^ ' ' ' preteklosti. On:Poslisosszačeliobračatinabol)einodtel^f® ali jib boš uspel obdržati na trenutni ravni. P'''l®’®'L^iŠd-pripravili presenečenje, toda vprašanje je. ali ti bo tuo I i. h t l Ona: Nikar ne pričakuj spremembe prek noči. * 'J, lij zagrizi v uresničitev svojih želja. Ob koncu »sn bolj zagrizi v uresničitev svojih želja. Ob koncu nepričakovano nasmehnila sreča in ti omogočila ve KOZOROG Shoda VODNAR RIBI ll J ! i kar se Uče ljubezni,., On: Kar si iskal, to si tudi našel. Vprašanje je ji nastali jKiložaj tudi popolnoma izkoristiti ali P®, , gilo pobral samo smetano, nato pa raje previdno odšel. bi'^ Ona: Nekdo iz tvoje stalne družbe si že dalj n^ii prizadeva, da bi našel področje, kjer bi ti škodoval. Poglej malo okoli sebe ali pa se kar fHU^ pred neljubimi presene^nji. .juvj On: Doživel boš izreden konec tedna, saj do® Vil- VU£IV9e LJV9 liipuoil leuiici, -avj -- kornprom7^ On: Vse bo še v redu, le pohiteti bo treba. dobra volja. Prijatelj ti bo ponudil finančno porud®' splača podrobneje razmisliti. ? 1" l, i b 15. l> It V ^nik, 18. novembra 1993 stran 11 za vsakogar nekaj orejost in porod pri psici ._^hn ifeč IjHiJi ima pse in muce, j^oar so včasih s pomembnim de? njihovega življenja - repro-“Slabo seznanjeni. Veliko 'iMinj J se nanaša na dolžino bre-*9' Kdaj pariti... J fh« SPOLNO DOZORIJO od telesna zre- ■ pa nastopi Sele čez nekaj Po kinoloških predpisih K Popust dovoli pri 18 mesecih. ' ^itra brejost lahko psico defor-? (žaostanek v rasti, usločena resnica 'hati in povešen trebuh,..), Itial; »tja pa se poveča možnost za porod. Zgornja starostna za "“''c;. razmnoževanje je pri m le v izjemnih prime- Sl se gonijo dvakrat, če pa , stanovanju, lahko tudi tri-f rta IaTj-. »■>1 I?M If >«.1 1» leto PREDGONJENJE za katerega je inačilen spolovil ter privlač- mjcf- —»-f,—--v■ J,,.,.,*- t I samce, ki pa Jih žival odkla- P«AVO GO-fc l®^uus). v času katerega J, “hvoli zaskok, traja 4-8 dni. ^®htev jajčne celice (ovula-'tajil v Tjifletku estrusa. ^ta pcitrebKiJe 2--3 razvoj u primarnE v jutun-Id Ju 2* ur sposobna '-isTi-i' Semenčice so sposobne dni (2-5 dni). lii^j TSnOST paritve Je od- l - t '>!na pravilne določitve časa 4r raj ^(^ptBvljeraiKii ! ^it/Pfosstrus 'StJ I Ttisv snrem< 4r raj osemeni 2.-4. i za parjenje .1Omq9-jJ dni po začetku " (proestrusa). Pri OPA- F pomembna oteklost I I Vh tn sprememba vaginal-|V-, (prehod iz rdeče !. ’/P'’®^wno). ^^psšnejša metoda je mi-pregled VAGINAL-ta r B4m razmerje - bučnimi celicami nožnične sluznice pove, v kateri fazi spolnega ciklusa je psica. 3. - GLUKOZNI TEST (testne paličke ali trakovi) zazna zvišano raven glukoze v sekretu pred ovulacijo. BREJOST TRAJA pri psici 59-66 dni (povprečno devet tednov). Če je veliko plodov, je krajša, če pa je plod samo eden, lahico traja tudi do 70 dni. PREDZNAKI PORODA; - povečane mlečne žleze, iz katerih na pritisk priteče kolostrum (mlezivo), - otečena sramnica, nemir, ne-jeSčnost, - pojav cervikalne sluzi (2-3 dni pred porodom), - padec temperature na 37 stopinj C (12-24 ur pred porodom). PRED PORODOM umijemo vime z mlačno vodo in blagim toaletnim milom, dolgodlakim psicam pa porežemo dlako okrog seskov. POROD se prične z odpiranjem materničnega ustja. Psica je nemirna, ogleduje si trebuh in spreminja položaj. Ta faza traja povprečno Sest or. Nato se psica umiri, zvije in prične iztiskati plod. Po kakšni uri se skoti prvi mladič (če je prvi porod, lahko tudi čez 2-3 ure), kije ovit v posteljico, s katero priteče tudi nekaj zelene tekočine (krvno barvilo). Psica posteljico odstrani in pregrize popkovino. Med posameznimi porodi mladičev je presledek povprečno 30 minut do ene ure. ČE SE PO SKOTITVI psica ne umiri in ne skrbi za mladiče, poleg tega pa se napenja in ima povišano temperaturo, obstaja možnost, da Je v rodilih Se kakšen mladič; v tem primeru potrebuje veterinarsko pomoč. Kaj obuti za nočne izhode Seveda ne mislimo na copate, ampak na obutev za tiste posebne priložnosti, ko ste povabljeni na lepše. Letošnja obutvena moda je dokaj širokosrčna, dovoljeno je pravza-pravvse od škornjev na vezalke ali z verižicami z vrtoglavo visokimi ali Čisto nizkimi petami, do zanimivih usnjenih natikačev. Barva praviloma črna. Za učinkovito dopolnilo pa še. Če si upate, zanimive mrežaste nogavice. Da bo trajna držala Frizerski mojstri priporočajo: dolge trajno kodrane lase je treba striči vsaka dva meseca, kratke vsakih Sest tednov. Tisti dan, ko pridete od frizerja s »svežo« pričesko, las ne krtačite. Ne vznemirjajte se, če se vam zdijo lasje pretrdo in premočno nakodrani - po prvem umivanju (torej čez kakSen teden dni) bodo prameni videti veliko naravnejSi. Trajno nakodranih las vsaj deset dni ne sušite s sušilnikom, če pa greste v kopališče, jih zavarujte z ruto ali kapo, kajti v klorirani vodi se kodri hitreje razpustijo. Ko si po umivanju lase sušite, pazite na temperaturo - sušilnik naravnajte na srednjo temperaturo. S. Dejan Židan, dr. vet^ med za gluhe ljudi Angliji je neka naftna družba, ki je s posebno akcijo 27-000 funtov in izšolala pet psov za spremstvo oseb. Medtem ko je psov vodnikov slepih že veliko, gluhe manj znani. Za spremljevalca ^uhih ljudi so ia gmne manj znam, k-a sprctnijcvaiua giurmi ijuoi jv hi pasme, od majhnega terierja do labradorca. ^•'^agirajo na vsakodnevne zvoke, kot so hišni zvonec, ekspresnega lonca, pa tudi na alarm ob požaru in i^_^’Pho. Šolanje enega psa stane 2500 funtov. Glasbene lestvice IfA NAJBOLJŠIH SEDEM SKLADU NA MURSKEM VALU Elrišv ; VKi, , ~ Aerosmith • llRlH^ORLD-Mr. Big '^ERc u o ver - Mariah Carey hiSilL^LGO-Stakka Bo ; SRap"- '■ THE SEGRET- Urbar Cookie Collective -4Non Blondes MISS C AN’ r BE WRONG - Spin Doelors }hV(i^LALA-LA - SunscI Ctj BFIIIND - IWf IjvpRVi U. ' Pet Shop Boys ■USTNIH : jA f*■ LAVA ČOLNIČ PLAVA - New swing quanet i SONCA - Pero LovStn in Vitezi z oblofene m ! , p Simona Weiss l,'La ,^'v UO - Edvin Fliser 11 NAJD-Aleksander Jež tvoje ime - Mihael Balažič It ‘^TbTA- Orlek Vitezi z obložene mize ■^k^^f^TVu I ^1 ■A -Mctnli —-i-tM - Alenka Godce •Mam-Mojca Pavlič ‘'ic^lc NAHOuNOZABAVNE glasbe 1'*Dhi. CEKRON PA Z MARELOF 3 leta - Jože Skubic in Slapovi .Igiii in Zlati zvoki ■ naj bo jutri LEPSa - Ans. Lojzeta Slaka “ Ans. Rudija Bardorferjs PRVO LJUBEZEN-Šaleški fantje k 4NJeqj^ IMaS-Ans. Avsenik ‘A leta - Jože Skubic in Slapovi k. Ans. tiinca Miheliča ^1^ Napisal PRAVLIICO - Ans- Tonija Vcrderbeij« četrtka J 25* novembra 199Jt n* 4l N^OruLA h.M.._bav TO Mllucbcite leitVICC- nasbv Murski 41, 69UM) Murska Suholi, za glasbene lestvice. •.'»P«o št. 46 - ,x 1 ‘«i. * skladbo; '^ača ''•i. M, "‘^^abavna ^'hielc ter naslov Narodno v zankah ;i i I p A Ir . A ■-.‘i k Iv Pl I Pletenine so hit te sezone - Se zlasti tiste, ki posne- majo folklorne motive. Novi žakardni vzorci so takšni, kot da bi jih stkale naSe prababice. Krasijo obleke. plašče, jopiče, krila, telovnike. Spet je moderno nadstropno oblačenje, kompleti so sestavljeni iz več kosov pletene garderobe, dolžina kril in oblek pa sega seveda krepko pod kolena. Ni kaj, topla, udobna in za oči prijetna moda. 1 RADIO MV - MURSKI VAl - UKV 94,6 MHz fdopoldnB tudi SV 648 KHz Nasveti niso odveč I Ogledala so lahko stano- i vanju tudi v okras, zlasti če ‘. so velika in pravilno nameS- ij čena. Nikakor pa ne zati- j kajmo podnje časopisov, umetnih rož in podobne Sare. Kako jih čistimo? Po-mijemo jih z vodo, ki smo ji dodali sredstvo za pomivanje posode, ali pa jih poškropimo s posebnim čistilom za stekla in nato do sijaja zdrgnemo s časopisnim papirjem ali mehko dobro vpojno krpo. Posamezne madeže najprej obrišemo s svilenim papirjem, da odstranimo prah, nato jih zdrgnemo Se s krpo, ovla-ženo z alkoholom. Če je Stena vlažna, ogledala kmalu postanejo lisasta - zrcalo zavarujemo tako, da na hrbtno stran pritrdimo tanko plutovinasto ploščo. Medeninasto posodje rado potemni. Vsaj enkrat na mesec ga zdrgnimo s krpo, prepojeno z raztopljenim parafinom. Jedi iz ocvrtega testa bodo vpile manj maščobe, če primešamo zmesi malo ruma ali Žganja. Curek ene ali druge pijače lahko prilijemo tudi olju, v katerem testo cvremo. Pclek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8-00 Poročila - 8,i0 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 11 15 Od petka do petka - 12.00 Poročila - BBC - 12 30 Zakaj se ukvaijamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajslih - 13 30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17,00 Prireditve ob koncu ledna - 17.30 Alternativno - 18.00 MV-dur - 18 30 Poročila BBC - 19-00 Vključujemo Radio Slovenija Sobula - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam -10 (XI Poročila - 10 40 Potepajte se a nami - 11 00 Sobotni gosi - 12 00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.10 Angleščina - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9 30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 NajiepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Puncdcjjck - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8 30 Mali.oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 11.15 Zgodilo se je - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajslih - 13,30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18-00 S kranSčakon. cekron. pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Turek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,45 Ljubljansko zvočno pismo - 8,00 Poročila - 8.10 Dopioldne na MV -8.30 Kost/gost dneva - 9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12 00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15,30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 NajiepSe Želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19-00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrip - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvaijamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13 30 Popoldne na M V - 14.00 Aktualno - 15,30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18,00 Na narodi farmi - 18 30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenSčini. nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gost dneva - 9.15 Sedem veličastnih - 10.1» Poročila - 10.30 Pika na i - 11,15 Mali oglasi - 12,00 Poročila BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13,00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na M V - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 NajiepSe želje s čestitkami in pozdravi Kruh plesni? Plesnjenje boste preprečili, Če položite poleg kruha v omarico ali vrečko še nekaj surovih krompirjev. Knih bo ostal dalj časa svež, če ga hranite z nekaj jabolki ali kockami slad- koga. Zemlje m francoske Štruce niso dolgo hrustljave; premažite jih s slano vodo in potožite deset minut v ogreto pečico (180 stopinj). Spet bo užitek ugrizniti vanje. Posušene kruhove kocke dodajte juhi Sele, ko ste jo že nalili v krožnike, sicer bodo preveč rahle, Kruh ostane svež štiri do Sest tednov tudi. Če ga ne zamrznete: zavijte ga v pomokane vrečke in jih shranite v hladni kleti. Kuhajte z nami Skutin narastek Malo je živil, ki bi bila tako vsestransko uporabna, kot sta skuta in sir, O njiju so pisali že stari Grki, češ da je to »dar bogov« Obe živili nam dajeta beljakovine, vitamine in rudnine, obe sta zdravi in ne predragi ter ustrezata najrazličnejšim okusom. Zlasti priprava skute je enostavna in tehnološko preprosta, gospodinjam pa omogoča Številne načine uporabe. Veliki kuharski mojster Brillat Savarin je napisal; »Kosilo brez sira ali brez skute je kot enooka lepotica.-K (n kako pripravimo dober skutin narastek? Za 6 obrokov potre- b uje mo; 6 listov vlečenega testa, 50 dag sveže sočne skute, 4 jajca, 9 4 dd goste kisle smetane, 3 dd radenske mineralne vode, malo soh in sladkor po želji. Praviloma ga zelo malo ali sploh ne sladkamo. | Manjši globoki pekač namažemo z margarino po dnu in stenah. I Nato ga obložimo z eno plastjo vlečenega testa, pri tem testo rahlo J pritisnemo ob steno, da tekoči del nadeva ne uhaja pod testo. E Drugi list testa prihranimo, da na koncu z njim pokrijemo o ara- i stek. Preostale 4 liste zrežemo na pravokotne krpe približno 8 x 12 f cm. v skledi zmežamo z metlico nadev; 4 jajca, 4 del goste kisle smetane, 50 dag razdrobljene skute, tik pred pripravo narastka I prilijemo 3 del sveže odprte radenske mineralne vode. E Posamezne krpe testa rahlo zmečkamo in pomakamo v nadev. 1| Pri tem si Domaaamo z vilico in žlico, da ooberemn čim več nadeva ! Pri tem si pomagamo z vilico in žlico, da poberemo čira več nadeva in sproti zlagamo v pekač. Ko porabimo vse krpe, ponavadi ostane v skledi Se malo redkega nadeva; tega polijemo po že pripravljenem v pekaču. Pokrijemo z zadnjim listom testa. Narastek pečemo približno 1 uro pri 20O°C. Ponudimo toplega. SESTAVA MARKO NAPAST TORBA ZA SPISE ZVER IZ RODU MAČK, PANTER JEZERO IN PROVINCA v KANADI FLAUSKJ SUKAR VAN GENT ENAKA SIČNIKA SLOVENSKI PISATELJ (FRANI ODŽAGAN KOS DEBLA, HLOD SREDOZEMSKA OKRASNA RASTLINA AVTOMO-ffilSKA OZNAKA NEMČUE NEKOANJ! DRŽAVNIK HHUSČEV VRSTA ZEMLJE AVTOR ROMANA ■GRAJSKI eiKk SLOVENSKI PESWK (tess—1«7| T NOVI VEK 1V GEOLOŠKI ZGODOVINI ZBAUE niMSKI KOMIK PREDEL TELESA 09 PASU '.AEKAV FRANCOSKI POKRAJINI PROVANSI PREDSEDNIK DRŽAV. NEGAZBO-RA{IV^ SLOVENSKI TENORIST IN GLASE. PEDAGOG v imr’ PARTMENT NAGLASNO SKUPINA PTIC BOLGARSKI PIVU PIVOVARNE UNION ORANICA ' AMPER ŽIVALSKA NOGA JANEŽ mmusKi m TUHIZUA ANA TKANINA STO KVADRATNIH METROV REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: jastreb, opereta, sekstet, el, Kars, C, Mame, Ari, IB, tetorta, Rajko, Ela, brv, ri, Inar, Asirjja, stiskač. I stran 12 vestnik, 18. novembra 1^ podlistki /z župnijskih kronik: Števanovci (52) Sedem let za božji hram »Porabskl Stovend so po prihodu Madžarov v Pasonsko nižino dve stoletji prenačeli madžarske bojne pohode, dokler Madžarom nf uspelo ustaliti jugovzhodne meje. V drugi polovici 12. stoletja so porabskl Slovenci postali podložniki risterrtjanske opadje v Monoitni, V opatijskih zapiskih iz let 119S in 1390 se omenja imena slovenskih tlačanov, kot so Moč, VelkanI ter spložao Ime za Slovence Tot, Po letu 1391 so porabskl Slovenci poslali tirani ie različnih pleralikib družin, kar je-dejanrto tnijhk* do konca druge svetovne vojne.,, stvo spoznalo, da izginjanje slovenskega jezika iz cerkva in iz drugega javnega življenja ni nekaj pi posledic povsem spontanegaT ampak posledica na- MadžarizacUa Porabja Načnna madžarizaetja Porabja se je začela v prvih desetletjih prejšnjega stoletja. Leta 1820 je žu-panijski odbor v Somboteiu ustanovil odbore za pospeševanje mad-žarizacije. Pet let kasneje je bila ustanovljena stalna komisija, ki je nadzirala širjenje madžarizacije. Leta 1833 ie grof Karolv Zicy ustanovil sklad z 10.000 forinti za učitelje madžarščine. Leta 1837 je bil ustanovljen županijski odbor za širjenje madžarizacije. Leta 1845 se je Zichyevi denarni ustanovi pridružil te tki at) tednika vatha (500 forintov) Oy6reya v). V te Hor- tol« kem letu 1879-1880 so začeli po Šolah pouk v madžarščini. Leta 1883 so ustanovili društvo za madžarske vrtce, ki so jih odprli v slovenskih krajih, med drugim tudi v Monoštru in Murski Soboti, Za vzdrže- vanje vrtcev so oblasti povišale davke za 1 odstotek. Tudi gimnazija, ki so jo odprli leta 1893 v Monoštru, naj bi bila sredstvo raznarodovanja in opora madžarstvu v mestecu. Vendar se je na gimnazijo iz različnih vzrokov vpisalo le neznatno število pora bik ih in prekmurskih mladincev. Ob koncu prve svetovne vojne je bila na vrhuncu teorija o Vendih, majhnem narodu, ki naj bi sc ohranil po Čudnem naključju med Muro in Rabo. V istem Času so madžarske oblasti pomadžarile krajevna slovenska imena. Ko je Porabje tudi uradno pripadlo Madžarski, sc je proces madžarizacije nadaljeval,« beremo v knjigi Prekmurje in Prekmurci, ki sojo napisali bratje Alojz, Janez in dr. Jože Sraka, l^ali pa 1984. leta v Ameriki. Tale daljši uvod se mi je zdelo potrebno zapisati zato, da bi bral- črtne asimilacije. Pravi junaki so bili (in šc so) tisti, ki so se uprli (se upirajo) pritiskom. Na tem področju je odigrala pomembno vlogo slovenska duhovščina, vendar je bila večkrat nemočna. To trditev bom podkrepil z ugotovitvami V. N., ki jc v spominu na Janoša Kuharja, dolgoletnega gor-njeseniškega duhovnika, zapisal: »Ko smo spomlad! 1956, leta odpirali kulturni dom Avgusti Pavla, mega (Janoša Kuharja) ni bilo tam. Čeprav je vojna in prva povojna leta srečno preživel, so veliki ,prijatelji’ svobode in naše države (madžarsko politično vodstvo) dosegli pri škofiji 1952. leta premestitev tega .nevarnega' slovenskega župnika na madžarsko župnijo (od 1952, do 1957. leta je bil na župniji Izsakfa, op. Š, S,). Ogorčeno sem na tistem slovenskem prazniku to povedal zastopnikom ministrstva tn našemu veleposlaniku, ki ni niti vedel, da so iz Porabja izselili več slovenskih družin v taborišča. Povedal sem, da Želim Kuharja obiskati, čemur so takoj ugovarjali: .Nemogoče!’ Po večernem razgovoru o položaju v Porabju so mi sicer naslednje jutro ponudili, da obiščem spotoma Kuharja v župniji Izsakfa. toda ko sem videl, da se z nami pelje tudi več zastopnikov .varnostne službe', ki so se prej v hotelu pogovarjali z mojim spremljevalcem, sem to odklonil.« y. N. se je z JanoSem Kuharjem srečal Sete po desetih letih. »Mnogo sva govorila o tem, kako naj bi sestavljali mašne molitve, da bi bile ljudem blizu in da bi ne bile daleč od knjižnega jezika. Svoje lističe mi je pošiljal v Ljubljano, da sem mu popravljal jezik. Ob tem sva oba čutila velika odgavomost, obenem pa pomembnost vsake besede, ki pribija, kriči, moli in p6je: ,SluveDci smo bili, Slovenci smo, Slovenci ostaiteino. To ostanejo tudi noši olrodt* Pri tej želji pa je grozotno vstajala vsa sedanjost, ki na cesti, v Soli, v uradih, društvih, v meSanih družinah, z izseljevanjem zaradi zaslužka pritiska slovenstvo k tlom, v grobove; zapira slovenska usta, ubija slovensko duSo in srce, da vedno bolj nemi in končno pri mnogih že umolkne, izdihne... In to v času najbolj glasnih zakonov in razglasov o svobodi vseh narodov, jezikovN dje božje službe udeležijo. ~ Kaj jezik pri bogoslužju pomeni, dobro vemo iz lastne izkušnje vsi, ki smo morali leta 1941 oditi na Madžarsko. OčenaS sem se lahko naučil kaj kmalu, toda v tujem jeziku mi je bil in mi je Se zdaj prazen zvok. Ne prime srca in človeka pusti praznega. Tudi za bogoslužne izraze mora biti človek čustveno navezan, sicer ga ne osvojijo. Take navezanosti pa se ne moremo naučiti, ampak nam mora biti dana že z maternim mlekom. ... Kaj bo. ko bosta dobra in zvesta pastirja Kuhar in Markovič odšla po zares zasluženo plačilo? Kdo ju bo nadomestil?« vika Markoviča. Sedanji župa*: Gornjem Seniku, torej »SloveiP ki pa ima obrede (kot ste prebrali) le v madžarskem Prijazno me je sprejel in mi preurejenem župnišču, siarefl kot 200 let, postregel z fcll”^ informacijami. Govoril je 1®^* venSčino. Rade volje je cerkve sv. Štefana Hardinitl?. jo razkazal. Šla sva tudi kjer je vključil orgle in ni i® J treba preveč napenjati ii** ■ sem »I ujel* melodijo lepe sem »ujei* meioaijo jcp? b**" , Marijine pesmi. O tem, 1 bogoslužja v slovenskem . posebej nisem spraševal । Spomini na organizacijsko Vladimir Škerlak delo v Prekmurju Jb Zato je po posebnem prizadevanju maribonkega odvetnika dr. Maksa Snuderla in na zahtevo senatorja dr. Alberta Kramerja ban dr. Drago Marušič 21, marca 1934 izdal odločbo o razpustu JAD Triglav. S tem je prenehal obstajati tudi prekmurski krožek v njem, toda skoraj ob istem času sem prejel sklep banske uprave, da je dovoljena ustanovitev Kluba prekmurskih akademikov. 8 katoličanov, rodu. vti iloventkega g ■ d! KLUB PREKMURSKIH AKADEMIKOV Ustanovitev Soglasno je bil izvoljen upravni odbor: predsednik Vladimir Sker-lak, podpredsednik Ivan Pintarič, tajnik Jožef Tivadar, blagajnik Ludvik Nemec, odborniki brez mandata: Franc Vogrinčič, Stefan Vlaj, pozneje še Janez Nemec; tajnik je postal pozneje Franc Vogrinčič. Do septembra je število članov naraslo na 41. Akdje Kloba prek* na zborovanjih učiteljev ter jih pridobiti za sodelovanje, pridobiti duhovnike in predstavnike raznih organizacij, zlasti člane Zavednosti, Propagandne članke in letake. Ker nisem opustil namena, da bi OltnnBzIJdk# iteljB ------ ------ ------ --------- bil KPA sprejemljiv za vse prek- Predviemje treba naglasili, da je viti Tibor Škerlak in Jožef Tivadar, morske študente, wm šel v Mari- popolnoma nesmiselno, razglašati operativna dela pa naj bi opravil objave za občine sta morala lesta- bor ter poklical bogoslovce k sodelovanju in udeležbi na ustanovitvenem občnem zboru. Ta zbor je bit v torek po veliki noči, 3. aprila 1934, v Soboti. (V »klubski* sobi Faflikove kavarne), Udeležilo se ga je 26 prekmurskih študentov, med njimi 9 zavedničar-jev, od teh štirje bogoslovci, Vodil J A.■■-■JI- "k • ls , jaz, zapisnik sta pisala Emica Kreps in Stefan Glavač. Iz- sem ga .ut« .Xo\kjl.Aj J posebej Ijil« sem se s citati iz t, , zapisa v Slovenskem koledsn’'^ pa vendarle povedal, da 1® iv. ) pa venoane poveaai, uo » , tako črno, kajti nekatere p®**?, . slovenske, enako stila. V cerkvi sem videl križevega pota, pod katerimi'•ji piši v prekraursko-porabi*®^ narečju. Tudi na enem ) nih prstov je bilo slovensko ra । tilo. Župnik Istvan Toth J || * 1, da ima čez teden m«*« j vedal,__________________ _ dan, razen ob četrkih, tev v Sakalovcih. Ob delavn' maše poleti ob 19. in pozih”^ uri. V nedeljo ima maŠ® (ob 8, uri) v podružnil® vtrna roko^sa sta ohranjena v Arhivu Slovenije. Med uvoonimi govorniki je zbudil največ polemik bogoslovec Janez škraban. Trdil je, da je študentovski klub brez jasno opredeljenega svetovnega nazora nemogoč. »Mi smo kristjani, povejte še vi, kakšen je vaš svetovni nazor,« (Izvirnik govora je v Arhivu S,) Sledilo je 37 replik, debate se je udeležilo II navzočih. Ob koncu sem namenoma opustil sprejem sklepa o debati, ker sem vedel, da bo sestava načrta za konkretne akcije prepričljivejša * -C . VtTVi , hbh«-V irV . i4aa.H l'** «>V nika v Stevanovce k bolnemu Žup- niku Štefanu Deiiju, ki je tudi znal slovensko. Po njegovi smrti je Markovič 1936. leta prevzel itevanov-sko župnijo in jo vodil 46 let. Dodobra se je naučil sloveničine, da je lahko vernikom v maternem jeziku razlagal božjo besedo, poučeval verouk in delil zakramente. Po njegovi smrti (13. maja 1981) so v okrožnici sombotelske župnije zapisali: »Z vso prizadevnostjo do- brega pastirja je skrbel za obsežno v Sakalovcih. nato (ob 9^30);; itetn t« ‘ Lj vanovcih maSo, potem ■ Župnijska cerkev sv, štefaiu Hardinga v Števanovcih je mo- sv. v Monošter, kjer ima mašo ii uri v kapeli, K nedeljski vanovce prihaja v povptw4| ljudi, in sicer iz Števanov®”(iji K , JR * I« * M ■ ■ * * .J rt At V _J 1 rice-Ritkarovec, Andov«* I gočna stavba Izpred več kol 210 let. Medtem ko nolrartjosl ie kjjubuje času, zunanjost kliče po novem pročelju, iiolae(ji tten. - Fotogra- ()ia: Š. S. Odkar župnika Markoviča krije črna zemlja, ni več slovenskega bogoslužja ne v števanovski župnijski cerkvi sv. Stefana Hardinga, cistercijanskega opata, ne v podružnični cerkvi obiskanja Device Matije v Sakalovcih. ne v podružnični (monoštrski?) cerkvi sv. Florijana v Slovenski vesi. Dijakinja mono-štrske gimnazije Brigita Šods, ki je v Slovenskem koledarju 1993 objavila članek Cerkev in vera v moji vasi, je zapisala: rOd oktobra 1981 poteka bogoslužje v madžarskem jeziku. Obvestila in kratke novice sporoča duhovnik v slovenskem jeziku. Cerkvene pesmi pojejo verniki SO-odstotno v narečju. Načrtuje zbiranje le-teh. Samo 30 odstotkov vernikov ima interes za slovenske male. Prednost je, da je tukajl-nji dulni pastir slovenske ttarodno-sti in govori domače narečje. Tudi spoved poteka v dveh jezikih. Sveta mala ne rnore potekati v narečju, ker ni o tem veljavnih dokumentov in malnih knjig, napisanih v na- rečju, kajti papti jih ctrkvtna obiina ftim ni odobril. Ta cerkvena obilna nima posebnih na- vad in običajev; sveta mala, praznovanja praznikov... potekajo na enak način kot v sosednjih cerkvenih občinah. Temeljni steber verskega Življenja je verouk. V preji-njem poiitiinem sistemu je bilo 70-W odstotkov učencev deležnih ve- 7'7,”” r—--J- —--- —g---------J rouka, danes pa 100 odstotkov. Po hribovsko župnijo. Poleg Sievano-_ vee to bili njegovi dutnopaetirski skrbi izročene še štiri vosi, zato mu zaradi velikih razdalj ni bilo lahko, posebej pozimi. Kakor je bil po naravi skromen in nezahteven do sebe, tako je bil neumorno ^oreč za zveličanje vernikov. Zaradi njegove pastoralne vneme, prijaznosti, gostoljubnosti in družabnosti so ga sobratje spoštovali in ljubili. Znal je združevati molitvenega duha z zdravim humorjem in veselim evangelijskim razpoloženjem. Posebno se je veselil srečanja z duhovniki Iz sosednje Slovenije, Prekmurja. Za svoje neumorno delo je prejel škofljsko odlikovanje častni dekan.« V obdobju delovanja župnika Jo-noSa Kuharja na Gornjem Seniku in LajoSa (Ludvika) Markoviča v Stevanovcih je Lojze Kozar v Stopinjah za leto 1976 v članku Versko življenje Slevanoi v slovenskem Porabju za hevanovce med drugim zapisal: »Župnijo vodi in vse obrede v slovenščini opravlja Župnik Ludvik Markovič. S Kuharjem lepo sodelujeta in kar dela Kuhar na Seniku, to dela Markovič v Stevanovcih, Tudi versko življenje jc podobno onemu na Gornjem Seniku, vsaj tistega dela vernikov, ki se udeležujejo slovenskega bogoslužja. Verouk imajo otroci v prvih štirih razredih v slovenskem jeziku, višjih razredov pa v Župniji ni. V Monoštru pa ga obiskujejo, kolikor ga obiskujejo, v madžarskem jeziku. ... Morda bo kdo rekel, čemu je treba jezik pri bogoslužju tako poudarjati, pomembno je, da se Iju- razreda obiskujejo verouk. Od Šolskega leta 1990191 dobijo učenci pri verouku tudi spričevalo. Duhovniku pomagajo pri delu ministranti. Zahteve po verouku v maternem jeziku sploh ni. DuSnemu pastirju pomagajo tudi Člani cerkvene občine. V Stevanovcih so to samo molki (od 30 do SO let starosti). Steva-novski duhovnik upravlja tudi sa-kalovsko cerkveno občino. Od cerkvenih Časopisov redno dobiva župnišče časopis Uj Ember (Novi človek) v 10 izvodih, poteg tega pa se tu najdejo tudi misijonski časopisi, cerkveni koledarji. Razen nekaterih novic, ki so v slovenSčini, nima prebivalstvo nobenih zahtev po ohranjanju narodnostne biti. * Iz dijakinjinega zapita, za katerega je dobila te in druge vire med drugim tudi na Števanovskem župnišču, še zvemo, da je »99 odstotkov vaščanov itevanovske cerkvene občine vernih, 95 odstotkov jih je rimskokatoliške vere, 4 odstotki reformacijske (Verica-Ritka-rovci) in grš kok atol iške vere (An-dovci). Cerkveni davek plačuje 95 odstotkov prebivalstva*. V števa-novcih je sredi leta 1992 živeli 456 ljudi, v Andovcih 70 in Verici-Rit-karovcih 167. Zaigral Je na orgle Prve dni novembra 1993. leta sem obiskal sedanjega itevanov-skega župnika Iitvana Totha, ki je menda 15. Župnik (od ustanovitve župnije). Prevzel jo je 1. oktobra 1981. leta, po smrti Župnika Lud- kovec. Vseh vernikov , 1.100. Verouk obiskujejo treh letih vsi otroci. j® J , 't bila v Stevanovcih birrtis manci. V desetih mesecih If*-) ■.a ) je bilo v itevanovski ŽupnM'.„() ; '______;____I....... 'fniirOf'' • JC UNO V SLCVttnuVBB.! štev oziroma krstov, 7 pff*’* kar 24 pogrebov. Števanovsko cerkev sa sedem let. " 1778. leta, dol .d' Z gradnjo naj f „ dokončali pa ' 1 laea rtzsvflill* ' ftf ko je bila tudi ustanovljena ''jjt i trt ni j O etr ftV uraga tuUJ uaMaJtvjvj’ , jf tobra) župnija sv. dinga. Iz Župnijske ktoni*’L|J vidno, da so za strokoviil^ riussu, v« 9V «-sa SSS-" . skrbeli monoStrski 9iehir^|| janci, ostala dela pa mačini. Opeko za 50 žgali v bližini in jo z vo^Jjj! na gradbišče. Vsako goil naj bi v tem času zaradi prevozov uničilo po en 'ž.i piCVU4VV UŠIŠVŠIU J-rv 1 kev, ki je stara čez 210 । danes v svoji izvirni oblik*' J , ttijo so dogradili 1914.j je prostrana, zgrajena v j ročnem sloau, čeprav n®*’,«*! ■ ročnem slogu, čebra', - , nijo, da ima tudi klasi^ teze. Opremljali so jo I sedonji glavni oltar, izde"' jjlL sombotelskega mojstra, 1895. leta. Iz tistega tudi stranski oltarji, kip' kava cerkve. Slike v tehniki »al-secco«, omet. Sedanje orgle, registrov (8 ročnih in 2 , 587 piščali, sta 1907. , Jožef Angster in njeg®* j.j šj I 80 tedanjih 4.100 kroifjj r ’ plačali v več obrokih- so jih elektrificirali, I jejo tudi brez elektrik®'^ । nem stolpu sta zdaj le avs' iq j ki ju »poganja« elektns*^ ki ju »poganja« t (361 •kilogramski) — ,—,) J® , 'm- leta 1830, težjega (683 pa so kupili v Pelti 1923' kev je imela pred prv® vojno kar Štin zvonov®'( kupljen 1895. leta, J* .'Zft š kilogramov, a ga je vojl*’-|^b kot manjše zvonove * ■ ' ■ ipili nadof^^k Pozneje so kupili.— nove, vendar tudi teth b svetovno vojno) ni ieno. Tudi ne ic vRni udarila Seta je vanj udarila njost cerkve (ot^k«’ V ljn«i I 4 njosi cerKve jn r.j novi, vendar zdaj v žuPJ‘'^fi|l novi, vendar zdaj v rejo zbrati dovolj denatJ^^jn naili za nove lepe šjnaij x>a iiuTV za že omenjeno pr®b<’* nekatero nainuinciSo najnujnejšo ce^ opremo, p® ‘J hovniSko opremo, p® i^l daritveni oltar (ni'^^'iJ*7 proti ljudstvu. V spominjajo svojega J nika vsako leto 16. t zabijajo pa tudi bil župnikov. Prvi je - _ [stvan P. Hilli Ii S istvan r. nuii KUzmits (1805- 1810); noczy (1810-1834), das (1834-1851), (administrator 1851'*^ Hj Szerenyi (1852-do nja), Jožef Ivanoczy' , Ji mesecev administralv^u^^ Sesavniesar (7-189'*)* ; flSB dor (1894-1908?), J®** (1908-1925), Is’''®'rt(ll ! (1908-1925), Istavn 1937), (1937-1981) Lajo) 1^ StefaN i stran 13 i vgstnik, 18. novembra 1993 I kronika lil iffi 11» [> intervju s Suzano Dewa 4mnesty International Brezplačni Idi Svet xa pi skupščini (>b( ntivo hi 1 Mt^ka £ j prebedi jo v promehi, ici klitje pri na, je organiziral brezplačne teliDiSi^ moRanth vozil. Opravljali jHii bodo v so- beto, Roverol^, roetd 8. ta IS, aro na Agroservisu svetuje tisoče ljudi zaprtih zaradi svojih prepričanj. Mnogi so zaprti, * hi jiih obložili in jim sodili. Močenja in smrtna kazen so zel« ^ijeni, V mnogih državah možje, žene in liidi otroci »izginjajo«, potem |t Pk odpeljali v zapore. Drugje so usmrtitve brez vsakršne zakonske i* '"'»•'c njihovi agentje nesrečnike preprosto izberejo in jih kršitve, ki se pojavljajo v državah z različnimi ideologijami, * . JJs^anoviiev Amnestv Sll^emational i* J z 'p- Suzana Dewa, vi stepred-Slovenskega nacionalnega ^''ene Amnesly Intema-^aj in kje je bila uslanov-'ti^ ^'Sanizacija, kako je or* *zirana in kako se financira? svtlovne Amnesty intema- it ‘5itinesty International 1=.. . so usta- sem izključeni iz domačega doga-njanja. Takose je naša organizacija močno zavzemala za ukinitev smrtne kazni, kar je uresničeno, saj je od 1989. leta naprej mimamo več. Sodelujemo pa z nekaterimi »državnimi« komisijami, na primer komisijo za mednarodne odnose, kar je bilo zlasti aktualno pred junijsko konferenco o človekovih problematika beguncev aklualna tudi pri nas. Slovenska Amnestv International se po svojem staula ne sme spuščali v domače razmere, kar pa ne pomeni, da Ji je malo mar, kako Je drugje?! »Prvega oktobra smo v Sporočilu za javnost prenesli medijem in s tem življu na Slovenskem poziv Amnestv International, s katerim je pozvala vlade, ki so sodelovale na sestanku izvršnega odbora Visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih (UNHCR), da sprejme ukrepe, ki bi podrli sedanji mednarodni sistem varovanja pravic beguncev. Ugotovitev je, da vlade držav, članic Evropske skupnosti, prezirajo mednarodne standarde varovanja pravic beguncev, ki jih je sprejel Excom, Te vlade M i! i* J leta 1961 na pobudo britan-odvetnika Petra Benensona. (.^ ^"ovitev organizacije je spod-htii Članek Pozabljeni za-60 svetovni Čašo ' so ga svetovni Časopisi »JV/ .STOll.1'111 "».u JIJJJI-J ■ 28. maja 1961. leta. Že dan ;. Jhso začele prihajati ponudbe začela se je medna-U? ^nspanja za zaščito člove-. 'li cravir b: t,; m a Iviih I “"-P zascuo ciovc-1 '‘i P” J biltir' leto dni, a delo ni .1 (;j. 9nčano in se nadaljuje zdaj že J tlesetletje. Amnesty Inter- ((i I? . .. t,.'r Aiunesty Intemationalf da bi z združenimi močni rešili ljudi? »Takoj ko Amncsty International izve, da so ljudi zaprli iz političnih razlogov ali so jim grozili z mučenjem ali usmrtitvijo, se najprej osredotoči na zbiranje dejstev. Raziskovalci Mednarodnega sekretariata zberejo in preverijo vsako najmanjšo podrobnost in si s tem ustvarijo sliko zapornikov in okoliščin njihove aretacije, Nato se prične akcija za pomoč zapornikom. če postane očitno, da gre za zapornike zaradi vesti, seznanijo z njihovim primerom neštete skupine po vsem svetu. Skupine, ki jih tvorijo lokalni člani Amnesty International. preučijo ozadje primerov in pričnejo s pisanjem pristojnim oblastem, katere pozivajo k takojšnji in brezpogojni izpustitvi zapornika. Delo traja mesece, včasih leta. Če jim uspe navezati stike AEtaja jpotdea _ _ vozilo - varno vozilo. Jckkne konjičke bomo torej dali « Marsla Si^^. pod geslom BrezhflMto nas to oe ho nič stalo. 6 J Zgodilo se je... Kradejo kot srake Prejšnji teden je bilo na območju Prlekije in Prekmurja spet lepo število vlomov ali pa vsaj poskusov priti nepovabljen v tuje prostore in si protipravno pridobiti premoženje. Tako je nekdo skušal priti skozi okno v prostore Srednje strojne in tekstilne šole v Murski Soboti, vendar dejanja ni dokončal, ker se je vkljuSla alarmna naprava. Nogometni klub Etokležovje je oškodovan za okrog 15.000 tolarjev. Toliko naj bi bili vredni »komplet« za nudenje prve pomoči in drugo, kar je nebodigatreba sunil iz slačilnic, v katere je prišel jx>tem ko je s silo, torej na vlomilski način, prišel v prostore. Nekdo je zlomil stransko steklo na osebnem avtomobilu, parkiranem pred hotelom Radin v Radencih, iz katerega je potem ukradel avtoradio in prenosno svetilko, škode je za 80.000 tolarjev. Miran D. iz Žibetc je osumljen vloma v stanovanjsko hišo na Sovjaku, ‘S z zapornikovo družino, ji pošiljajo ■-1 pakete in si začno (seveda, če je to -ijil : katere lastnik je Dragoslav M. iz Maribora. Po'vlomu naj bi se dobro mogoče) dopisovati z zapornikom. Drugače je, če so politične areta- h_ pogoste, saj je tedaj identifici- Š ranje žrtev težko. A kjerkoli ljudi zapirajo iz političnih razlovov, f- Amnesty Internationa! zahteva od d tamkajšnjih vlad, naj spoštuje nji- hovo pravico do poštenega in ta- najedel in napil, nakar naj bi okrepčan vlomil Se v hišo Helene H., prav tako na Sovjaku, vendar ga je zalotil oSkodovankin sosed, se pognal za U^. IJt u ILItrVl ima danes več kot 700.000 ISn^" P^pomikov v več kot Yjj^‘^vah jf[ ozemljih. V 70 drža- s^T^luje več kot 4.190 skupin, ti. OrPanii>i«piip Amrip^riv Tn- *^''&^nizacije Ainnestiy In- 'i i pa ’■ l...^'Eanizac JI] r4 so v 47 državah. Sc-‘•'l^ na rodni se- Londonu, ki zapo-kot 260 ljudi iz več kot 40 I"* 89 vodi generalni sekretar. ®‘^6anizacije določa Med-lT*!! niEi predstavnikov vseh r 'n skupin, ki zaseda vsaki 8 “«upill, Ll zascud VJilM if \et. uporablja L loKnaflliaifll izključno ^uiih članov in simoati- 1 ivujih članov in simpati-■ Organizacija vladnega de-Kr "le sprejema, ne podpira in Ot jjssprotujc nobenemu vlad- th." političnemu sistemu. De- h. I' rjrtcL-L,^- ■ . .._ tl!?’ ^PoskuSa popolnoma nepri- f^bir i nujno, da bi vselej *._ Tiinrtrnrlčnv ki >ni »e v Stališča zapornikov, ki K l' >aiiA. SVOJO zaščito, Ainnesty ..L^. . zanimajo izključno Ptnvice vsakega posa-^Ptist^' ^^teden pomen posveča iiiiih,/*nskemu in točnemu zbira- 5 posredo Jr 1* Mednarodnem 3 Nli.I '"^Stv InlRrn^tiA m posredovanju spo- sekretari- Internationa! deluje oddelek, ki zbira in * iz različnih virov: vladnih bi:,.,-in tv-poročil, sporo- revij, vladnih bilet- ”'■ človekoljubnih or-opornikov samih in od ■ • driiiin International 5 »m J- ■' ■ ■ ? ___________________■■■-'- Intemational. d iJA kakšen status ima informiran, sie Inica ustanovitve slo- ti 5 1^ .'“■■JAl pn tiiZK, /taitko jt ''^ko deluje? V';?)'. ............- ■ I ™ organizacija delovali rt'*v t Pozneje smo sedež pre- '•■ji. konkretno v Kra- £ 'ijano v Tomšičevo ulico 5 C^''’lii Pti nas Slovenski { cSl ! .'^hor Amnestji Inter-1 neke vrste predhod- / Amnestji International, J t? v posameznih dr- ulico j ko v posameznih dr- Jin izpolnjeni določeni ,,.''^nski nacionalni odbor p ; območnih skupin, ki de- Kranju, Mari- in v Tolminu, Ta «Sv'V?"" skupaj nekaj čez k, (f|L' .članarina za teto 1993 . *h. 'Mtifl,, r-j . . ........ ' prtspevki posa- 'letovalcev. Na svojih Vsilit ^"^'toditvah prodajamo billen ter majice, " pttreditve (koncerte, filmske predstave) Pa nor;ihliarno za iz- porabljamo za iz-■ *"•- ■ lional v 'SCl, A RA..«,..]«....,. . f z ^'"‘ff^stv Internat 1 Pomoč žrivam ki E Vil tT pravi,. ■ ■ Pbmoč žrtvam krSiiev Slovenski naci-^tNUhi^ (^ninesty Intcrnali- I? ihp” 'tali I vodi pisarno. Štiri- i • 'M I , I / ■ J« l * I -V, ,r.. R ■ i-"*! : .■far*- H. ^VUlkM X ■ Sili ii(i; In apuk. ki Jili Sl !v /'^'•'ativniin sredstvom firavic. Tako 0 Lni odbori oziroma sek- rlriavah tudi mi ne f.i 'Jizavan tudi mi ne *'‘^ober sosed, mar ne? Akcija pred martinovim Stanje v prometu na pomurskih cestah ni zadovoljivo, poleg tega pa se je bližalo martinovo. ko marsikdo srkne mošt, pozneje mlado vino, zato so pomurski policisti izvedli preventivno akcijo. Zvečer in ponoči so ustavili 1.270 voznikov in proti 240 so ukrepali. Tako so napisali zoper 85 voznikov predloge sodnikom za prekrške, 110 sojih denarno kaznovali na kraju samem, 45 pa so jih opozorili na manjše kršitve. Med akcijo so izsledili 31 voznikov pod učinkom alkohola, 21-tim pa so začasno odvzeli vozniška dovoljenja. Oskrunili spomenik v noči s četrtka, II. novembra, na petek, 12. novembra, je nekdo kipu partizana, ki stoji ob ruskem vojaku na trgu zmage v Murski Soboti, z belo barvo pobarval zgornji del hlač, mednožje z rdečo, na top pa je napisal žaljiv tekst. Kriminalistična služba poizveduje za storilcem. Spomenik, ki nekoga očitno moti, so zgradili 1945. leta, njegova avtorja pa sta brata Boris in Zdenko Kalin. Zadela je pešca Voznica osebnega avta Ivanka Šemen iz Bogojine, ki se je peljala po Lendavski cesti, je naletela na Deziderja Sapača iz Stnikovec, Le-ta je na prehodu za pešce v križišču Lendavske in Gregorčičeve ulice nameraval čez cesto. Voznica ga je zadela, zato se je hudo poškodoval in se zdravi v soboški bolnišnici. roma države, ki gostijo največ število beguncev, njim sledile. Či le le črta, »zarota upanja«, odprta vsa- se bo zmanjšala pripravljenost do varovanja pravic beguncev pravic v Evropi in zahodnih državah» bo Ainnesty International predlaga - Omenili sle aktivnost pred svetovno konferenco o človekovih jrnoriii/ , pniv/caA. Kakšni so bilt predlogi ic posledično pripeljalo do spodkopavanja krhkih človekoljubnih temeljev, ki so osnova podpore in varovanja pravic milijonov beguncev po svetu. Države Evropske skupnosti so naskrivaj sprejele odločitev o pošiljanju iskalcev azila v »varne države tretjega sveta« in o sistematičnih ovirah, katerih namen jc omejitev dostopa iskalcev zatočišča do držav - Članic Evropske skupnosti.« komur, ki želi varovati človeško dostojanstvo. Dokazuje, da se navadni ljudje lahko združijo v skupnem prizadevanju, da bi odstranili tiranijo. Amnesty International se za svoje primere trudi na več področjih: zanje ustvarja mednarodno publiciteto, jih obiskuje skupaj z zdravniki, njene zdravstvene skupine nudijo oskrbo in pomoč pri rehabilitaciji zapornikov po izpustitvi, zapornikom in njihovim družinam pošilja hrano, obleko in drugo pomoč. oTganiiaeije? »Amnestv International je izdelala celo vrsto predlogov, da bi izboljšali delovanje mehamzrnov Združenih narodov za zaščito človekovih pravic. Čeprav je po deklaraciji Združenih narodov varo-vanie človekovih pravic temelj vseh njenih aktivnosti, pogosto ostaja vse le pri Željah. Naša organizacija je predlagala imenovanje komisarja Združenih na Človekove pravice, k* bi obsežno področje držav- visokega rodov za pokrival obsežno področje u.zav-hanskih. političnih. gospodarsGh, socialnih in k«*’«’’"’'? .f loga komisarja pa bi bila tudi nadziranje in koordiniranje aktivnosti za človekove pravice^ narodov na področju človekovih pravic, objava tovrstnih raziska- razširitev Združenih kriitev o SO ža de vali vseh poročil vah povečanje proračuna mesta, ki se ukvarjajo s i v,mi pravicam, idr. Amnestv Inier-Wional je lud, . sprožila prob em I za tista Cio ve ko- človekovih pravic tujcev m kt^ilv£ č.sj.«.-- , iskalcev azila v Evropi. Danes smo Brusilka zanetila požar v Večeslavcih je gorelo! Ogenj je izbruhnil v stanovanjski hiši Franca H. Zagorelo je v kotlovnici, v kateri je ogenj poškodoval peč, zgoreli pa so razni predmeti, ki so bili v tem prostoru. Požar so pogasili gasilci od Sv. Jurja, iz Večeslavec in Pertoče. Požar naj bi bil posledica malomarnosti D. C. iz Večeslavec, ki je popravljal peč centralne kurjave in pri tem uporabljal kotno bnisilko. Očitno je, da so žareči opilki padali med premog in drva, povzročili tlenje in končno je zagorelo. Škode je za 1.000.000 tolarjev. Fotokopirane marke Imena tistega, ki je hotel v Ljubljanski - Pomurski banki v Murski Soboti zamenjati 100 mark v tolarje, nam niso sporočili (navsezadnje gre za diskretnost v poslovanju), narobe je le to, da bankovec ni bil pravi, ampak ponaredek. Pravzaprav bolj ali manj »prepričljiva« barvna fotokopija. Še sreča, da je bil bančni delavec zbran in tako ločil žito od plevela (prepoznal ponaredek). Kriminalisti zdaj skušajo zvedeti, na katerem barvnem fotokopirnem stroju je bil »natisnjen« bankovec. Če vinček govori... v soboto, 13. novembra, so poklicali ljutomerske policiste v gostinski lokal Urška v Ljutomeru, kajti Jože M, s Sovjaka je okrog 13. ure hudo kršil javni red in mir. Ker se ni pomiril niti tedaj, ko je ime! pred seboj može postave, so ga pač odvedli in pridržali do iztreznitve. Nesreča zaradi poledice Goran Sraka iz Lipovec se je v nedeljo, 14. novembra, peljal z osebnim avtom po lokalni cesti skozi Lipovce. Ko je dohitel peSakinji Rozalijo Forjan in otroka P. F, iz Lipovec, mu je pripeljal nasproti nek drug voznik osebnega avta, zato je Sraka, kije ocenil, da ju ne bo uspel prehiteti, začel zavirali. Tudi to je bilo usodno, saj je vozilo na poledenelem cestišču zaneslo na desno bankino, kjer je trčilo v pešakinji. Otrok P, F. se je pri tem hudo poškodoval. Amnestv International v moji domovini - Slutim, da v vseh državah Am-nesly Inleraational ni priljubljena, četudi se, glede na svoja pravila, ne vmešava v razmere v domačem okolju. »Res je, da je Se veliko držav, kjer ni nacionalnih odborov oziroma sekcij te organizacije. Vzrokov za to je več. Tudi v lastni državi so člani lahko koristni in obenem ohranjajo osnovno načelo gibanja. Skupine in sekcije lahko prevajajo in razdeljujejo mednarodna poročila o vseh državah sveta, vključno z lastno; svoje oblasti lahko pozivajo k ratifikaciji mednarodnih pogodb o človekovih pravicah in uskladitvi domačih zakonov z mednarodnimi standardi; lahko izvajajo akcije za odpravo smrtne kazni v svoji državi; pomagajo lahko pri preprečevanju vrnitve beguncev in iskalcev azila v države, kjer jim grozijo zapor, mučenja a1i celo usmrtitev; pripravljajo Amnesty Internationa in zaporniki - Zdi se mi, da je Amnestv In-lemational med Širšo množico ljudi Še najbolj poznana po njenem zavzemanju za zapornike. »Res je, tudi tu je mesto njenega dela. Prizadeva si za izpustitev zapornikov vesti; ljudi, zaprtih zaradi svojih prepričanj, barve kože, spola, etničnega porekla, jezika ali vere, ki niso uporabljali ali zagovarjali nasilja. Amnesty International zahteva poštena in takojšnja sojenja vsem političnim zapornikom in deluje za ljudi, zaprte brez obtožbe ali sojenja. Brez pridržkov nasprotuje smrtni kazni in mučenju ter drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in kaznovanja. Kot že rečemo, odločno nasprotujemo in obsojamo tudi politične poboje in »izginotjem«, ki so največja grožnja varovanju človekovih pravic v devetdesetih letih. V Sporočilu za javnost v drugi polovici oktobra smo zapisali, da so se izjalovila upanja, da bodo človekove pravice bolje varovane v sistemih novih dr žav; ponekod se ulite spreminjajo v bojišča, nasprotniki režimov izginjajo brez sledu. To se ne dogaja le v daljnjih afriških in daljnovzhodnih državah, ampak tudi v državah bivše Jugoslavije; na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, za katerega je mednarodna Amnesty International prav te dni izdala posebno sporočilo, v kaie-rem je prikazano stanje brezpravne albanske narodnostne skupnosti na jugu Srbije. lahko izobraževalne programe PC« v Zgorela bivša zakonca V M6d * ub™ se je v noS s ponedeljlca na torek zgodb drai^dta fr^edga. SZdetai Fesae Gr^oričje vdrl v sIhm- vB«^ svaje bivic žem Mamite, pa sohi radii bencin in ga zažgal. " ■' iMarlaotldtojesfariaJarešhjjepodrtiiatlahmevI^^ na^. v ognjn da oba tunirta in ' ‘ * * * že pokopnE na vaškem ] ta»»^. Vog s področja človekovih pravic; člani Amnestv se lahko vključujejo v delo domačih organizacij za Človekove pravice...« Od prijazne sogovornice Suzane Uewa sem Še zvedel, da Slovenije ni v letnem poročilu Amnestv Id-lemalional, v katerem so vsako leto navedene države oziroma posamezni primeri kršenja človekovih pravic. To pa najbrž ne pomeni, da takih kršitev ni. Če že imamu vse politične pravice, pa so večkrat kršene druge pravice, saj prav vseh (na primer ekunonom-sltih) ne moremo vselej uveljaviti. Sklicevanje na objektivne okoliščine ne nture bili opravičilo. unrla in poonurtRe ttstonbe so v torek pottw|»Hm. Storflec naj bi bit ^b, taez JužIkl riAan alkoholu, zato »e je Žemt ločila in se znova pmio^la, R jf jd ibip mi^ Bari, zato je mel« pri «m« iz druj^ega zak^. Lr-«> je ddhd * Nemč$i in v othotnoati s« jezgo^ bi zlonhi, Id jo pretresel celo Friem«. ; -z bolj združeni Evropi ras^šhčnili napadov na tujce in pripadnike rasnih večje razraščanje ■ maltre- tudi v vse priče priseljcncc manjšin ter vse . ksenofobije, ki je posledica tirtnjj pApmcJfiiikov s s.i .. ’ ___ m R |S strani dr- A^siTtoiernational je s pozivi in kampanjo, ki je Bajata od februarja do%rila Iclos, nastopila zoper f. . ».oiirpiiranie, ki ga izva- rficki ično jsjo sli maltretiranje, ki ga jnmiičajO prav Sil V to akcijo se Amnesty International. Rvgunci so t^roženi - Odkar divja vojna na Hrva- _ (/ufLcir • •* . ■ fkem rer v Hosni in Hercegovim.je Zarota upanja... - Omenili sle sporočila Javnosti. Je ie kak drug način delovanja Pogovarjal se je ^TEf-AN SOBOCaN J POROKE MATIČNI URAD MURSKA SOBOTA: Bela Celec, delavec iz Bodonec, in Anica Baler, delavka iz Sebe borec; Štefan Mencingar, kmetovalec iz Pertoče, in Breda Derva-riC, poljedelka iz Nuskove; Darko Serec, Sivalec s Petanjec, in Marija Ovsenjak, šivilja iz Mlajtinec; Darko belec, avtomehanik iz Šulinec, in Tatjana LanjSCek, likalka iz Vučje Gomile. ČESTITAMO! vestnik, 18. novembra 1^ |h stran 14 Hokejski komentar Prvič šest moštev v prvi ligi Končan je jesenski del pr- presenečenje predstavlja tretje venstva v prvi državni članski mesto mariborskega Železni-ligi v hokeju na travi, kjer je čar ja, ki v prejšnjih tekmoval- prvič sodelovalo šest moštev. nih sezonah ni bil resen tek- Pred začetkom prvenstva je mec Lipovcem in Triglavu, prišlo do nekaterih moštvenih Z dobrim delom in organizi-sprememb. Od tekmovanja je ranostjo pa so Mariborčani odstopila Svoboda iz Ljub- postali solider partner najbolj- šport moštvo, lahko od njih boljše rezultate pričakujemo v prihodnje. Mali nogomet ONL MS ~ A Namii^i tenis---------------' Štefan Kovač najuspešnejši Na medtiarodnem članskem prvenstvu Avstrije, v Linzu, je bil od slovenskih predstavnikov daleč najboljSi Stičen Štefan Kovač, ki se je edini s iremi zn^gatni v predre. skuptit! uvrstil v glavni Žreb med 64 sekmovalcev in potem izgtihsi s pcHftnalistom prvenstva Cbatelaiaotn iz Francije. Slovenska kadetska reprezentanca, za katero je igral rudi Soc^ Čan Miran Solar, Je na mednartklnein rumirju v Bratislavi 05*“^^ šesto mesto nted dvanajstimi ^pami. V posamezni je Solar edini izmed slovenskih predstavnikov uvrstil m*® Nemčavci Predanovci Černelavci Gradišče Pros. vas Bakovci Kanal Krajna Panonska lnex Lipovci Polana 11 7 2 2 25:18 16 11 7 2 2 13:11 16 114 6 1 17:8 14 11 5 4 2 16:13 14 11 5 3 3 23:18 13 10 4 2 4 22:19 10 11 3 4 4 16:18 10 11 3 2 6 16:17 8 11 3 2 6 18:22 8 11 4 0 7 16:26 8 10 2 3 5 19:18 7 11 2 2 7 19:32 6 1 V Lipovcih je bil letos organiziran prvi mednarodni turnir v hokeju na travi za Pokal Pannonija, na katerem so sodelovale Štiri reprezentance. Turnir predstavlja kakovosten napredek, na katerem je lahko slovenska reprezentanca preizkusila svojo kakovost. Pokazalo se je, da slovenskim hokejistom predvsem primanjkuje mednarodnih izkušenj. ONLMS-B I najTrnljŠih, v dvojicah pa skupaj s Slatii^kom med osmerico. Na tradicionalem odprtem kadetskem prvenstvu Varaždina j tnrf tekmovalci iz 37 klubov Hrvaške in Slovenije sodelovaf® N j ekipa Potrošnika iz Murske Sobote (Solat, Kocuvan) in se med osmerico. Mlajša ekipa kadetov Potrošnika (Šbul in Ko*^ pa je: osvojila odlično tretje mesto. V posamezni ši 9 i i 35:15 19 11 8 1 2 27:15 17 11 7 2 2 23:12 16 11 7 1 3 35:21 15 11 5 3 3 23:19 13 11 4 2 5 19:18 10 11 5 0 6 31:31 10 Bo rej ci Mladinec Beltinci Pečarovci Puževcl Klub mladih Otovci Kerenčičeva Kupšinci Do maj inči Slovan Izvir I hokejskih centrih Šima pomurskima moštvoma. Ijane, ________..... .. . , v Lipovcih in Predanovcih pa Vsekakor pa hokejiste Želez- v sta bili ustanovljeni novi mo- ničarja čaka v spomladan-štvi. Po dogovoru s podjetjem skem delu prvenstva teiji raz-Lek so ustanovili Lek Li- pored, saj morajo v goste povci, v Predanovcih pa so v Predaitovce k Triglavu, poleg Triglava ustanovili še k Lipovcem in Leku. Uspeh moštvo Predanovci. predstavlja tudi četrto mesto Jesenski del prvenstva je bil za novinca Lek Lipovci, za zelo zanimiv in razburljiv, saj , so med prvimi štirimt moštvi i razlike v točkah minimalne. Naslov jesenskega prvaka so 1 .. K osvojili hokejisti Lipovec, lanski drčavni prvak, s točko |' prednosti pred Triglavom iz Predanovec in mariborskim Železničarjem, ki zaostajata le za točko. Pomlajeno moštvo Lipovec - od lanskega moštva nastopajo le trije igralci (Časar, f. Mesarič in Lenarčič) - je presenetilo z zanesljivo igro, saj je zabeležilo tri zmage, dvakrat pa igralo neodločeno ter je edino neporaženo moštvo. Mlajši igralci so pokazali , dopadljivo’ igro, zlasti se je izkazal Franc Maučec, ki je z 11 goli tudi daleč najboljši strelec v ligi. Cre za perspektivno moštvo, od katerega lahko boljše rezultate pri- i 1 v zimskem času se bodo hokejisti s travnatih igrišč preselili v dvorane. katero pa igrajo starejši in iz- Največja pridobitev za po- kušeni igralci. Zanimivo je, murski in slovenski hokej na da je Lek Lipovci odvzelo travi pa predstavlja vsekakor točko tako Triglavu kot Li- zgraditev novega čakujemo v prihodnje. Mo- povcem, nepričakovano pa je z umetno travo igrišča štvo Triglava iz Predanovec, . , . , , , ____ . . .) v Lipovcih, doživel poraz od Železničarja S tem so bili podani pogoji za ki je pred začetkom prvenstva v Mariboru. Z malo več disci- boljše delo, v prihodnje pa bo veljalo za enega najresnejših pline pa bi Lek lahko bil tudi vsekakor potrebno več pozor- kandidatov za prvo mesto, je bolje uvrščen na lestvici. Pri nosti po prvem delu tekmovanja na nameniti načrtnemu Leku sta se predvsem izkazala strokovnemu delu v klubih. drugem mestu. Moštvo so mlada igralca Simon Kerman Zveza za hokej na travi Slove- v glavnem sestavljali isti igralci kot v prejšnji sezoni, in Robi Mesarič. Moštvo Po- nije, ki ima sedet v Murski murja, ki je sestavljeno iz sta- Soboti in jo vodi neumorni priključila sta se jim le igralca rejših in mlajših igralcev, je predsednik prof. Evgen Ti-Pomurja Petrovčič in Kolarič, doseglo načrtovano predzad- tan, je te naredila prve ko- Predanovčani z drugim me- stom prav gotovo niso zado- doseglo na srečanju s Preda- nje mesto in je edino zmago rake, saj je organizirala semi- voljni, na kar pa je verjetno novci. Kate pa, da igra v zad- nar za sodnike v hokeju na travi ter izdala prva slovenska vplivalo dejstvo, da vadijo na njem času Pomurje vedno pravila igre v hokeju na travi. svojem igrišču z naravno boljše, zlasti je bil opazen na- Načrtujejo pa še seminar tre- travo, medtem ko Lipovčani predek pri mladih igralcih nerjev. Samo s takim načrt- vadijo in tekmujejo na igrišču Vendlu in Miranu Corzi. Na z umetno travo. V moštvu Tri- zadnjem mestu so novinci nim pristopom k delu lahko v prihodnje pričakujemo tudi glava so se izkazali predvsem Predanovci, ki je tudi imelo v naši pokrajini kakovosten Fujs, škrilec in Puhan ter najmanj časa za priprave. Ker napredek hokeja na travi. mladi vratar Kuzma. Največje pa gre za sorazmerno mlado Feri Maučec Prva državna strelska liga Druga zmaga Turnišča v drugem kolu prve državne strelske lige je ekipa SD Štefana Kovača Turnišče premagala Kamnik s 1729:1711 krogi in dosegla drugo zmago. (Vili Ravnikar 581, Robi Markoja 578, Božidar Draškovič 570), SD A, Hohkrauta iz Trbovelj pa je pramagala ekipo SD Kolomana Flisarja Tišina s 1710:1702 kroga (Drago Pertoci 570, Dušan Ziško 570, Brako Bukovec 562). Druga državna strelska liga Drugi zmagi Vidma in Ljutomera v drugem kolu prvenstva v drugi državni strelski ligi sta obe pomurski ekipi dosegli drugi zmagi. S D Jova Jurkoviča iz Vidma je premagala ekipo NTG Slovenj Gradec s 1666:1628 krogov (Anton Kocbek 561, Gorazd Kocbek 560 in Stanko Rojko 545). SD Ljutomer pa je premagala STT Trbovlje s 1624:1615 krogov (Darko Horvat 544, Dušan Špindler 543 in Rajko Robnik 537). Karate Jakov^evičeva državna prvakinja v Kranju j‘e biio državno prvenstvo v karateju za ml^Se mla- _ dinee in mlajše mladinke v katah in borbah. Sodelovalo je 95 tekmovalcev i» tekmovalk: v katah in 37 v borbah it 28 slovenskih klutx)v. Lep uspeh so dOTegii pomurski tekmovalci in tekmovalke, To Se posebej velja za Sehhio Jakovljevič (Murska Sobota), ki je zmagala v katah in potaala državna prvakinja, V borbah pa je bila druga. Sabiaa Jakovljevič je tako dobiia vstopnico za slovensko reprezentanco, ki bo v začetku prthoetojega leta sodelovaia na evropskem prveMtv« v Barceloni. Med mlajiimi mladinci so prijetno presenetila ekipa h&irske Sobote, ki je v postavi Vori, Pertoci in Pivec v kadah osvojila jHvo mesto in naslov državnih prvakov. Med posantežniki jehiJ najuspešnejši Berber (Ljutomer); ki je v borbah zasedel tretje mesto, Perto« (MS) pa je bil četrti. V katah je bil Pivec peti, Voii (oba MS) pa Sesti. D. Škandali pa je: osvo^ia oaucno tretje mesto, v posameai« kadetov se je Solar uvrstil med osmerico. Kocu vam je i ) 11 2 4 5 18:22 1116 4 13:21 1114 6 13:25 11 1 3 7 9:24 1113 7 10:33 ONL MS-C 01 d boys Sotina Noršinci Park (-1) Sebe borci Dobe! Moščanci Šalamencl Satahovci Ledava Rad ovci NK - 13 8 8 6 5 5 1110 1 o 56:13 21 11 7 1 3 24:17 15 11 5 4 2 36:18 14 11 6 1 4 37:22 12 11 11 11 11 4 3 4 32:14 11 4 3 4 17:17 11 4 3 4 23:25 11 5 0 6 31:31 10 11 3 3 5 22:42 9 11 4 0 7 26:26 8 11 3 2 6 22:30 8 11 0 1 10 5:76 1 ONL MS - D Evropa Asfalt Mladost Dokležovje Pertoča Tišina Meteor Zenkovcl Dolina (-1) 11 9 0 2 32:13 18 11 7 2 2 30:10 16 11 7 1 3 43:20 15 11 6 3 2 22:14 15 11 6 2 3 31:21 14 11 4 4 3 22:17 12 11 5 1 5 25:20 11 11 4 0 7 18:25 8 11 2 2 7 21:31 5 Mačkovci (-1) 11 1 4 6 16:28 5 Slaveči Črnci (-1) 11 1 3 7 14:36 5 11 2 2 7 14:51 5 ONL MS- E Odranci 11 9 1 1 49:16 19 Mister baby 11 6 3 2 37:13 15 Ge n inči Vadarci 11 6 3 2 35:21 15 11 5 4 2 36:15 14 Vučja gomila 11 5 4 2 29:17 14 Bodočnost Jezero Večeslavci Krašče Stanjevci 11 4 4 3 17:16 12 11 5 2 4 18:20 12 11 3 5 3 23:18 11 11 3 4 4 30:26 10 11 2 2 7 19:36 6 Mlajtinci (*1) 11 2 0 9 21:36 3 VeSčica (-1) 11 0 0 11 4:82 0 ONL MS - F Manekeni Stihi Razlagova Bodonci Bežno vci Inter Le me rje Hrabri miški Carioke Ivanci 9 7 1 1 35:7 15 9 7 1 1 32:11 15 9 6 2 1 28:9 14 9 6 0 3 26:10 12 9 5 0 4 22:15 10 9 4 2 3 19:20 10 9 3 0 6 17:26 6 9 1 1 9 9:25 3 9 1 1 7 6:40 3 9 1 0 8 8:41 2 saaeKiv se je eoiar uvrstit meo osmerico, ivucuvatii jo fijunr ^e6tnaj3terico. pri mlajSiii kadetih se je Šbul uvrstil med najwF šestnajst. H I Druga državna moška košarkarska liga ——( Dve zmagi Radgone I v nadaljevanju prvenstva v drugi državni moški ko5arkats^:‘ l sdgona dosegla dve zmagi, čeprav je obe tekmi igrala v gosten- jj । tlu je premagala Bistrico s 97:89 po podaljšku. V regularnem .i« ]5 Radgona dosegla dve zmagi, čeprav je obe tekmi igrala v gosten-kolu je premagala Bistrico s 97:89 po podaljšku. V regularnem tekma končala 79:79. Radgona bi lahko zmagala že v rednem tri minute pred koncem vodila z 9 točkami prednosti. Strelci za Ozmec 28, Pisac 21, Ulaga 18, Gomboc 13, Banič 8, Nideri V 13, kolu pa je Radgona premagala Vanda Starše z 71:67 (35:'F'>. za Radgono: Gomboc 22, Ulaga 20, Ozmec 13, Pisac 10, Banii4”' 2. V soboto, ob 19. uri igra Radgona v Radencih z vodečo -f'*' Laško. (B. Domajnko) Druga državna ženska košarkarska liga Pomembna zmaga Pommja :ie it !; * |i^ V sedmem kolu prvenstva v drugi državni ženski koSatkatsKi^.^ ekipa Pomurja v Murski Soboti gostila ekipo Domžal in j® z rezultatom 56:52 (37:21) ter dosegla pomembno zmago Sobo- » tokrat zaigrale izvrstno in bi njihova zmaga lahko bila za Pomurje: Drožinova 24, Karova 9, Zadražnikova 9, Četa* J1* t s i I Kosijeva 6. Balinanje je eden najbojj priljubljenih upokojenskih Foto: Občinska nogometna zveza Lendava Renkovci in Lakoš jesenska prvaka Končan je jesenski del prvenstva la območju Občinske nogometne zveze Lendava. V prvi občinski nogometni ligi, kjer sodeluje 12 moštev, je bilo tekmovanje zelo razburljivo z vrsto presenetljivih rezultatov, tako da se do zadnjega kola ni vedelo, kdo bo prvak. Za prvo mesto so se predvsem potegovala moštva Renkovci, Kobilje in Črenšovci, ki so se v vodstvu tudi menjavala. Največ moči so imeli nogometaši Renkovec, ki so pod strokovnim vodstvom trenerja Borisa RadoSa osvojili naslov jesenskega prvaka s prednostjo ene točke. Renkovci so izgubili srečanji S Kobiljem doma in v gosteh z Dobrovnikom ter igrali neodločeno v Veliki Polani. Na drugem mestu je moštvo Kobilja, ki za jesenskim prvakom zaostaja le za točko. Nogometaši trenerja Emila Ferenceka so doživeli dva poraza in dvakrat igrali neodločeno. Zanimivo je, da je Kobilje obe tekmi izgubilo na domačeme igrišču, in to z Dobrovnikom in Bistrico, neodločeno pa igralo v Nedelici in v Veliki Polani. Na tretjem mestu so Črenšovci, ki jih trenira Nikola Skrbič. Tako kot Renkovci in Kobilje so doživeli dva poraza kot gostitelji, in to z Renkovci m Kobiljem, neodločeno pa so igrali z Mladostjo v Čentibi, z Bistrico in Mostjem. Med temi moštvi je verjetno treba tudi iskati končnega zmagovalca, četudi zadnje besede Se ni povedala Mladost iz Čentibe, ki je na Četrtem mestu in za prvakom zaostaja tri točke. Najmanj so doslej pokazali nogometaši Olimpije iz Dolge vasi, ki samevajo na zadnjem mestu in za predzadnjim moštvom zaostajajo štiri točke. 6 I J0 Cfi^lAvJ MLAdOšr ooeAJCJ e/STfljfj* I I I T I ’ i d Or J T 113 Kegljanje Poraza Naftagev V osmem kolu me Ske kegljaške .J® t 1 Rudarja iz Trbovelj i davsko Nafto s 6:2. r sta dosegla: Peric nnrlTtlh . lAii 828 podrtih keglje^. ( Nafte so dosegli Lja kegljev: Žalik Horvat 799 m T V naslednjem kotu i.a iJrJ C!;2 (?tj £1:2 C?t 1./ CF-J 22 I Or J I 77 j: 4 Jti? I JtO 7iiJ J JC7 OjJ a, a OiJ a;i a,! 112 . :D 1,0 !i0 ČNd : . '0 l-l I 2:0 + -■I I Otč ■f ■ .. 0.2 a.i I E J 7« 0:2 OtiJ DrJ ?■! P 1:0 0:2 :0 = 10 -■ič ■■lO v Prevaljah. V četrtem kolu ajp 'r A Hite p i , !■ r J rO 7t£i JrO 0:2 I I' ____L. Dri I _Le ^.1 ■ O.I I l-l f.is ske kegljaške lige s ,,r Celja premagalo ■ joser jjC S 7mnfi! za Zmagi za Nafto -gova 380 in Stanku h Ostale i, 0 in btatiitv- I , ustaie igraiKc i ' naslednje število < z, 393, Utroševa350.,^ j l-l I l-l Tisterjeva 314 ' nejm kolu Nafta r nju. (M.Ž.) Košarka ^5 ib. £h. V drugi občinski nogometni ligi Lendava sta razred zase moštvi La-koša in Panonije iz Gaberja. Ker sta si v medsebojnem srečanju razdelili točki, je zaradi boljše razlike v golih postal jesenski prvak La-koš. Za osvojitev naslova prvaka in uvrstitev v prvo občinsko ligo imata enake možnosti, saj bo medsebojna tekma v drugem delu prvenstva v La košu. V srednjo kategorijo sodijo Žitkovci, veterani Nafte in Zvezda, zaostajata pa moštvi Kapce in Graničarja iz Benice, ki sta Še brez zmage na zadnjih dveh mestih. Pomurka v pomurski k kjtr jodiJluie ’IJ^ giailo pUTfl kC^ ■ Plfiiovci 65;SS- . irski l<' PCirevci 65;-- . : IPC SebeborcJ_t^;^(£f94' : Ljutomer 52:6/- , so bili prosti. (KG; Feri Maučec Vestn!^^ i t I li^k, 18. novembra 1993 * - ■ — ------------------ stran 15 I šport državna nogometna liga —------------------------- Potrošnik: Mura 1:2 (1:2) ..Beltinci - Igrišče Potrošnika, gledalcev 4.000. Sodnik: Hvalič (Nova ^dca). Strelci: 0:1 Ilič (6), 1:1 Skaper 810), 1:2 Baranja (34), ratroinijj; Stankovič 6, Tratnjek 6, Božič 6, Kosič 7, Jančič 8, Pek 7, Jtildievie 6, Prekazi 6 (Godina -), Baranja 6 (Džafič 6), Šarkezi 6, Skaper BoSkovič 7, Slavic 7, Granov 6, Cifer 8, Ilič 7, Cener 7 (Emeršič 7’jennaniš 8, Baranja 8, Gliha 6, Gutalj 6, Bakula 7. državna nogometna liga---------------------------- ^Itrans: Avto bum 1:1 (0:1) ~ Igrišče Beltransa, gledalcev 50. Sodnik: Horvat (Šmarjeta). ^0:1 Jolič (20), 1:1 Posavac (81- llm). Rajh, Slana, A, Osterc (Kutoš), Hošpel, Posavac. BerendijaS, I^tere, Sreš, Brunec (Modlic), Z, Osterc, Vozlie.(NS) : Turnišče preloženo lokalni nogomet------------------------------ ^Ura že v polfinalu? I. SNL Olimpija Živila N. MURA Koper Publikum Maribor 13 10 2 1 39: 8 22 13 9 2 2 22:13 20 13 8 3 2 27:10 19 13 7 5 1 21: 9 19 12 6 5 1 22:10 17 13 6 S 2 20:12 17 POTROŠNIK 13 6 2 5 20:19 14 Gorica Izola 13 6 2 5 19:24 14 13 5 3 5 22:21 13 Optimizem 12 4 3 5 11:17 11 Cosmos 13 4 1 8 14:25 Rudar (V) 13 3 3 7 15:28 Primorje Istragas Mavrica Krka II. SNL Avto bum Korotan Nogometni komentar V Beltincih je bil pravi derbi V Beltincih je bil preteklo 13 3 2 8 16:24 13 1 5 7 0:18 13 1 2 10 10:29 13 1 1 11 5:24 9 9 0 7 4 3 nedeljo pravi nogometni derbi. Kljub hladnemu vre- menu so se v beltinskem 13 8 4 1 26: 3 20 13 9 2 2 23:11 20 TURNIŠČE 12 7 2 3 20:13 16 Finali NAFTA Steklar Šmartno Dravinja 13 6 4 3 16,T2 16 12 6 3 3 24:11 15 13 5 5 3 17:15 15 13 4 6 3 26:19 14 13 6 1 6 20:14 13 Set Vevče 13 4 5 4 21:21 13 Dom Kaffe 13 2 8 3 12:13 12 Elektroel. Rudar 13 4 4 5 22:26 12 13 4 3 6 18:24 11 BELTRANS 13 4 2 7 21:23 10 je bilo prvo kolo četrtfinala slovenskega nogometnega poJ Mura je v Trbovljah z 1:0 premagala drugohgaSa Rudarja. it Guialj na podajo Baranje v prvem polčasu. S to S^“9Catii verietno že uvrstili v polfinale, saj povratno srečanje v Murski bi smelo predstavljati problema za Muro. Težje delo kot Mtira Mura JI toT Gmalj na I p^i, smelo predstavljati prooiema umuiu. iujcumu T T I beltinski Potrošnik, ki je gostil Maribor Branik in izgubil z 2:4. , obeh golov n-——*-IV 1- 1’ii čkaner Beltinčani so oovedli potezo ; za PotroŠtiik je bil Skaper, Beltinčani so povedli nadaljevanju igrali premalo ii^ir^ku potezo Škapetja, vendar pa so v nadaljevanju igrah premalo Imeli pa so tudi smolo, saj sta Jančič in Šarkezi dosegla avtogola. ^pPorazom se je Potrošnik verjetno poslovil od nadaljnjega tekmova-"tivtsina cr.Hn 94 novembra 1993. "'tatna srečanja bodo v sredo, 24. novembra 1993. k Gabor novi predsednik Štefana Sobočana s položaja predsednika Nogometnega ' thf. iz Lendave so 2a novega predsednika izbrali Franca Gaborja JPMihv,/. ‘ Ci^^dsednika pa Mihaela Dominka, Oba sta zaposlena pn podjetju -tndava, V Lendavi ocenjujejo, da ima Nafta poleg Avto burna iz možnosti, da v drugi ligi osvoji drugo mesto in se ponovno prvo državno ligo. (F. Bobovec) ^'^rtinov tek št. pivov. Triglav Medvode 13 4 2 7 11:20 10 13 0 6 7 12:28 6 13 0 3 10 10:46 3 II. DOL - moški Šempeter Olimpija II Kovinar Črnuče (zola Braslovče CLAUDIA SHOP 6 2 4 6 6 0 18: 1 12 6 6 0 18: 3 12 6 5 1 15: 7 10 6 4 2 15: 7 8 6 4 2 15: 7 8 6 4 2 12: 6 0 Pionir II Vtieda II Mežica Salonit II Mislinja 6 2 4 6 2 4 6 1 5 6 0 6 6 0 6 8:12 4 7:12 4 8:14 4 5:17 2 1:18 0 0:16 0 II. DOL - ženske IŠOK Vital (Triglav Cimos II jPre valje ■ Kropa Mežica 6 6 0 18: 2 12 6 5 1 16: 7 10 5 3 2 10: 6 6 3 3 14:10 5 3 2 10: 9 5 3 2 10:10 POM. MLEKARNE 6 3 3 9:11 sekcija Radenske je letošnjo izredno bogato sezono sklenila tekom od Srešovih v Radencih do Viragovih v Bratoncih. dmiindrn rekreativne orireditve ni zmotil niti zapadli sneg. i-v.,družinsko rekreativne prireditve ni zmotil niti zapadli sneg Kn.i dniort nrif nromnoaln 30 udeležencev, od tega 21 pohodnikos tJolgo not premagalo 39 udeležencev, od tega 21 pohodnikov .. v. .r ..^ . - .T . TT- K* 10 Vijar » NajlepSe je bilo pri Viragovih v Bratoncih št. 39, kjer je T^Prireiinv dufaili prizvok martinovanja, tudi zaradi obeh Marti- ^Pvega in Viragovega. iJ^Hagrade Sl'?^>ortne napovedi St. U sta bili odigrani le tekm ,1'»porme napovem u si" um Bdtraiu t Avto bum Iti* Med »so: Mirko Hull, Grad 187. 69264 Grad. Kalnan Kuzma, Ropoča 80, v uredništvu Vestnika, rezultata. To Lina 71. 69224 Lipa 71, 69224 Turnišče in ^SiM?^'''' nagrade lahko dvignejo Slovenska 41. I v ŠD Tabor II Branik II Topolšica Ptuj 5 2 3 6:12 5 1 4 8:14 5 1 4 6:12 6 0 6 4:16 III, DOL - moški 6 6 6 6 6 4 2 2 0 parku zbrali dtevilni ljubitelji nogometa, pristadi obeh prekmurskih prvoligadev, pridli pa so tudi ljubitelji nogometa od i drugod. Škoda, da je bila tako pomembna tekma odigrana na težkem igridču, ki ni dopudčalo razviti prave nogometne igre. Beltinčani so sicer vložili vetikom truda, da so odločena deset minut pred od- ni uspelo spremeniti rezultata morm, ko je Baranja pobegnit iz prvega polčasa. Sodnik obrambi domačinov, se prebil Hvalič iz Nove Gorice je po-V kazenski prostor in močno delit kar osem rumenih karto-streljal, žoga pa je vratarju nov, po dva pa sta tik pred Stankoviču udla v mrežo. Gle- koncem tekme dobita Granov I/ J (Mura) in Tratnjek (Potroč-nik), zato sta morala zapustiti igridče. V drugoligački konkurenci težko pričakovanega prekmurskega derbija med Nafto in Turnidčem v Lendavi ni bilo. Igridče v Lendavi je bilo namreč zaradi zapadlega snega nemogoče za igro in tako sta sodnik in delegat odločila, da se tekma preloži. Kljub slabemu vremenu in nemogočim pogojem za igro pa je bila odigrana tekma med vodečim Avto bumom iz Kočevja in Beltransom v Veržeju. Gostje so namreč vztrajali, da se tekma mora odigrati. Prav gotovo pa so se pri A damo Baranja (Muta) Matjaž Jančič (Potrošnik) odstranili sneg z igridča, vendar pa kaj več niso mogli narediti. Tekma se je začela v napetem razpoloženju in ob bučnem navijanju obeh navijaških skupin Black Gringo-sov (Mura) in Markov (Po-troSnik), ki sta bili oboroženi 5 petardami in dimnimi bom- J bicami. Najprej so svoje privržence razveselili nogometaSi dalci so bili na nogah v zadnji Mure, ki so že v lesti minuti minuti prvega polčasa, ko so povedli z golom Iliča, ki se je Beltinčani izvedli nevaren na-pri streljanju prostega strela pad po levem krilu. Skaper je prebil v kazenski prostor in poslal pred kazenski prostor Z glavo žogo poslal v mrežo, uporabno žogo do MiloSe-Samo Itiri minute zatem pa so viča, ki je bil kakih pet metrov na svoj račun prHti ljubitelji sam pred golom, vendar mu PotroSnika, saj je Skaper, na je spodrsnila in lepa priloŽ-katerega je skrbno pazil Cifer, nosi za izenačitev je šla po tem ud teli. Gostitelji so namreč s požrtvovalno igro presenetili goste in jim odvzeli točko. Izenačujoč zadetek je dosegel Posavac devet minut pred koncem tekme iz enajstmetrovke. Zaradi slabega vremena je bila preložena tekma tretje državne nogometne lige med Impolom iz Slovenske Bistrice in Trgotransom iz Ižakovec. 5 5 0 15: 3 10 6 5 1 16: 7 10 Turbina Domžale Vileda III Fužinar II Celje RADENCI Vuzenica Šempeter II POMURJE II RTC KRANJC Topolšica II Ptuj 6 4 2 15: 0 6 4 2 14: 8 6 4 2 15: 9 6 3 3 13:11 6 3 3 10: 9 6 2 4 10:14 rezultat izenačil in tako če en- vodi. V nadaljevanju so se na- krat dokazal, da je zelo neva- padi obejstransko menjavali, 8 8 8 6 6 4 4 4 2 0 ren napadalec. Tekma je bila vendar pa nobenemu moitvu Feri Maučec Hokej na travi Dru^a državna odbojkarska liga Tre^a zmaga Pomurskih mlekarn v šestem kolu prvenstva v drugi državni ženski odbojkarski ligi so Pomurske mlekarne v Murski Soboti premagale Mehanizme iz Krope s 3:0 (15:11,15:7, 16:14) in dosegla tretjo zmago. POMURSKE MLEKARNE: Forjan, Šlebinger, Drevenšek, Zver, Kuhar, TanjSek, Posavec, Časar, Flisar, PerSa in Cipot, 5 2 3 6 2 4 6 1 5 6 0 6 7:10 9:14 3:17 1:18 Seminar za sodnike ■■■H 'iHI ih p.'"' napovedi Št. 14 sodeluje Ivan Maučec ’ Kili 'občinskega društva nogometnih trenerjev Murska odbora Zveze nogometnih trenerjev Slovenije, sicer k ' „-p-. •„ ____T igralec in trener. Prognoziral je takole: Al Pari 1. MURA 2. Publikum 3. Maribor 4. Živila 5. Gorica 6. Izola 7. TURNIŠČE g. Šmartno 9. Rudar (T) 10. Korotan : Rudar (V) ■ POTROŠNIK : Koper Olimpija . Optimizem ■ Istragas : BELTRANS : NAFTA : Finali : Domžale Tjp T' o. 1 o 1 I 1 T 0 1 I I. DNL - ženske Končan je jesenski del prvenstva v prvi državni ženski nogometni ligi. Ostale so le še štiri tekme drugega in Četrtega kola. Naslov prvaka pa so si že zagotovile nogometašice Ižakovec, in to brez poraza in enim dobljenim golom. Ižakovci imajo v svojih vrstah tudi daleč najboljšo strelko lige Anico Korpif, ki je dosegla kar 17 golov na petih tekmah. KorpiČeva je tudi z dvema goloma najboljša strelka slovenske reprezentance. Poleg Korpičeve se je kot strelka izkazala tudi Simona Semen, ki je dosegla II golov. v šestem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi pa je ekipa Claudia shop iz Beltinec gostovala v Izoli in izgubila z 0;3 (9:15, 12:15, 7:15). CLAUDIA SHOP BELTINCI: Čeh, Marko Janža, Hoch- steter, Mitja Janža, Krajcar, Gabor, Horvat, Balažič. V naslednjem kolu igra Claudia shop v Beltincih z vodečim Šempetrom, Pomurske mlekarne pa so proste. Tretja državna moška odbojkarska liga Poraza Radenec in RTC Kranjca v šestem kolu prvenstva v tretji državni moški odlMjkarskj ligi je Fužinar II premagal Radensko s 3:2, Topolšica 11 pa RTC Kranjc prav tako s 3:2, Tekma Turbina : Pomurje 11 ni bila odigrana. S. anp HB NAPOVED ŠT. 14 Tip A I ; Rudar (V) : POTROŠNIK I I IŽAKOVCI Krim Vrhnika Idrija Dolič Jarše Polževo Koper 6 6 0 0 34: 1 12 6 4 1 1 16: 4 9 6 4 1 1 17: 4 9 6 2 2 2 8: 7 6 6 1 2 3 4: 9 4 7205 5:19 4 5104 4:19 2 6 1 0 5 4:20 2 I : Koper : Olimpija — I I . Optimizem _ I 'm 'i^ti : Istragas ^BELTRANS : NAFTA Finali ____ : Domžale PSui P“iljite n« uredništvo 1^3 ^^b"' r Haipo ■ ‘ ■ ■ —i—hru iw*rii** I I I I II. DRL - ženske Končal se je tudi jesenski del prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi vzhod, kjer sodelujeta ekipi Bakovec in Polane, Lep uspeh 30 dosegle Bakovčanke, saj zaostajajo za prvo ekipo Žalca le za dve točki. Igralka Bakovec Slavica Hogan pa je z 68 goli najboljša strelka lige. Slavica Šoper (Polana) ie s 47 goli na tretjem, Vugrinec--Trainjekova (Bakovci) pa S 33 goli na desetem mestu. 1 'stiee posilite n« uredništvu žreba- _ , hajpozneje du sobote, ». novembra 1W3. Pr. zrepe -j “***nr> upoštevali 8 pravilnih tip***- ■ I I Ime in priimek ter nnslov S I I Žalec BAKOVCI Sevnica Branik Rače POLANA Brežice Senovo 7700 193:119 14 7601 205:129 12 7 5 0 2 173:104 10 7313 140:147 7 7304 142:165 6 7 2 1 4 125:163 5 7 1 0 6 91:158 2 7 0 0 7 87:171 0 Druga državna moška rokometna liga---------------- Prva zmaga Poleta v sedmem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je od pomurskih tigašev zmagal le Polet iz Murske Sobote. Sobočani so premagali Hrastnik z 20:18 (10:9) in dosegli prvo zmago. Sodila sta Nikolič in Romih iz Krškega. POLET: Kuhar, Murgelj 5, Sečko 5, Kovačič 4, A, Sapač 5, Slamar, Čemela, Merica, Horvat, L. Sapač 1, NemeS, Ferbežan. Dobova je v Brežicah premagala Pomurko iz Bakovec s 23:17 (12:11), čeprav so BakovČani ves prvi polčas vodili. Sodila sta Juratovec in PuntariČ iz Ljubljane. POMURKA; B, Vereš, Kavaš, Ritonja 2, Šeruga, Husar 3, Bedekovič 1, J. Buzeti 3, S. Buzeti, Okreša 1, Petek 7, Lovenjak, B. Buzeti. Krško je v Murski Soboti premagalo Krog z 18:17 (10:10). Sodila sta Tomič (Celje) in Skubic (Ljubljana). KROG: Roškar, D. Kolmanko 1, A. Kolmanko 5, Hegeduš, Lukač, A. Titan, Meolic 5, Kovačič 1, Babič, Še m ek 3, D. Titan 2, Hanc. Zagorje pa je premagalo Radgono v Radencih z 21:18 (9:9). Sodila sta Alojz in Jože VereŠ iz Bakovec. RADGONA: Miljevič, Klun, Bratkovič, PerŠa, Žalodec 2, Horvat 2, Grah 1, RauS 2, Merčnik 9, Strah 2, Šic. V osmem kolu se v Murski Soboti igra derbi med Pomurko iz Bakovec in Poletom iz Murske Sobote. Krog gostuje v Zagorju, Radgona pa v Dobovi (Brežice). Šah________________________________________________ Odprto prvenstvo šahovsko društvo Lendava organizira od 20. do 28. tega meseca odprto prvenstvo v šahu. Prijave bodo zbirali pol ure pred začetkom prvega kola, to je 20. novembra ob 16.30 uri ali po telefonu (77 033, Žilavec), Pravico igranja na tekmovanju imajo vsi igralci z najmanj drugo kategorijo. Zveza za hokej na travi Slovenije je v Murski Soboti pripravila seminar za sodnike hokeja na travi (začetnike in potrditev licenc). Seminarju je prisostvovalo okrog 40 udeležencev, med njimi 18 kandidatov za sodnike. Udeleženci so se najprej seznanili z novo organiziranostjo sodniške organizacije ter njeno povezavo s sodniškimi organizacijami sosednjih držav in evropsko zvezo, Na seminarju, ki ga je vodil predsednik sodniškega zbora Zveze za hokej na travi Slovenije Stanko Kerman, so obravnavali najbolj problematična vprašanja, ki so jih zaznali pri vodenju tekem. Z naj novejšimi pravili igre hokeja na travi (prvič v slovenščini) bodo čez teden dni obravnavali po hokejskih klubih. Čez tri tedne pa bodo kandidati in sodniki opravljali teoretične in praktične izpite iz pravil igre hokeja na travi. Zveza za hokej na travi Slovenije namerava tudi organizirati seminar za inštruktorje, vaditelje in trenerje hokeja na travi. Tretja državna strelska liga-------------------- Derbi dobila Pomurka V drugem kolu prvenstva v tretji državni strelski ligi je SD Pomurka iz Murske Sobote premagala SD Elrad iz Gornje Radgone s 1651:1599 krogi (Elrad: Milan Svetec 561, Branko Horvat 517, Davorin Slanič, Pomurka: Sebastjan Vajda 557, Milan Kreft 558, Tomaž Ščančar 536), stran 16 vestnik, 18. novembra 19^ iz naših krajev I ■ LENDAVA - V letošnjem letu so v lendavski občini namenili za sofinanciranje spomeniško-varstvenih posegov 7.200.000 tolarjev, od tega 1.400.000 tolarjev za dodatna dela pri obnovi gradu: barvanje oken na severni in južni strani, vgraditev novih oken in dvojih vrat ter utrditev betonskih podpornikov. (J. Ž.) ■ GORNJA RADGONA - Društvo upokojenecev je organiziralo enodnevni izlet v naravo. Iz Gornje Radgone so Sli peš do 4 kilometre oddaljene turistične kmetije na Orehovskem vrhu. Med potjo so se ustavili in odžejali v vinogradu Ivana Kovača, dolgoletnega direktorja pomurskega sejma, ki pa je zdaj prav tako upokojenec. Po počitku in vnovičnem okrepčilu (tokrat z ajdovimi žganci in kislo juho ter pijačo) se je 40 upokojencev vrnilo z željo po skorajšnjem enakem druženju. Prijetno je bilo tudi zato, ker so imeli s seboj harmonikarja Alojza Millerja. (L. Kr.) ■ ODRANCI - V krajevni skupnosti Odranci se je nabralo toliko dela, da ga ni mogoče več opravljati nepoklicno, zato se kaže potreba po redni zaposlitvi tajnika, Ker pa je na vidiku nova organiziranost občin, bodo nekaj Časa Še vzdržali in si nasploh prizadevali, da bo kraj, ki je eden največjih v lendavski občini, Se naprej napredoval. Pred kratkim so bili polno zaposleni pri ureja-i^u magistralne ceste skozi vas, saj so hkrati uredili pločnike in začeli urejati kanalizacijo. (J. Ž.) ■ ČREŠNJEVCI - V ČreŠnjevcih se gospodinjske odplake kmalu ne bodo več stekale v obcestne jarke, ampak v ekološko sprejemljive vode, Te dni namreč delavci vodnega gospodarstva iz Murske Sobote polagajo cevi za vaško kanalizacijo. Čas dogradnje je odvisen od vremenskih razmer. (L. Kr.) Krajevna skupnost Veržej Občina na vasi Banovci, Bunčani, Grlava, Krištanci, Šalinci in Veržej sestavljajo krajevno skupnost, v kateri živi v 700 gospodinjstvih 1800 yudi. Tako po številu prebivalstva kol tudi po nekaterih drugih značilnostih naj bi ta zaokrožena celota izpolnjevala kriterije za ustanovitev samostojne občine. Banovci so od vseh omenjenih vasi prav gotovo najbolj znani, saj so tam toplice z ba- zeni mineraJne hidrokarbo- natne vode in v enem od njih se lahko namakajo tudi nagci. Kraj je zdaj seveda pomlajen, obnovljen, ima asfaltirane ceste in tako naprej, dejansko pa so zametki naselja iz 13, stoletja, kajti v otokarskem deželnoknežjem urbaiju iz leta 1265-67 se omenja kot Wanit-zen. Za obrambo pred Madžari je nekoč stal v Banovcih strelski dvorec. Murska Sobota Popravila jaškov na Cankagevi Posledice zaradi gostega prometa tovornjakov po Cankarjevi in TiSinski ulici v Murski Soboti so zadnje Čase vse bolj opazni. Okrog 300 tovornjakov in vlačilcev, kolikor jih dnevno pelje do mednarodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi ali v notranjost države, je pustilo za sabo posledice. Ne le, da se prebivalci pritožujejo nad neznosnim hrupom tovornjakov, ampak so ti marsikje poškodovali tudi vozišče. Delavci podjetja Komunala in Cestnega podjetje so bili zato primorani, da popravijo pokrove mestne kanalizacije v Canka^evi ulici, saj so težki tovornjaki dobesedno porinili jeklene pokrove na jaških pod raven ceste. Zdaj jih skušajo čimbolj dvigniti in zabetonirati, nato pa znova potegniti asfaltno prevleko. Ker gre kar za 18 pokrovov mestne kanalizacije, zima pa je pred durmi, skušajo dela Bunčani se v omenjenem ___________ zemljiškem dokumentu imenujejo Walthersdorf. Tudi tam je bil strelski dvorec oziroma bra- ■ nišCe, V Bunčanih so bile ne- i koč velike kmetije, o Čemer i pričajo tudi mnoge še zdaj do- vodi, elektriko in v zadnjem času tudi z novejšo pridobitvijo: kabelskim televizijskim omrežjem. Tega so naprej napeljali v Veržeju in Bunčanih, pred kratkim v Banovcih in na Grlavi, predvidoma do konca leta pa naj bi imeli »kabelsko« Še v Krištancih in Šalincih. Tako bo vseh naročnikov 350, to pa je polovica gospodinjstev, Po internem kanalu posredujejo domače novice, pedale! pa radi gledajo tudi pomursko kroniko, ki prihaja iz studia As iz Murske Sobote. zaslužen tudi za posodobitev slovenske glasbene ustvarjalnosti. V Veržeju ima tamkajšnji nogometni klub Beltrans nove »slačilnice«... Novejša pridobitev v tem kraju je Grm-Skova cvetličarna, za željne okrepčila pa že četrti gostinski lokal, tokrat Slavičev, Vse kaže, da bo Veržej pridobil prihodnje leto manjšo bencinsko Črpalko in pralnico avtomobilov, Oboje naj bi zgradil zasebnik, ki ga je obiskala komisija za lokacijsko dovoljenje. Dobro pa kaže tudi s poštarji. V Veržeju je predvidena gradnja novega poštnega poslopja, v katerem bo tudi sodobna centrala z »neomenjeno« možnostjo telefonskih priključkov. š, soboCan Zabo^ oskrbo z vodo v muiskoscdroški zlasti na Goričkem, se v pieteklosd sre^ s prt^eaKjai pomw^ J 1 1 B zdrave pitne vode, ' j' tA»n I I jejo za prihodnje teto neW večjih naložb na tointfi®' nem izogni eedroi^. 1« »csaaii . W t*! s ISSSj; opraviti čimprej. M. JERŠE Matvina Maučec in Štefan Vidovič iz Gorice pri Murski Soboti imata odlične izkušnje s pridelovanjem vrtnin, zlasti paradižnika, saj sta letos pridelala najdebelejšega v Pomurju. Videli smo ga na razstavi naj... pridelkov na sejmu v Gornji Radgoni. Te dni pa smo si na kraju samem ogledali paradižnikov vrt na domu pridelovalcev. Stebla paradižnikov so merila v višino dveh metrov, na njih so bili zreli (rdeči) in še nezreli (zeleni) paradižniki, proti vrhu zametki novih paradižnikov, na vriiu pa so bili paradižnikovi cvetovi. Štefan je povedal, da je dobil seme te paradižnikove 77* s.’*-, t**-.? Čina. je bilo doslej ^orjeno vehkv, narejene so bile stvari, ki so spremenile podobo Lendave. Asfaltirane so vse ulice, urejeni pločniki, ulična razsvetljava, vodovod, kanalizacija, zelenice, naposled pa je bilo zgr^no tudi poletno kopališče, na katerega so vsi ponosni. Na krajevni skupnosti so menili, da s sredstvi, ki jih dodajo iz občinskega piOTačuna, še zdaleč ne nuMrejo zadovoljiti vseh potreb kraja in krajanov, zato so ponovno pozvali prebivalce, naj jih podprejo s plačevanjem samopri-^vka, da bt nekatera ^la rh^ončali. Poleg I^^esmih komunalndi problemov tmj Ih s samc^ri^revkom poms^^ huU pri gradnji kuhanega doma, za katerega več^ sredstev prispevala republika, nek^ tudi občina, manjši del pa naj Ih zagotovSa krajevi» skrquiost. Deoar naj Ih i^irab S samoprispevkmn pet Referendum naj bi bil i let krajani v Lendavi in Trimiinih. 19. deeesdtra. janl v največjih sušnih »v”—, je lagalo občin^Wt--^ nemu svetu, da v sticjjstd program uvisi^ gradnjo nekaterili vodo^ luh objektov. TakO!»^ vj^o za gradnjo nega ztntabuka v za širitev vodovodnimi paliSča pri Krogu, vtuMnka v dovt^e^a omrežja Predaitovei in Pucon®’ E' tudi med Mumko 5obfl“ Čemelavd. Pribe^;! načmijejo tudi gr^»W^t, dovodnega v Gornjih Črnclb in E K f ii It i a k j) I_______ V Bunčanih so bile xe nekdaj velike kmetije. Kmetijstvo je tudi zdaj najpomembnejša dejavnost, zato tudi gradnja zbiralnice mleka. bro ohranjene domačije, stare do 200 let. Naselje se je proslavilo s konjerejo, saj je od tam doma Jernej Bolkovič, gojitelj konjskega Športa in eden najuspešnejših voznikov po drugi svetovni vojni. Grlava se je nekoč imenovala Gyrlavesdorf, Skozi njo in sosednje vasi teče rokav Mure, imenovan Miirica. Od tam je doma dolgoletni urednik Vestnika in publicist JuS Makovec. h v krajih krajevne skupnosti Veržej lepo vzdržujejo sakralne objekte. Na Grlavi so letos obnovili 80 let staro kapelo in uredili električno zvonjenje. In katere so druge, morda Iz Gralave izhaja tudi Julius pomembnejše pridobitve v kraja ndl, graditelj pomembnejših jih? Vaščani KriStanec in Šali- stavb v Prlekiji in Prekmurju, nec so z združenimi močni med drugim salezijanskega za- zgradili gasilski dom, nared pa voda v Veržeju. Krištand se v letih so tudi načrti za 30 luči javne ulične razsvetljave,' ki jo bodo 1265-1267 omenjajo kot Tri- uredili prihodnje leto. Krajani stram oziroma Čristam. Tudi tam je bil strelski dvorec, v njem pa vojaki, ki so bili na str^i pred morebitnimi vdori teh dveh vasi in sosednje Gr-lave so tudi dali denar za železniško postajališče. Na Grlavi pa imajo ulično razsvetljavo Že madžarskih plemen. Leta 1445 od lani, letos pa so lepo uredili se Kristanci imenujejo Krie- zunanjost in notranjost kapele steldbrf, naselje pa je štelo le ter električno zvonjenje. V Ba- 8 hiš. novcih SO letos z lastnim denar- Šalinci so bili v letu 1265 jem prenovili gasilski dom, Schaladein in tedaj so imeli 12 kmetij. Od slavnih mož ome- z denarjem, zbranim s krajevnim samoprispevkom, pa so njajo nekdanjega graditelja »preplastili« vse vaške ceste, za večjih stavb na Murskem polju kar je bilo treba plačati Antona Jandla, ki je med dru- 1.400.000 tolarjev. V Bunčanih gim sezidal MarjaniSče v Ver- še nimajo ulične razsvetljave, žeju, Jožef Karba pa je bil kra- pač pa so zanjo zbrali že toliko jevni politik in razšitjevalec denarja, da bo predvidoma za-slovenskih knjig. Vaška značil- svetila pred božičem. Zgradili nost je trikotna kapela. pa so že vaško zbiralnico Veržej ima nadvse bogato mleka, vendar tačas Se ni pov-zgodovino, a ker ni namen tega sem urejena, ampak je le v »su-zapisa, da bi na široko posegali rovem« stanju. Postopoma jo vanjo, naj omenim le, da je bodo usposobili. V Bunčanih imelo to naselje v preteklosti pa je že povsem urejen prizi-posebno nalogo. Leži namreč dek h gasilskemu domu. Priza-na desni strani Mure, čez ka- devne članice turističnega dru-tero je dotlej, dokler ni bilo Stva Veržej, ki so doma v Bun- mostu, vozil brod, Veržejci so čanih, pa so letos uredile vaške zelenice in zasadile okrasno gr- ga morali stalno stražiti in bra- _ niti pred ogrskimi sovražniki, miCevje. Bunčani so tako Se ki so silili Čez reko. Leta 1342 lepši, Veržej, ki je krajevno je Veržej postal trg in dobil središče, čez Čas pa naj bi bil posebne pravice, V tistem ob- v njem spet sedež občine, je od dobju se je naselje imenovalo letos bogatejši za te-le pridobi- Wemse, tve: prenovljen kulturni dom, Danes so omenjeni kraji v katerem so uredili spominsko murskega polja urejena naselja sobo Slavka''Osterca, ki je bil z asfaltiranimi cestami, vodo- glasbeni pedagog in skladatelj, trp^: forniatorja , . . v Črnskih mejah. Vse^ je seveda povezano s tPL v :rt rthJ jetjein občinskega čuna za leto 1994, vun« za Jcio i treba ge nekaj ? na konStio odloStev, ' od naložb s podro^a bo prednostne v letu. M- Prleški’ fiickec ‘A bi babi dvd rogld v ndioj mlaki dtd mrmrd, tri kolače kruha mo. pa naJloj d^ci niČ do! Kntci na L-t fMV WC ut/. ■ duuugo! Sami strahdvjč. Vujlro, f uit o k a n?ii/ ker^va nr^hitrd ! Matilda! Paško met&, ka nSdi ker^ga prthifrd ta kak jS povohala lepo zgodovinsko šdlo pri Sveten na StoroJ gori. S totimi Šdlamt' pjt tn ilabrdunc. ! nite, pri MdloJ Nedli' kak ti h!6ptc Jem tj štlrdtset ■ na ndvo idlo. Pa te sk6z samo obtčovlejo. No, zhJ flvvv ./vtC'. J (* JV AUffJC/ IZtZCL-VvrcyL/» J “l/j J' .» r^' Idtmerške občine, Prlelog, st ga poznatt, st jt zavztja za novo čdlo. S6n, Idstnončino, je prišd Nedli, pa jt vitn spdgltdna ččld no dčco, nazodnor^ pokoza, ka je nt prčti ščlan. Cčlo knlgo od dr. Korošca jt kupa, ga dt si doj prešteja, kak st jt toti p rojok bo rt ja za slovensko Šolstvo, pa za slovensko un>' no tak dalt. ■" i* bistriiki' občini, stf J.* KZ. . £ KZ..« 1'.^ « .z. 1 . M Va driigtn kunci Prlekije, v ko,, w/v, ddvno puvalindvt Šdlt norUČigllh so tt potli ravnateU po vstsčh od hiše do hišt pa včhtali deco, fsoki Z<‘ šdlo. Natndk so mtli prevtč Šdl, pa prtmalo dtet. ' Pri Sveten Duhi pa jt rov no nardbt. Tan deca zgodovinsko šdlo mojo, kero jt ntgda na svčti ' Ivan Cankar, gde jt priša na urlaub k učittlci - samd zaprli. Ka st radgonska občina nt zavčda svojegu ■ ■■ Korošca, keri je dosti dd za šolstvo, pa nt zavčda se_ rojdkof: Kocbeka, Krefta, lltšiča, pa še drugih. Gi stdti spomtnik Edvardi Kocbeki, tan št delt s slačiščarno. Pa tiidispominsko ploščd dr, Frana strgali s hišt. Td si It ali mislite, ktga čtiird st , Tudi Prleki ntmajo cieibanskt organizacijt. pionirskt organizacijt, pa pionirskih rdbeov no zveze socialistične mlačne. Zdtoma Ithko \ gostilnah no ndčnih diskih s strip-tisom. PrtpUs aufbiksarlji: učittli pa st še pd švorajo, ka mdjo P pldčt, pa ka do tt vtnda znavič Štrajkali. štrajkajo, gda po prltških nočnih diskipltštjo strip'^_ j,-.,' mladoltmt Ruskinje pa Poljakinje, Tott fukst satd Iddijo pa š jih hrdmdkt delajo, s* Mdjo pa št tt dtnok Čučkovega Tunčeka no dvd sta odlStaf svčt, Zaj pa sta tt gor zdignila pot fd' pa št Tišino na drtigoj strdni MUre. Z ansantbio JfH N&TA ČUČ£KA sta pjt fkuptr scimprala ndrodnt muzlkt prlnas, s stdrimi običaji no . 7: vrtd. Tt pa sta ali loto videokasčto prtdstavila pd A-' ' ' tcati z dvorane pavdčino, k ;5f Af' n h f I j i 1» I n 3 't sta si mogla najpret spucati z dvorane pavbčino, jt opltttna bolt kak clrktf z rdiami za itlovo^ Toto kaseto so pofilmali po Prtkmurji pa kiča pa jt pjt zaptla kak ti sldfčika mtd irutrami-poslušat vtč lidi kak jih pridt k pumošnici. Pa so prišli zatd, ka radgonska obhna, pa krajevna Videm nič kaj bojštga ne pripravijo za Udi p slabštga. So rtkli, ka jt td po duuugtn cejff prirtddtf. Včtt, kak jt bila vtsčla Zlnkina Jaka; pa tudi TunČtkova mamika Trtzika, pa no drugi. Samo turistično druttvo st jt bole kblo Lidje provijo, ka bi Ithko pri Jurji tudi j i^Mje provijo, Ku oi lenKO pn jurjt laui ■-^..z j.j, napravili. Tit bi lehko zrihtali regijski center zn/ dobili ndvega ravnatela no iupnika. Eden bi prčečdik skupSČint, driigi pa isvrtntga svčta. prtečdnika krajčvnt skupnosti pa do prt ndvo dčlovno mčsio, za vdhtara pdvočint, pa rtdvo dtlovno mčsto, za vdhtara pdvočint, pa ka jih ntdo vtč metali fkraj. Tt pa za gnis: aufbiks Ptcčtinci! S 1 I 1 I š i i I j t d 0 18. novembra 1993 stran 17 iz naših krajev I smo na Jeruzalemu Cerkev in vinoteka ne pozna Jeruzalema, sedem kilometrov od Ljutomera teri je bila v zadnjih letih razv-ene nristične točke, skozi katero se vije vinska cesta? Le pita diskoteka, je uredil vino-Se ni vtisnila v spomin tamkajšnja cerkev Žalostne Matere katere prezbiterij so zgradili že 1652. leta? Le kdo še ni ob pogledu na vinske vrhove in pobočja s tamkajšnje 341 nadmorske višine? teko, v kateri ponuja predvsem »prleška« vina. Posebnost la-kala pa je oprema! Mize, klopi, cesti, saj je vzpo- smeri, Te dni pa Župniji Miklavž pri Or- ' ■ «-upniji jvtiKiavz pn ur-jj ' spada jeruzalem- ’ .podružnična cerkev, pa 5^2’1'00 in začela so se ob-rl(u zunanjosti r o 4.300.000 tolar-^lavci ljutomerskega po- ^udi sam se Često zapeljem * Vinski prijetno presenečen. Woinerski in ormoški ob- zbrali dve tretjini de-. . v Žuoniii rtri TTr- poi proti Ormožu ozi- Ljutomeru, če se pelješ ^Protne ‘ ‘ Tole pa je pogled v jeruzalemsko vinoteko. Čeprav je oprema iz lesa nekdanjih stiskalnic, torej stara in le grobo obdelana, se človek, ki ima čedalje bolj nagnjenje do prvotnega, prijetneje poČnti kot pa v lokalih, kjer prevladujmo sodobni materiali. ■ g- ! i 'iv djetja PGP in njihovi kooperanti so medtem že uredili pro- čelje cerkve, prekrili cerkveno ladjo z bobrovcem, zvonik pa z bakreno pločevino. Pri delu so Vitina kratkem času cerkvi ure-rjje •‘KV je bilo nujno, pomagali tudi župljani. Cerkveni ključar Janko Fajfar mi je povedal, da jih je dnevno pomagalo tudi po 15. odvisno pač od potreb. Urejena zunanjost cerkve in njene okolice bo tako še privlačnejša za vei- stoli, točilni pult, vrata, »nadstreški«.,. so izdelani iz lesa nekdanjih 14 lesenih stiskalnic, torej so stari 100 in več let. V vinoteki je seveda tudi lesena stiskalnica, domiseln pa je tudi »separe« - 7.650-litrski sod. Osnovno idejo za opremo je dal lastnik, dodelal jo je arhitekt Darko Štrakl, izdelal pa ■ tav' .. •* .»»J.™, I omet na več me-jJJ®®de|, Dgia 50 potekala zavoda za ohra- uHvuuii aII vnm* Sr?'in kutlurne de- ni) Ic-tzi dovolil drevja, do bi lala *«nejša? nike in turiste. Za novost na Jeruzalemu pa je poskrbel tudi Vinko Bren-holc, ki )e lani najel gostišče Želko. družbenega podjetja v neposredni bližini cerkve, in čedalje bolj .se potrjuje, da je, četudi po izobrazbi trgovec, dober gostinec. V nekdanji kleti, v ka- Nafta spet vrtala v tujini? 11 * ^kioiju ---------------------- pripravljajo na vrtanje v Alžiriji. Z vrtinami do Z4I raziskave in pridrrtiivenje nafte in plina se t*'e,Tov globine naj bi odkrili vodo za namakanje in 4^ potrebe. Vrtala lendavske Nafte so pred dobrimi leti svoje znanje Že prodajali tujini, vrtali so nekaterih dru^h državah Bližnjega v^oda. n^bir ipoi vračajo v svet, saj so si v tem času nabrali ?P^2nani» Sektor aa razila ve in pridobivanje nafte in doslej doma že izvrtal veliko vrtin, fe katerih k »v . specializirali pa so se za vrtanje ge^emalaih <, izvrtali vrtino za potrebe Morav- >1511Y nedavnim so izvrtali vrtino za potrebe ■ končno pa je smradi njihove^ dela k«^aUSČ - Moravske Toplice, lendavske Tcrn^ Trenutno vrtalci Nafte iz L^dave raziskujejo ^^vniku. ivniku. jani smetišč je še veliko fclih «je na območju lendavske občine ra^hotHu oziroma, kakor se jim pravi, divjih lici-r vključila v njihovo odpravo, kaže pa, da se le-ta iJ m-^Ko znova. Letos so uspeli urediti odlagališča o p Lendavskih Goric, Dolge vasi, Mostja, Streh^ec, I htA’% Kamo ■■ '■ _______na so se poja'* d»iL_i I Kamovec in Pince-Marofa. Smetišča pa so se ^ja-vaseh. Lendavsko komunalno podjejte, i Ci^^^etUn^dpadkov^e sicer hudi, da bi C smetišče vključilo čim veČ vasi, a doslej ,V izdelavi je menda veqi projekt za ««jevai^e odvoza smeti in odpadkov, ki naj bi g pa bo potrebno bolj kot doslej poskrbeti, da i«. hfbvo išiili •<» "uva smetišča. jani ! Iftn novih asfaltnih cest ''ski občini so v lciu>iijtiii ®tikategorizirane ceste. Takih je bilo kakih deset Za to so porabili 12 ,„j;;,,rtev Av -’'^loina naložba 1» jc vTvdn.i rt;, ®-}etne tradicije mednarodnih likovnih l^kmij seje obc^atila tudi stahia zbirka, ki ima danes že prek sto slik in Is]^, ki. so jih ustvarili doma^ in tc^ umeftiiki. Pred dvema lettsna so začeli t^av^ad ^reho, ki je že pre^mSČala h^Ois so se un^a«^ &-sade.Za ta deta so na obilni nameaiilt 5,S snlijona Izaijev. Lenda«l(j grad je z fmdo zable- stel in |e okoli. TU' v^den daleč aa- 'udi dostopne poti 1 80 urjene. Grad, v kate-i rem je toliko kultumili do brin, pa bi morad biti do-' strpnejši turistom, za to H morali poskrbeti z malo večjo reklamo Še zlasti gostinci. ki v goste sprejemajo wliko tujcev. jasli Vestnik in bralci »Težko ga čakam...« Margaret« Ptuj $ Slamniaka v Ijutoinerslu obdoi sem ogov«rii, da hi zvedel, kje je neka domaaja. Rade vojje mi je pokazala pravo pot. Potem pa je pridrvel pismonoša Janez Brunec, kt j« ženski izročil več poštnih pošiljk, med Djimi tudi Vestnik. Bilo mi je prijetno, saj sem se srečal z našo zvesto bralko. »Ze vrsto let smo naročeni na Vestnik in vsi ga radi beremo,« je povedala ter dodala: »Le nekaj vet novic iz naSih krajev bi moral Vestnikova oaročnica Margareta Ploj s Slamnjaka in pismonoša Janez Brune. FotograHral: Š. S. prinašati!« Dejal sem, da se te pomanjkljivosti zavedamo, vendar poklicni novinarji vsega ne zmoremo, zato bi bili dobrodošli krajevni dopisniki iz ljutomerske občine. Se bi kramljal z Margareto, a kaj, ko pa se je z avtom pripeljal vnuk in jo vzel v vozilo. Tudi pismonoši Janezu se je mudilo, saj je bila ura že toliko in toliko, v prtljažniku in torbi pa še veliko časopisov in drugih poštnih pošiljk. Preden je odpeljal, je še povedal, da ga delo pismonoše veseli, saj je nenehno v stiku z ljudmi, ceste pa so zdaj Še kar dobre, saj jih je večina asfaltiranih. Pošto raznaša po Grešovščaku, Slamnjaku, Podrgradu, Rinčetovi Grabi. Nunski Grabi, Stročji vasi in Presiki, Včasih pridobi tudi kakega novega naročnika. Š. SOBOČAN Obisk pri vas doma Barbarinih 91 križev NEGOVA - Pri Negovi so končno dogradili pokopališko kapelico, ki sojo postavili na mestu stare prejšnje mrtvašnice. Uporabljali jo bodo za bogoslnqe, vanjo pa je tudi možno pololSti pokojnika. Kapelico sta blagoslovila domači župnik Anton Petek in redovnik od Sv. Trojice. - Fotografija: L. Kr. I [' l .Gil III I HIŠA - Hišo, ki jo kaže naša slika, smo posneli v Rad-mošcih v gomjeradgonski občini. Gradil jo je znani gradbenik Trstenjak, stari oče Še bolj znanega dr. Antona Trstenjaka. Hiša je bila nazadnje v lasti Perkovih, po domače Hujsovih. Starši so pomrii, otroci pa so si ustvarili domove drugod, hiša pa kljubuje času. Jo bo kdo ohranil? - Fotografija; L. Kr. ■ LENDAVA - V mesecu požarnega varstva je bila še posebej aktivna tudi poklicna gasilska enota lendavske Nafte. Pripravili so vaje reševanja ob izlitju nevarnih snovi, gašenja začetnih požarov, gašenja požara na rezervoaijih, reševanja ponesrečencev iz višin in zadimljenih prostorov; pripravili so taktično vajo v Iliriji in Leku, sodelovali pa so tudi na regijski vaji v Beračevi. Gasilci so tudi opravili več preventivnih pregledov sistemov za gašenje v Nafti. (J. Ž.) »Recepta za dolgo življei^e ne poznam. Vedno sem trdo delala in jedla domačo hrano: mlečni močnik, koruzni kruh, zetje, repo..., meso pa le ob večjih cerkvenih prazniUh, Rada sem zvrnila tudi kozarček klin Iona ali šmarnice. Ko sem bila mlada, sem bila vesele narave,« je povedala Barbara Tratnjek, m^starejša Gomiličanka, stara 91 let. Poročila se je 1921. leta v tu miški cerkvi Marije pod logom. Z možem Ivanom, ki pa je že pokojni, sta se dobro razumela. Rodila sta se jima dva otroka, žal pa je eden umri, ko_ mu je bilo komaj S mesecev. Ker zaslužka doma ni bilo, sta šla na delo v Francijo. Dolgo pa nista ostala, ker je izbruhnila druga svetovna vojna. Pozneje sta sc ukvarjala s kmetijstvom, mož pa je za priboljšek izdeloval leseno kmečko orodje (grablje, vile, kosiSča).. »Od 1984. leta sem priklenjena na posteljo, saj me noge ne držijo pokonci. Srečna sem, ker imam ob sebi hčerko Ano, ki lepo skrbi zame,« je povedla 91-letna babica, ki ji spomini nenehno uhajajo v mlada leta. Četudi je bilo tedaj veliko težaških del. »Delali so vse ,ročno’. Tako na njivah kot v vinogradu v Lendavskih goricah. Tja smo se vozili s kravjo vprego, velikokrat pa smo šli peš tudi ob Ledavi ati Črncu, Lepi pa so bili zimski večeri, ko I Barbara Tratnjek li Gomilice je stara 91 let. K« bi je ne bolele noge, bi še kar šlo. - Fotografija; J. Ž. smo česali perje, luščili bučno seme, preli konopljo ali lan v niti, iz katerih smo potem dali stkati blago za prte, ponjave, pa tudi za oblačila.« Tako je dejala Barbara in verjeli smo ji. Čeprav sura in bolna, ima vendarle Se toliko moči, da občasno seže po časopisih, kot sta Vestnik in Družina, v veselje pa so ji tudi trije vnuki in pel pravnuč-kov. Še na mnoga leta, Barbara! J, ŽERDIN PEVKE - Na srečanju ljudskih pevcev in godcev v Miklavžu pri Onnožu so sodelovale ljudske pevke iz Tumiska, ki iih kaže naša slika, poleg njih pa pevke iz Ivanjkovec, Ložnice pri Makolah, Gorišnive, Raven pri Šoštanju, To-nmža pri Ormožu, Bohinjske Bistrice, Vidma pri Ptuju in Ljubnega (A Savinji. Namen prireditve je bil, spodbuditi ljudsko petje in s tem ohranjati glasbeno izročilo. - Fotografija; L. Kr. R J. stran 18 vestnik, 18. novembra odsevi mladosti AH ■ (Nagrajuje Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. tta^««a ss aa»^Ba^ E^me^ b no^ žrebanju pa je iraete »reče MBLfFA FESEN-CEK iz Vi^ Oooirte, Čestitamo! Nagrado ji bomo poslali popoSti. '■ • ■ nema, n BI'vertK« l^idnsa 9e zBaBa (SSovenska 41, ^000 M. Sobota) {n prip«»te »AU VESTE«. Naravoslovni dan Videli smo gobe, polje, drevesa.., Tja smo se pripeljali z avtobusom, Pili smo sok. Jedli smo sendviče. Videli smo ptice. Kotalili smo se po hribu, (SANA) V Gozdu smo nabirali kostanje. Za malico smo jedli kruh in pašteto. Pili smo sok. (KARLA) Imeli smo nahrbtnike. Nabrali smo Želode, maline in kostanje. Videli smo drevesa in gobe. (KATJA) Napisali učenci 1. a- razreda OŠ Tišina Tisti dan smo se po malici odpeljali s kolesi k reki Muri pri Krogu. Namen našega naravslovnega dne je bil čimbolj spoznati rastline in Živali, ki živijo v vodi in ob njej. Prva skupina je iskala živali in jih dajala v ustrezne posodice. Vsako žival smo nato poimenovali in jo podrobno označili. Na naše začudenje pa jih je bilo malo. Našli smo vodnega pajka, polža mlakarja, vodnega Sčipalca, vodno stonogo, rožnega svitka, konjsko pijavko, razne majhne žabe, paglavca in kalužnico. Druge živali so se po naših predvidevanjih zarile v blato. Druga skupina je iskala zdravilne in vodne rastline. Bera je bila večja kot pri živalih. Od zdravilnih rastlin smo nabrali koprivo (ki čisti kri, zdravi revmo in odvaja vodo iz telesa), bezeg (je odlično zdravilo za dihala, njegovi cvetovi pa so dobri za sok), kamilico (zdravi jetra, blaži žolčne težave in je tudi dobro zdravilo za ledvične bolezni), akacijo (čebele nabirajo iz njenih cvetov med) in pleSec (ustavlja krvavitve in uravnava krvni tlak). Od vodnih rastlin pa smo nabrali nedotiko, koprivo, visoko rast, kai^o dlesen in vrbo. Na površini smo našli tudi vodno lečo in žabji los, na dnu pa vodno kugo in mah. Tretja skupina je merila vodni tlak in je želela zvedeti čimveč o vodni črpalki, s pomoto katere Črpajo pitno vodo, Tu je zelo stroga disciplina. Ko vstopajo delavci ali gostje, si morajo na noge nadeti plastične vrečke. Če pade v vodo najmanjša umazanija, pride do zapletov. Na dan načpajo okrog 1767 kubičnih metrov vode. Imajo dve črpalki. Prva ima zmogljivost 60, druga pa 90 litrov vode na sekundo. Zvedeli smo, da je bila zadnji teden v oktobru poraba pitne vode v Murski Soboti okrog 60,000 kubičnih metrov. Ko so vse skupine končale delo, smo se zbrali na enem mestu in o vsem, kar smo zvedeli, poročali. V Soli pa smo pripravili razstavo. Taki dnevi so res zanimivi in koristni. Z njimi postaja Moja ljubezen Tudi jaz bi rada postala žuboreč potok, zato se venomer vračam k svoji ljubezni, ki mi znova in znova daje osebno zadovoljstvo. To je knjiga. Da, knjiga je tista, ob kateri spoznavam Življenje. Speje-mam jo tako, kot da bi se vse resnično dogajalo. Rada se vživljam v junake, ki so hrabri in pošteni. Iz njihovih del poskušam najti kaj dobrega tudi zase. Ko si mlad, imaš veliko Časa za branje knjig. To so lahko lepi spomini na mladost. Knjiga mi je postala vsakdanja sopotnica. Brez nje skoraj ne vem preživeti dneva. Obožujem knjige s pustolovskimi in napetimi zgodbami s srečnim koncem. Dobro pa je, da znamo ločiti knjižni svet od realnega. NADJA AL- SALMAN Dopisniški krožek OŠ Apače Moj prvi spis Kuhani kostanji Tjaša je prinesla kuhane kostanje. Bojan nam jih je razdelil. Okušal sem prvi kostanj. Bil je okusen in sladek. Jedel sem že tudi pečene kostanje. Tudi pečeni so okusni. JERNEJ KOREN, 2, c OŠ Beltinci Vsak četrtek Sola prijetnejša in prijaznejša. ANDREJA GRAH, 6. a OŠ II M. Sobota Vestnik ■D O Ob I00~leniici bolnišnice v Murski Soboti I Za zdravje pomurskih ljudi (0 Neprimernost takšnega 0) m O >N O •D e "C o. stanja je že spoznala takratna madžarska oblast pred 100 leti. Za potrebe prebivalcev murskosoboške in lendavske občine je 15. 11. 1893 v Murski Soboti odprla bolnišnico s kirurškim in internim oddelkom. Od tega mejnika ugotavljamo neprestano rast bolnišnice. Naslednji pomembni mejnik v razvoju bolnišnice je bila priključitev Prekmurja k Sloveniji leta 1920, S tem je bila tudi prekinjena skoraj tisočletna kulturna in gospodarska osamitev Prekmuija od matice Slovenije. Bolnišnica je postala premajhna za nove potrebe prebivalcev z desne strani reke Mure, Potreba po razširitvi bolnišnice je bila nujna, pojavila pa se je tudi potreba po novi lokaciji. Tako je mariborski Večer dne 27. 3. 1931 objavil notico: »Te dni se je mudila v Murski Soboti komisija kraljeve banske uprave v Ljubljani v zadevi zgradbe nove banovinske bolnice. Komisiji so prisostvovali tudi zastopniki lamoSnje občine g. župan Benko in podžupan Ceh. Predvidena je zgradba velike bolnice s 770 posteljami, in sicer na zapadnem delu posestva grofa Szaparyja.« Bližajoča se vojna in materialne razmere po vojni niso dopuščale uresničitve tega sklepa. Do začetka realizacije te zamisli je prišlo Sele leta 1953, ko je bila na novi lokaciji bolnišnice zgrajen infekcijski oddelek s 60 posteljami. Pri izgradnji so upoštevali vse sodobne potrebe infektolo-gije. Oddelek je imel lastno kuhinjo, pralnico, priročni rentgen in laboratorij. V letih od 1948-1953 so bili v adaptirane prostore zgradb v okolici bolnišnice nameščeni ginekološko-porodni, ušesni in očesni oddelek. Do tega leta je bil kirurški oddelek od svoje ustanovitve devetkrat adaptiran in večkrat razširjen. Letnice ustanovitve novih oddelkov se v več primerih ne skladajo v celoti z njihovim nastankom. Tako je izolirnica za infekcijske bolnike obstajala še med prvo svetovno vojno, pozneje pa je bilo za infekcijske bolnike okrog 20 postelj v sklopu internega c^delka. Ginekološki in otorinolaringološki bolniki so se pred osamosvojitvijo teh oddelkov zdravili na kirurškem oddelku, 15, 6, 1961 je Izvršni svet LR Slovenije pod številko RK 2016/7-61 izdal odločbo, s katero potrjuje investicijski program Splošne bolnišnice Murska Sobota na novi lokaciji s kapaciteto 644 postelj. Poleg infekcijskega oddelka je bil na novi lokaciji leta 1965 odprt otroški oddelek s 84 posteljami. Grajen je bil tudi za potrebe dispanzerske dejavnosti, kar pa nikoli ni bilo uresničeno. Do tega časa so se dojenčki in otroci zdravili na otroškem oddelku v Mariboru. Del otroške patologije je reševal tudi naš infekcijski oddelek. V bolnišnico so začeli prihajati zdravniki iz vsega Pomurja in iz drugih delov Slovenije. Tako je dal prim, dr, Slavko Vrbnjak iz Križevcev pri Ljutomeru s svojim asketskim delom osnovni pečat razvoju kirurškega oddelka. Po njem se imenuje ulica na sedanji lokaciji bolnišnice. Dr, Franc Starc je veliko prispeval k povojnemu razvoju Stari kirurški oddelek bobniče v Murski Soboti. •ft; ■\: i^i K V t. > i 's;;?,’ : .. r' i - (\ , -^' c Jesen Topli, sončni in soparni dnevi so mimo. Prišli pa so hladni in deževni. Lahko, z zlatimi copatki in v mmeno-beli obleki se je vrnila v deželo jesen, Natrosila je orehe, jabolka in hruške, s sabo pa je prinesla tudi veliko dela. Z njiv pospravljamo pirdelke, iz buč pobiramo seme in ga sušimo. Iz njega bomo potem dali stisniti olje. Tudi krompir smo že pospravili. Na vasi ni več večerov, ko so ličkali koruzo in peli. Mi pa jo Se vedno trgamo ročno in jo tudi tako ličkamo. Babica se večkrat zazre nekam v daljavo in začne pripovedovati. Njene zgodbe iz življenja me zmeraj zanimajo. bolnišnice in posebej k vsestranskemu razvoju internega oddelka. Prim. mag. dr. Lea Talany-Pfeifer iz radgonske občine je bila prvi okulist in ustanoviteljica očesnega od-dalke, dr. Vladimir PerkiČ iz . radgonske občine je bil prvi in dolgoletni predstojnik pljučnega oddelka. predstojnica Prva infekcijskega oddelka je bila dr. Vilma Vlaj-Przybilsky, gineokolo-ško-porodnega oddelka dr. Mileva Sedlaček-Novakova, otroškega oddelka dr. Štefan Varga, ušesnega mag, dr. Jože Požun, rentgenskega dr. Jože Kocjančič. Leta 1971 je bil infekcijski oddelek premeščen v pritličje in prvo nadstropje zgradbe otroškega oddelka, v adaptirane prostore infekcijskega oddelka pa je bil preseljen ginekolo-ško-porodni oddelek. Leta 1974 je bil zgrajen interni oddelek s 130 posteljami. V zgornjem nadstropju je dobil prostore pljučni oddelek, v kletnih prostorih pa laboratorij in transfuzijska postaja. V prostore starega pljučnega oddelka so se vselile lekarna, fizioterapija in avdiološka ambulanta. Leta 1978 je bil v prizidku internega oddelka odprt rentgeno-loški oddelek, prostori za specialistične ambulante internega oddelka, za proktolo-ško in urološko ambulanto ter za hemodializo. Stari rentgenološki kabinet je bil od tega časa naprej namenjen le za potrebe bolnikov operacijskih oddelkov v Murski Soboti. Leta 1976 je bil sprejet v celem Pomurju prvi, leta 1980 pa drugi referendumski program za izbiranje sredstev za zgraditev kirurškega bloka in spremljajočih objektov. Pomurci so se z veliko večino '4 I J I i? V* J 1 1"» J-- ;i^u l ,■ : ■■ f I <1 I I 'I Vse, kar je zunaj na polju, bo treba pospraviti. Zorali bomo njive in posejali pšenico. Kratke majice bodo zamenjali dolgi puloverji. Spet se bodo noči daljšale, dnevi pa krajšali, dokler ne bo enakonočje. V vinogradih so zapeli klopotci, da bi pregnati škorce, ki zobljejo grozdje. Druge ptice se zbirajo na žicah in se pripravljajo na polet v toplejše kraje, spomladi pa se bo spet vrnile v svoja gnezda in zvalile mladičke. Veselim se jeseni, ker je to zame najlepSi Čas. Vsak dan tečem v sadovnjak, da si naberem orehov in jabolk. KATY KOCET, 7. a OŠ Bakovci V čudovite se barve je odela in megleni plašč si je nadela, odločili, da zbirajo tudi na ta način sredstva za zgraditev svoje bolnišnice. Še pred gradnjo kirurškega bloka je bilo potrebno zgraditi pomožne objekte: kotlovnico za celotno bolnišnico, pralnico, kuhinjo, novo trafo- in plinsko postajo. Tehtno smo vsaj dve leti pripravljali idejni načrt kirurškega bloka. Pritegnili smo večje število zdravnikov iz strok, za katere smo gradili bolnišnico. Ogledali smo si več bolnišnic doma in v tujini in analizirali njihovo organizacijo dela. Leta 1988 je bil blok zgrajen za potrebe kirurškega, ušesnega, očesnega oddelka. f darove je bogate nanosil^’ z njimi naša je razveseliti' Lastovke so odletele, pesem s seboj so vzele. . Grozdje se sončno je ob^ ' iz mošta v inče bo postale-Odpadlo listje Selesti, iz oblakov sivih dd Jesenski veter krošnje P" bava, z rumenimi se listi poigtff'^ \ VALERIJA VUKAll>-M OŠ L''’-' Večer je,.. Tih, samoten in deieven stopa v noč. Hladno je in v zraku je čutiti vonj po jeseni. Da, prihaja! j Tako mogočna , v soju raznoterih barv. . TANJA HORVAT.^ .. I? oddelka za reanimacij^.. l K b I I I oaoeiKa za reanima^-r^ potrebe lekarne in pije. S tem je bila ce^trto^^ nišnica premeščena na lokacijo. Bolnišnica j® gla novo kvaliteto, zaradi prostorske ampak tudi zaradi 1’"’^ organizacij možnosti in strokovne^'' drugačnih jf f delovanja. Odpadli vozi bolnikov in mučni za prve in z gubo Časa za druge. da je bolnišnica s tem , raven slovenskih bolnišnic glede ureditve, ne pa Se gl®. zasedenosti drovske opreme bolnišnic. Nekateri kazalci razvoja bolnišnice od leta 1893-1^ Leto 1893 1903 1904 1937 1953 1956 1965 1970 1992 število postelj 24 52 62 150 247 344 447 531 512 Število bolnikov 35 679 774 3363 5633 7602 13236 14300 18872 if , et.. 4 i;jgiiilll Bom Število.^ oskrbnih" 1173 152^ 201<^ 679^ 1022^ 1470^ 1670^ 1551^ :.K r jf’ aJk Ih lU' I 1 1 k t ! t J 1» 1 I 5 i i 1^; Pogled na del botniŠničn^a kompleksa v Kakič®*^«^, kirurški blok, vmes funkcionalne enote bolnišnice, i.'*" temistični blok. (nadaljevanje t L i i i S I I i? 91 '®nik, 18. novembra 1993 stran 19 reportaža ■> I, v Časi, zlati časi, neuziti klasi š« do konoplje obnaša kot do nečistake. Zaničuje se Jo in pregai^a, kar 2^** uživalce smole, s katero so prepojeni njeni listi, navijala na trde droge. Kanati je " - u « .U_ (—n__x J- _____ . - . VSISVIVf nM»VK%r hrv --—---------, - » sr .“he za konopijo in hašiš za smolo - s temi besedami se da izzivati, kot da bi pomenile Mju?; uMHinega I iiMMinegUc pa n^jbrze lahko rečemo,« je pisal Lev Milčinski, tdovei^i izvedmi« za 1 t j*’!l««osl z drogami, r knjigi Droge v sveta in pri nas, napisal jo je sknp^ s sodelavci, IbiriU na ova#« n »najbolj do- S. Konoplja ali kanabis ali Cannabls sativa ali Cannabb Indica; »Ce hočemo nstavUi sekanje gozdov, moramo začeti uporabjati njeiu vlakna,* zdravila, ki jih sedaj pridobivajo iz naftnih derivatov. Tega se je bal Du Pont. Hearstovi časopisi $o se spravili nad konopljo, začeli so pljuvati po njej. Češ da marihuano kadijo leni Mehikanci, kadijo jo črnci, kt poslušajo jazz in se potem spravljajo nad bele ženske. Marihuana naj bi sploh bila droga, kt je v zgodo- vini Človeštva povzročila največ nasilja. Z zakonom iz teta 1937 so jo prepovedali. V vojni pa je potem spet vse drugače. Se zakoni ne prijemljejo, zato je ameriška vojska leta 1941. celo naredila film z naslovom »Konoplja za Zmago«. Ford je predstavil avto, ki je imel karoserijo iz konopljenih vlaken, J : J Herer, ki v njej vidi rešiteljico za kmetijstvo in okolje, opisuje, zakaj se je z revo ravnalo tako krivično. Njegove trditve so potrdili na nemškem Inštitutu za uporabno raziskovanje okolja. Študija, ki potrjuje Hererrove trditve, je izšla na konopljenem papiiju. Na takšnem jc bila natisnjena tudi Gutenbergova Biblija. Iz konoplje se bolj splača pridobiva« papb ko* »J *«“• povrhu Je pttttopek t^lb^ Čaši, zlati časi, neožiti khui Lizika Batigač, 66, iz Belti-nec je najbrž ena od zadnjih pridelovalk konoplje pri nas. Z možem sta jo sejala Že pred kakšnimi tridesetimi leti. »Po tiredivo so hodili tudi iz Sobote. Uporabljali so ga za brade dedka Mraza pa za Miklavževe brade, To je bila njena zadnja uporabnost pred opustitvijo. Nikoli nisem slišala, da bi jo kdo kadil.« V zvezku »vožarja« Bakana za »tvarinoznanstvo« iz Šolskega leta 1957 piše, da se ženski rastlini pravi belica, da ima pralnike brez pbdov, črnica ali Semeniča pa ima pestiče in plodove. Matilda Glavač, 83, iz Gančan se spominja, da so tiste, »ki so cvetele, pomikali, druge pa smo pustili.« Populili so ženske rastline. Ni ostalo kaj vrednega za kaditi, ker imajo prav ženski cvetovi največ smole. To, da naj bi njeno uživanje potegnilo uživalca k trdim drogam, ni dokazano. Take^ mnenja je tudi Lev Milčinski, Mladi Sobočanec, ki ga bomo tukaj imenovati Miran, pravi: »Nikoli me ni imelo, da bi segel po trdi drogi, čeprav sem včasih kadil konopljo. Američani, te kurbe, so se prav bali. res si po njej manj agresiven. Zakaj je ne legalizirajo? Zato, ker država Ščiti monopol alkohola, To se da dokazati.* Že tako rekoč dokazani pa so njeni drugačni učinki. Ce hočemo ustaviti sekai^ gozdov za papirno lodustrijof moramo začeti uporabljati i^ena vlakna. Letni prirast konopye na hektar Je ve^l kot prirast gozda, tudi stroški pridelave to nk IHl. Ml Iladi mož z izmišljenim imenom Blaž, iz M, Sobote, ne more razumeti, »zakaj kompli-cirajo 8 konopljo. V Čakovcu pa lahko dobiš LSD-ja, kolikor hočeš. Soboški policisti $o zadnjič naili konopljo tistemu tam na Goričkem. Betvom so potrgali stranske veje, da je bilo videti večje Število.« Vprašal sem ga, kako bi lahko »vožar« Bakan priiel do 'I I 1 '''' X ’ f * * K, kralju Hearstu ter Du mogotcu Du Pontu, Cenejša konoplja je grozila, da se bo namotala na kolesa njune monopolne »ma-Šinerije«, bala sta se, da bo njun velikanski posel ustavila. Hearst je imel nakupljenega ogromno lesa za celulozo. Konoplja bi lahko deloma nadomestila celo surovo nafto. Iz :emičnemu t s t * I. •* nje sc da pridobivati mnoga *#/ f. r ' » '' ? A t »Ce bi doMI seme,. M eno njivico zasejal s konopljo.« Jože Bakan iz Gančan Jc predelovalec konoplje, ker ni domače, predeluje uvoženo. KonopOa, CannaMt, navadoa konoplja Cannabls sativa, doths je v Ind^, Iranu in Afganistanu, (mdelujejo jo tadi v Rntiji, prednji in južni Aziji. Oo 3 m visoke endeine rsstiine, so dvtxi(muie, sedmerokraki nazobčani listi. Ženske rtuHlinc nosijo cvetne žleze, kt Izločajo mhoIo, hašiš, S smolo prevlečeni posedeni deU raitljn« so, marihuana. Stebelna vlakna se uporabljajo ze izdelavo alti, preje, vrvi, za jadra, pasove, preproge, ponjave in pregrinjala. Vlakna moških iu ženskih mtffn se razj^uejo po tioosti. Frhtobirajb ta rvvruv —C' ekološke »ode, kajti pil prldo- S Skaju ženskih rastrm se raziauep po nnosn, maomvaio se bivanju papirja »z lesa nastaja podbno kot lanena vlakna.. Tudi ptedelajelo. predcio se no strup, Hgnln, ki obremei^uje dobno. vode. Platno Iz konoplft je tr- Kulturna zgodovina; Bila je znana 8c v tteijem tboHetiu t&®d pežnejše od bombažnega. Kristlom na Kitajskem; v Indiji so začeli gojiti v 9 « m-■ ■ " fi Kr. Skiti so iz semen pridobivali oije7n mamM Trata’ni sefiŽ Rflstiine ne napadajo škodljivci. zalo Je ni potretmo škropiti, raste bifro. od setve do žetve preteče samo kakih sto dni. Znan je slovenski pregovor, ki pravi, da »raste kot konoplja«, če kdo zelo hitro raste. Gozd raste počasi. Sploh gaje vsak dan ma^J. Kr. Skiti 80 iz sem«i pridobivali olje in mamtTo, Tratani so iz vlaken tfcaM obleke, kot poroča Herodot. Grki ta Jo taoznali Sele v 5 st. ta«d Kr.. dobfJi so jo od severiuh balkanskih plemen, ji dali ime »kannabis« in z t^o seznanili Ritnljanc-Najpozae^e v 5, st. pr. Kr. je bila konoplja mana tudi Germa- nom, v 3. st. pr.. Kr. se omenja tadi Se'pri Oaldlf. Za Franke ni imela nobenega pomena, V tačetko 12, stoletja poznali tudi Slovani na Pomorjanskem. Omamne učinke «o na zahoda odkrili Sele potem, ko so Jim zanje povedali anbtki medtcind. poganjalo pa ga je dizelsko gorivo iz njenih semen. Po vojni je film izginil, avta pa niso več izdelovali, ostal je kot prototip. Pozneje, v času lova na čarovnice, ko so preganjali komuniste, 50 jo celo obdolžili, da deluje pomirjujoče, da je mirovniška. Šolski uživalci marihuane, ki smo jih vprašali, kako se počutijo po kajenju, so vsi do enega odgovorili, da si »bolj tak miren, miroljuben, da vse ljubiš,« Prekletstvo nad konopljo se je Sirilo po vsem svetu. Leta 1942 so v Nemčiji pridelovali konopljo na 21000 hektarjih, 1960. ne več niti na kvadratnem metru, vsaj uradno seveda. Vse to zaradi cmarjenja. Zato, ker nekateri ljudje sesljajo njen dim. semena. »V ptičji piči se ga dobi,« je rekel. Sem pa res radoveden. če bodo zdaj kanarčke, papige in druge zaprte ptičje sirote kmalu prisilili, da bodo imeli dieto. Zdaj, ko se o tem tako javno piše. Radove- den sem tudi, kaj bodo naredili z Bakanovo njivo konoplje, če jo bo zasejat. Ga bodo primorali. da bo zanemapal domače naravno bogastvo, in bo Sc naprej odvisen od uvoza? Hladno stisnjeno seme konoplje daje odlično olje, farmacevtsko deluje proti astmi, bruhanju. epilepsiji, dobra je za izolacije, opaženje. Francoska avtomobilska industrija je začela testirati zavorne obloge iz konopljenih vlaken. To gonjo proti konoplji je potrebno zavreti in opustiti. Stefan smej stran 20 vestnik, 18. novembra 1 nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na LjubljansLi borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 9. 11. 1993 in ponedeljkom 15.11. 1993. V uvrščeni kotaciji Ije na torkovem borznem sestanku pričela kotirati nova obveznica Republike Slovenije (RSL 8). ki sojo nekateri državljani (tisti, ki so se od štirih možnosti odločili za to) prijeli za svoje zamrznjene hranilne vloge. Celotna emisija teh obveznic znaša 97 milijonov nemških mark, izdane so v apoenih po lOO, 500, 1000 in 10000 DEM, obrestovane pa s 5 odstotno obrestno mero. Obveznice so anuitetne, kar pomeni, da se bo ob izplačilu obresti izplačal tudi del glavnice, anuitete pri teh obveznicah SO polletne, prva zapade v izplačilo že 30. novembra letos, zadnja pa leta 2003. Uvrščena kolacfja I - obveznice 9. 11. 1993 je enotni tečaj obveznice RSL 1 porasel iz 98.3 na 98,5, ko je bilo za 7842 lotov prometa, naslednjega dne neznatno padel na 98,4 pri 9392 lotih prometa, v četrtek pa poskočil na 98,8 (3748 lotov prometa). Na tem nivoju se je nato zadržala Se v petek {3584 lotov) in ponedeljek (1733 lotov prometa). Tudi enotni tečaj obveznice RSL 1 z davčno olajšavo je 9. 11. porasel in sicer iz 94,9 na 96,0, prometa pa je bilo za 65 lotov. Naslednja dva dni so‘bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli, skupno s 134 loti po tečaju 96,5, V petek je njen enotni tečaj padel na 95,8 pri 19 lotih prometa in v ponedeljek (20 lotov aplikacijskih poslov). Za 0,3 odstotne točke na 98,0 je porasel 9. 11. enotni tečaj obveznice RSL 2 pri 809 lotih prometa, naslednjega dne ostal na istem nivoju, ko je bilo za 548 lotov prometa. v četrtek pa neznatno porasel na 98,1 (430 lotov prometa). Na tem nivoju se je zadrial tudi v petek (732 lotov prometa), v ponedeljek pa porasel na 98,3 pri 456 lotih prometa. Z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je bilo 9. 11. za 10 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je poskočil za 1,0 odstotno točko na 97,0. Po nespremenjenem tečaju je bil v ponedeljek sklenjen aplikacijski posel z 2 lotoma. Kot je omenjeno že na začetku je 9. 11. pričela kotirati nova obveznica Republike Slovenije RSL 8, s katero je bilo na borznem sestanku za 340 lotov prometa, ko se je njen enotni tečaj izoblikoval na 90,7, v petek padel na 88.0 (lOO lotov prometa), v ponedeljek pa na 87.5 pri 348 lotih prometa. polnjujejo vse formalne pogoje. Glede na to, da v uvrščeni kotaciji JI kotirata redni delnici delniške družbe LEK in Salus in ti dve podjetji zapadeta v revizijo postopkov lastninjenja, je odbor za sprejem vrednostnih papirjev in članov na Ljubljansko borzo sprejel stališče, da se ti dve delnici premestita v prosti trg in sicer s 16. novembrom. Enotni tečaj delnice Salus je 9. 11. porasel iz 6763 na 7171, ko je bilo za 14 lotov prometa, naslednjega dne pa na 7400 pri 16 lotih prometa. V ponedeljek je bil prijavljen aplikacijski posel s 7 loti po tečaju 6660, kar predstavlja 10 odstotni padec tečaja. Delnica LEK je 9. 11. padla iz 16300 na 16025, prometa pa je bilo za 240 lotov. Naslednjega dne so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli s 87 loti po tečaju 16339, v četrtek je njen enotni tečaj pade! na 16033, ko je bilo za 182 lotov prometa, v petek pa porasel na 16290 pri 83 lotih prometa. V ponedeljek so bili s 116 loti prijavljeni aplikacijski posli, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 16018. lotov prometa, v ponedeljek pa se je povzpel na 75,0 po 6 lotih prometa. Enotni tečaj obveznice Občine Zagorje se je 9. ll.zadržal na ponedeljkovem nivoju 44,3, ko je bilo le za 4 lote prometa, naslednjega dne je padel za dovoljenih 10 odstotkov na 39,9 pri prometu 100 lotov, v četrtek pa se je vrnil na 43,9 (20 lotov prometa), V petek pa je njen enotni tečaj poskočil za 10 odstotkov (48,3), prometa pa je bilo za 240 lotov. Obveznica PTT Celje je v tem tednu dokaj nihala. Tako je njen enotni tečaj 10. 11. padel iz 105,1 na 103,7, ko je bilo za 52 lotov prometa, v četrtek poskočila na Uvrščena kotacija D - obveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je 9. 11, poskočil iz 96,1 na 96,6, ko je bilo za 306 lotov prometa, v Četrtek pa na 96,7 pri 214 lotih prometa. V ponedeljek je bil z 2 lotoma prijavljen aplikacijski posel po tečaju 96,6. Prosti ti^ - obveznice Za 0,5 odstotne točke (100,5) je na torkovem borznem sestanku ix>-skočii enotni tečaj obveznice Gorenje, dokaj soliden pa je bil tudi promet (1935 lotov). Naslednjega dne so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 36 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 99.9. Na četrtkovem borznem sestankuje njen enotni tečaj zaključil enako kot na torkovem (100.5). ko je bilo za 605 lotov prometa, na tem nivoju se je zadrgi tudi v petek pri 467 lotih prometa, v ponedeljek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli s 23 loti (tečaj 99,9). Na torkovem sestanku je enotni tečaj obveznice LEK 2 padel iz 100,5 na 100,0, na četrtkovem pa na 99,5, na vsakem sestanku pa je bilo za 40 lotov prometa. V petek se je njen enotni tečaj vrni! na 100.0 pri 180 lotih prometa, v ponedeljek pa je bil sklenjen aplikacijski posel z I lotom po enakem tečaju. 9. 11. je padel enotni tečaj obveznice Lesnina in sicer iz 30,0 na 2,0, prometa pa je bilo za 10 lotov, kar ni presenetljivo, saj se že od marca giblje v razponu od 1,00 do 30,0. Enotni tečaj obveznice Občine Laško je 9. 11. porasel iz 66,0 na 66,4, ko je bilo za 100 lotov prometa in se na tem nivoju zadržal tudi v (»nedeljek pri 32 lotih prometa. Z obveznico Občina Šmarje je bilo za 20 lotov prometa na torkovem borznem sestanku, njen enotni tečaj pa je padel iz 75,7 na 72,0 in za 8 lotov na četrtkovem borznem sestanku, ko se je povzpel na 73,5. V petek je njen enotni tečaj padel na 73,0, ko je bilo za 32 105,8 pri 20 lotih prometa, v petek padel na 105,6 (75 lotov prometa), v ponedeljek pa se vrnil na 105,8 (21 lotov prometa). Enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica je 9. n. porasel iz 103,2 na 103,6 (500 lotov prometa) v četrtek na 104,1 pri 60 lotih prometa, v petek pa padel na 103.7 (29 lotov prometa). Z obveznico PTT Ljubljana so bili tako v torek kot v četrtek sklenjeni aplikacijski posli po nespremenjenem tečaju 103,1, ko je bilo skupno za 74 lotov prometa, v ponedeljek pa po tečaju 103,3 z 22 loti Enotni tečaj obveznice Rogaška 1 je v torek jx>skočil iz 83,1 na 83.7. ko je bilo za 78 lotov prometa, na tem nivoju pa se je zadržal tudi v četrtek pri 10 lotih prometa. Z obveznico Rogaška 2 je bil sklenjen 11. 11. aplikacijski posel s 4 loti po nespremenjenem tečaju 31.0. Prosti trg - delnice v tem tednu je enotni tečaj delnice Dadas nihal. Tako je 9. 11. padel iz 153182 na 152567. ko je bilo za 73 lotov prometa, naslednjega dne sicer porasel na 152919 pri 122 lotih prometa v četrtek pa padel na 148862 (214 lotov prometa). V petek je zabeležil ponovno rast in sicer na 149567 (49 lotov prometa), v ponedeljek pa na 149663 (204 lote prometa). Tudi redna delnica Finmedia je v tem tednu nihala. Tako Je njen enotni tečaj 9. 11, padel iz 82000 na 81500 (60 lotov prometa), naslednjega dne fiorasel na 81708 pri 72 lotih prometa, v četrtek pa padel na 81080, ko je bilo za 50 lotov prometa. V petek so bili s 17 loti prijavljeni aplikacijski posli (enotni tečaj 83553), v ponedeljek pa je bilo za 22 lotov prometa, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 81955. Redna delnica Hipotekarne BO* H O Uvrščena kotacija II - delnice Ljubljanska borza je objavila sporočilo za javnost, v katerem sporoča, da v uvrščeni koiaciji 1 in II ne morejo kotirati vrednostni papirji tistih podjetij, v katerih je najavljena oziroma poteka revizija postopkov lastninjenja. Čeprav iz- H r t A T«t> prvtti borcBv R, BrcHc« FBBO »OGM 62-23G T^*t**« OCO« £2-02 PDSLOUiLMIOl UUŠcJaAML SloHMki ent« 54 UtMiM* »051 a «5. "Mctek* Od E EIOOO ai-M7 PartUsn«*« 3-5. COOO Martbor «0G2 as 4CO TMkka Ott 9-4CO ŽIRORAČUN pri CREDITANSTALT-NOVI BANKI d.d. lahko odprejo obrtniki, društva in občani, ki prejemajo honorar. Banka obrestuje sredstva na žiro računu po 0,75% R obrestni meri. Imetnikom žiroračuna nudimo vse storitve plačilnega prometa in različne oblike kreditiranja. O vsaki spremembi stanja na vašem žiro računu vas z izpiski dnevno obveščamo. Vabimo vas, da nas obiščete in se o kakovosti ponudbe in storitev prepričate sami v naši enoti, Lendavska 11. Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha banke Brežice Je 9, II. porasla iz 3645 na 3672. ko je bilo za 426 lotov prometa, po enakem tečaju so bili v petek sklenjeni aplikacijski posli s 13 loti, v ponedeljek pa s 85 loti, ko se je njen enotni tečaj izoblikoval na 3704. Tudi enotni tečaj prednostne delnice Hij>otekame banke Brežice je 9. 11. porasel in sicer iz 3635 na 3674, ko je bilo za 398 lotov prometa, naslednjega dne so bile j» tečaju 3633 s 60 loti prijavljene aplikacije, v četrtek pa je porasel na 3679 (490 lotov prometa). V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli s 36 loti po enotnem tečaju 3671, v ponedeljek pa z 2 lotoma po tečaju 3695. Prednostna delnica KBT je v tem tednu dokaj nihala. Njen enotni tečaj je tako v torek padel iz 42719 na 41911 (345 lotov prometa), naslednjega dne na 41893 pri 902 lotih prometa, v Četrtek pa poskočil na 43625, ko je bilo za 438 lotov prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 43032 pri 408 lotih prometa, v ponedeljek pa na 42986 (289 lotov prometa). Enotni tečaj delnice MK Založba se je stabiliziral na nivoju 5900, ko je bilo na torkovem borznem sestanku za 100, na Četrtkovem pa za 420 lotov prometa. V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli s 77 loti po tečaju 5960. V tem tednu je naraščal enotni tečaj delnice NIKA. Tako je 9. 11. porasel iz 83567 na 84795, ko je bilo za 634 lotov prometa, naslednjega dne na 84980 pri 44 lotih prometa, v četrtek na 86007 (391 lotov prometa), v petek pa na 86063 (88 lotov prometa). Le v ponedeljek je njen enotni tečaj padel (85673), prometa pa je bilo za 111 lotov. Nihal je v tem tednu tudi enotni tečaj delnice Ptobanke. 9. 11. je tako porasel iz 24302 na 24632, ko je bilo za 3156 lotov prometa, naslednjega dne padel na 24518 pri 1348 lotih prometa, v četrtek pa na 23406 (7082 lotov prometa). V petek je porasel na 23894, ko je bilo za 1044 lotov prometa, v ponedeljek pa padel na 23541 pn 1944 lotih prometa. BOŽINOVIČ TONČKA Nagradnih žrebanj dobitki je konec? v Zakonu o varstvu konkurence (Ur. I, RS, št. lS/93) je v 13. ČL navedeno, daje nelojalna konkurenca prepovedana. Neloj^na konkurenca je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škodo drugim udeležencem na trgu. Kot dejanje nelojalne konkurence se šteje tudi pridobivanje kupcev blaga ali uporaba storitev z dajanjem ali obljubljanjem nagrad ali kakšne druge premoženjske koristi ali ugodnosti, ki po vrednosti občutneje presega vrednost blaga ali storitve, s katero naj kupec pridobi možnost nagrade (t. i. premijski posli). Premijski posli so le ena od oblik nelojalnega nastopanja na trgu in se pogosto uporabljajo za spodbujanje povpraševanja po določenem blagu ali storitvi. Pri premijskih poslih podjetje ali zasebnik - podjetnik ponuja to kupcem pri nakupu določenega blaga ali storitve dodatne ugodnosti, to pa pri kupcih zbudi zanimanje in povpraševanje po določenem blagu ali storitvi, ki naj bi se na koncu izrazilo v povečani prodaji tega blaga ali storitve. Premijski posli negativno vplivajo na odnose na trgu oziroma na konkurenčna podjetja, ki ne uporabljajo takšnih metod za prodajo svojega blaga in storitev, ampak se 1. nakup v trgovini nad določenim zneskom, ki je pogoj za sodelovanje v nagradni igri, 2. objava matične številke občana v časopisih ali žrebanje naročnika, zaradi česar izžrebani prejme nagrado večje vrednosti, 3. zbiranje določenega števila zamaškov, sličic, zaradi česar pridobi kupec možnost sodelovanja žrebanju, v nagradnem 4, vsak kupljeni tisoči kos blaga se nagradi z blagom večje vrednosti ali vrednostnim bonom. Za premijske posle se ne štejejo: uvajajo samo dovoljene oblike pospeševanja prodaje blaga in storitev, in sicer z ugodnimi možnostmi pro- daje, ceno. kakovostjo. Takšni posli škodujejo tudi kupcem, saj jih nagrade oz. dodatne ugodnosti pri nakupu blaga ali storitve pritegnejo in kupci niso dovolj pozorni na kakovost, ceno, videz. Za premijske posle je značilno, da so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in da bi lahko ali jc že nastala drugim udeležencem na trgu škoda. Osrednji element pri premijskih poslih pa je višina nagrade in prav od te je odvisno, ali gre za dejanje nelojalnosti ali ne. Bistveno je, daje višina nagrade lahko le takšna, da si jo povprečen kupec lahko privošči brez posebnega varčevanja, vendar je pri tem potrebno upoštevati tudi vrednost blaga ali storitve, ki je bila predmet nakupa. Nagrade, ki se pogosto podeljujejo ali izžrebajo, so: avtomobili, izdelki bele tehnike, televizorji, potovanja v tujino, vrednostni boni, košare različnih izdelkov. Sodelovanje v teh nagradnih žrebanjih pa že omogoča nakup v trgovini ali okrepčevalnici v veliko manjših vrednostih, in sicer od 500,00 SIT do 2.000,00 ozir, največ 4.000,00 SIT, medtem ko pri nekaterih nagradah niti ni potreben nakup, npr. objava matične številke občana v časopisu. Premijski posli, ki jih največkrat srečujemo v praksi: ----trgovi na------ IVANKE ROŠKAR lwea Handels-GMBH Langgasse 15 AVSTRIJSKA RADGONA Ponudba tedna: VSE VRSTE TAPET PO 10% NIŽJIH CENAH OBRTNIKI ! Rabite lep, lično oblikovan koledar za leto 1994? Oblikovanje vseh vrst reklam, koledarjev, vizitk, znakov.... Andrej Gomboc, tel. 51-218 Z raznimi 1 popusti v blagu ali ‘ popusti pri takojSnjen'F t Čilu v gotovini, ugodnosti za kupti^, i olago plača pred rokom P' čila, L dajanja daril stalnim uajčiTijci uarii bičiiHiu* -kam ob novem letu, oi" nem dnevu stranke zvestih kupcev), t i ki’! reklamni predmeti, ■■ dodani kupljenetnn vendar morajo in"^ , manjšo vrednost, tako D k kupec ne bo odločil za ( predvsem zaradi njihove r j dobitve. . ..J. r rv.v . VI - ijj' Podjetje, ki stori . rvUJCiJv, M ^ivj • nelojalne konkuren^’ > J kaznuje z denarno ' najmanj 3.000.000,00 ‘^seba , naj*’ ttdgovortia T 50.000,00 oz 25.000,00 SIT. Kazni so torej velja razmisliti, ali pr djetja na nelojalen speševala prodajo al’ P\.,i I I 1 I L iskala druge zakonite n> f za pospeševanje TRADICIONALNE KITAJSKE REHABILITACIJSKE METODE (logo) Znani mojster ZAIKUN Ll iz Pekinga, direktor Inštituta za Ql GONG in častni član Mednarodnega društva za naravno medicino, bo vodil praktične tečaje tradicionalne kitajske masaže 13. in 14. novembra, akupresure 20, in 21. novembra in 01 GONGA, ki pomaga pri samozdravljerijK kroničnih bolezni, hujšanju in sprostitvi, v zdravilišču MORAVSKE TOPLICE. Informacije in rezervacije po telefonu 069 4Q2lO'^gg 3090, gospod Matjaž Kovačič ali popoldan dof'® 42193, oziroma MISIGRE, d.o.o., 061 302 82^- KEOR SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z rTALUANSKO KERAMIKO vam v sodelovanju s priznanimi italijanskimi proizvajalci v svojih razstavno-prodajnih salonih P® • stenske in talne keramične plošče • armature • zaščitno-okraane keramiko • tuš kabine letve** 'I L • specializirana trgovina z orodjem ih stroji za polaganje ploščic * * sanitarno keramiko • orodja in stroje^® f ploSčic .ji* It obiska bomo V£S£LI V RAZSTAVNOPBODAJNEM SALONU PE BELTINCI šle; ina Kovača 21 tel. . ,t,aks 106942202 MARIBOR, Tiž tel,; 06222^ KEOR MARIBOR, ZrkO»«M .»€»514485. Cr 52- J I ^stnik, 18, novembra 1993 stran 21 I vestnik i h točnost informacij Odgovor na članek namen kaznovanja za prekrške, olajševanje in obteževalne okoliščine, stopnjo odgovornosti, nagibe, iz katerih je storilec storil prekršek, težo prekrška, obnašanje storilca po storjenem- Podjetniki, obrtniki! I*' 28. 10. 1993 je bil [ ^estniku objavljen članek Občinskega sodnika r P/T/^OZIM/T iMrfte Gornja Radgona, ki da občinska vlada ni kar se lahko ugotovi tudi iz nje- prekršku, njegove osebne in govega dopisa, ki ga je posre- premoženjske razmere, njegove doval v začetku leta 1992 skupš- druge dohodke in premoženje čini občine v postopku moje ter njegove družinske obvezno- J , J t : ^°'’aljna c/. Z našim delom. ^1' , -‘'ip stališče na seji vlade J^l. 10. 1993, ko je obrav- ponovne izvolitve za to funk- sti. Nezadovoljni predlagatelji cijo. Konec istega leta pa je tudi postopka pa imajo pravico, da občinski vladi posredoval pred- se "j . ” " pritožijo zoper odločbo ■Mr ^r. poročilo sodnika za pre- ai bilo sprejeto. Na- ^1 Id poročilo tega ;a leto 1992 in delno tog za zagotovitev finančnih o prekršku tudi zaradi prenizko sredstev za nagrajevanje uspeš- odmerjene denarne kazni, ven-nosti dela organa. dar pa do sedaj, zlasti inšpekcij- Glede »želje po strožjem sod- ski organi, te zakonsko dolo-■ ■ ■ čene poti, niso izkoristili, na- sprejela f kol je bilo predloženo, 'k lil t? f tl It tudi iz pisnih zaključ-vlade. Iz navedenega po-Pfl je jasno razvidno, da stalni nepolni kadrovski v organu, število reše-f^dfrv celo presega predpi- •ifte * hJ i ^»tkg rielo. Delo Pf > r l| - za prekrške pa nepo-strokovno nadzira tudi riibli^Pi senat za prekrške ^Pl^hani in to s kontrolnimi poslovanja, preko pri; zadev in preko obvez, Poročanja o stanju in reši- . o prekrških, vendar ! °''gan dosedaj o našem J /g pozitivna stališča. P«L Prispevajte ZA ^^ATERINSKI DOM! Prispevke lahko ''akažete na žiro račun Materinski dom, karunova 16 A, Ljubljana, 50101-603-43533 HVALA! nika za prekrške«, ki je sicer bila izražena v razpravi s strani sprotno pa obdolŽerii v pritož enega razpravljalca, ni pa bila benem postopku velikokrat do-zapisana v zaključkih vlade, naj sežejo znižanje izrečene kazni, navedem, da so kazni predpi- Primerjava izrečenih kazni sane v razponu, to je od dolo- z drugimi sodniki za prekrške čene spodnje meje do zgornje v republiki, pa tudi pokaže, da meje, do katere se lahko de- je naša kaznovalna politika nama kazen izreče, kar po- ustrezna. Ne smemo pa poza-meni, da je Že zakonodajalec biti, da je kaznovanje le eden i takim načinom predpisovanja izmed ukrepov za preprečeva-denarnih kazni, podal oceno nje prekrškov in da je potrebno družbene nevarnosti posamez- rešitve iskati predvsem v preventivnih ravnanjih, zlasti pa nega prekrška. Sodnik za prekrške lahko tako izreče kazen odpravljati tista stanja in oko zo v , konkreten prekrSek le hščine, ki vodijo v protipravna predpisanem okviru, pri Čemer pa mora upoštevati splošna sti drugih institucij. pravila za odmero kazni, dolo- Mira Pižmoht čena v 30. členu zakona o pre- sodnica za prekrške krških. Pri tem upošteva zlasti in vodja organa ravnanja, kar pa je v pristojno- I I i I " L te? I I I Slomškova 51, M.Sobota Tel. 069 21 385 Y eni VBI VAM p« geeBHin eeHAn lEBeLAM« F»T«eBAFIJe Heve eBBBieM F«T«-9eBVI9« foL9X13 Cife Kski II T I AVTosnsaA * ' r4 Sio AikOTfr ul L Ef Ena sama fotografija pove več kot tisoč besed t comm er ced.oo —- Cankarjeva 60, M. Sobota '^uja kmetom po ugodni ceni ^^•'ačalne in navadne s s '*vii le za gnojnico »^■''^0 za baliranje ‘^'^eitisena :eno iz 'Se ■ po 069 21318. fabko ''Irn fn tudi kupite OOP.ttrDna ' ®Oboft, trgovinah I O opremo. Proizvodno, trgovsko in storitveno podjetje SakoS 21, 69261 Cankova, SLOVENIJA ^| to: 069/40 333, avtotelefon: 0609/61 30 37 Prihodnost je vaša in naša. MDCCCLXXXIV SlovenicA , = zavarovalniška hiša d.d. naj bo skupna! Zato smo vriprattili program za drobno gospodarstvo, imenovan Paket za zavarovanje podjetnikov in obrtnikov. Ob skletiiivi tega zavarovalnega paketa vam omogočamo: - možnost najetja kredita; -2% do 25% popust na premijo pri zavarovanjih premožetija, zaščitenega z napravami za javljanje ali gašenje požara oziroma s protivlomnimi napravami; - 50% popusta prikolektivnih nczgodndi zavarovanjih glede na posamična; - 5% oziroma 10% popusta na 5-ietno ali lO-ietno zavarovanje; - dodatni komcrciiltii popust zavarovancem, ki ne želijo kredita. Vedno smo vam na voljo v vseh naših filialah: Ljubljana, Celovška 91, tel. (061) 159 50 32 Koper, Ljubljanska 3, tel. (066) 32 541 Nova Gorica, Gregorčičeva 11, tel. (065) 27 070 Maribor, Slovenska 21, tel. (062123 781 in v vseh asencijali po Sloveniji-dorož, lUrs^ Bistriva, Postojna, Kranj, Izola, Portorož, Uirska Bistrica, Postojna, Sežana, Tolmin, Idrija, Ajdovščina, Murska Sobota, Lendava Ko previdnost postane modrost! Želite prodati ali kupiti, najeti ali oddati v najem stanovanje, hišo, počitniško hišico, zemljišče, poslovni prostor, gostinski lokal, skladiščni prostor..? Pri tem vam lahko pomagamo s celostno storitvijo, t.j. z informacijami o kupcih in prodajalcih, s cenitvijo nepremičnin, pripravo pogodbe...! B.l JL, d.o.o., Kardoševa 1 M. Sobota, telj 069/ 21049 Podjetje za informiranje Murska Sobota razpisuje dela in naloge odgovornega urednika MURSKEGA VALA Pogoji: - visokošolska ali višješolska izobrazba družboslovne smeri ~ tri oziroma pet let delovnih izkušenj v novinarstvu Kandidati morajo predložiti programsko videnje za mandatno obdobje in programsko zasnovo za leto 1994, Mandat odgovornega urednika je štiri leta. Prijave z zahtevano dokumentacijo naj kandidati naslovijo na; Podjetje za informiranje, Murski val, Murska Sobota, Slovenska 41, najpozneje do 1, decembra 1993. 1 J stran 22 vestnik, 18. novembra 19^ X' • ■-■rt'. ;oc-:oxoc>x^»:cu tuz. JEKLO TEHNA (MMS/V t’ Murski Soboti ZA POMURCE SMO PRIPRAVIU: o;; H; čj; :č o> :x o: Sč co 55 co ■K«: co o:-55 ■co 55 g o:- ■»: I i s - nov razstavno-prodajni prostor v JEKLOTEHNI Cvetkova 2a, tel.; 069/31760 - 5-odstotni popust do 20. novembra 1993 (vplačila v Murski Soboti in Mariboru, plačilo z gotovino ali posojilom - najsodobnejši servis v Mariboru - servis tudi v Murski Soboti - Agroservis M, Sobota - garancija, homologacija in zagotovljeni rezervni deli - vsi avtomobili s katalizatorjem (z dizelskim motorjem) - možnost menjave staro za novo (ocenitev v Mariboru) - s starim vozilom do prevzema novega iw» b: z Ir ' ' IMOS CITROEN (I vestnik I& -i ■>: i: :o r6 :o ■>: i: j«R IZ :o: I I :« :« * HtMNt i? o: s z oxS s (x»™<3E 5fS zSJiS S CITROEN JEKLOTEHNA: PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA, Cvetkova 2a tel.: 069 31760, telefaks: 069/21011 >:o ■:d JEKLO mipojčnaffč o TEHNA iSSSSSJi^ii (i ! 'K!ii'!,''^| OJirr: ilm ili' nVD! ■■ i^-H dot' DVD. DVD DOT, IVI hn L,s ■■I SMSISiliu, E ^1 y .[R.^J Dva v LENDAVI, na imenitni lokaciji oh vstopu v novo trgovsko in poslovno središče mesta, Vam v prenovljenem objektu nudimo možnost nakupa prostorov za različne dejavnosti. Informacije: B.I.K. d.0-0., inženiring, nepremičnine. gradbena operativa Kardoševa 1, M. Sobota, tel. 069 21 049. HVALEŽNA POKROVKA yaelo preitntčenje za vse, ki radi kuhamo - hvaležna pokrovka. Kako? boste rekli. Tako, da loii paro in (eko^no. Skozi odprtine na dnu pokrova izhaja para, ki se ulekoiinja pod zgornjim pokrovom ter se skozi odprtine vrada nazaj v posodo. S tem omogoča, da se toplota s paro ne izgublja v ozračje, ampak se vrača in tako občutno skrajia čas kuhanja ali pečenja. Pečica ■ friteza hkrati, torej. Uporabljali jo boste, kolikor dolgo boste kuhah, in to pri vseh tipih posode, do premera 21 oziroma 29 cm. Mata pokrovka 4.900 SIT, velika pokroidca 5.900 SIT. Vse informacije: Marko Suinik, C. Doiotttiiskega odreda 31, Ifub^ana, telefon (06lj 263-795. MALA +‘VELIKA -b ČISTILO = 9.900 SIT SGP POMGRAD ABI r d.es.o. i SGP POMGRAD - ABI Lipovci, d, o. o. TRGOVINA tel. 42474, 42403 - ' Nčtfve^^a izbira b^ocN^ galantei^e v Pomurju; ’ betoni cevi od 0 12,5 do 0 ISO, betonska ; (^eka, goveje 6i svinjake reSedte, škarpnikl, t betonsid ttakovd.., l Ponujamo pa tudi ves gradbeni material ter termo- In hidroizolacijo. Posebno ugodne možnosti plačila. Delavski svet Vodnogospodarskega podjetja Mura Murska Sobota, p. o. razpisuje delovno mesto direktorja podjetja za 4-letni mandat. Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še: - da imajo visoko ali višjo šolo gradbene smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, - strokovni izpit. KarKlidati morajo prijavi priložiti tudi ustrezen program dela. Prijavo z navedenimi dokazili je potrebno poslati na upravo podjetja v 15 dneh po objavi. I 069 22.^06 B RT N I K I ! Potrebujete lep. lično oblikovan KOLEDAR leto 1994 Andrej Gomboc, tel. 51-218 MIDIIZALEM D M O ž v vozlt^tsNMJLT - prijazni ljudje - strokovni nasveti - zagotovljen servis - originalni rezervni deli Renault - konkurenčna cena - izredno ugodni kreditni pogoji - dobava TAKOJ t ServuM prodani neto-Omoi, RarMt 44c g mA>62Z701-106, Fie 00/702-351 ■fc JEKLO TEHNA JEKLOTEHNA MARIBOR d.d. PARTIZANSKA CESTA 34 Smo veliko, dobro trgovsko podjetje s sedežem v Postati želimo še boljši. Naše prednosti so sposobni, delo'*’’* ambiciozni sodelavci. V PE Murska Sobota vabimo k sodelo'*^ diplomirane ekonomiste in ekonomiste ki bi želeli delati na področju zunanje trgovine in doseči nekaj Nudimo zanimivo delo, stabilne plače, urejeno delovno možnosti dodatnega izobraževanja. KarnJidato vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o okolje in jzpolnjev*’/' _ a . d.Cio pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Jeklotehna Oddelek za kadre in izobraževanje, Partizanska cesta 16, Maribor. Vse dodatne informacije dobite na tel. št, 062 27323 ali 27 3£^- Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh od Na podlagi 23. člena statuta Javnega zdravstvenega zavoda ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER svet Zavoda razpisuje dela in naloge direktorja zavoda 1 J i Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpotnjeva*’ j , - da ima visoko strokovno izobrazbo in - najmanj 5 let delovnih izkušenj. Mandat direktorja traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno P*’' v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: 1 i Zdravstveni dom Ljutomer L Slovenskega tabora 2. o izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh po tvi sveta Zavoda in soglasju Skupščine občine Ljutomer Krajevna skupnost In Turistično društvo GRAD vabita zainteresirane prodajalce na aMPREJ^ ki bo v soboto, 27. novembra, ob grajskem poslopju pri GRADU. Ob o. uri bo v grajski kapeli tudi sveta i TRGOVINA Z GRADBENIM IN MIZARSKIM MATERIJALOM delovni Čas: 16 od 7U0*’ Sl Jrt " NEMČAVCI 1(BTC) Tel.:O69/21-813sobota: od 7,00 d" i GRADBENI MATERIAL - cement, maltit, apno - opeka 6/1, 3/1, navadna, silikatna, ta-sadna opeka RAZNE KRITINE - bobrovec - salonitne plošče - bramac IZOLACUSKI MATERIAL KERAMIKA - Gorenje In Italijanska keramika - ki Inker ploščice - teraco ploščice (Italijanske) MIZJUtSKI MATERIAL ~ iverne plošče, oplemenitene iverne plošče - vezane plošče - medlapan - panelne plošče - lesonit, lesomal - rezani les (trami, roženice, deske, late) STAVBNO POHIŠTVO - okna - strešna okna - vrata - vhodna, lesonitna, furnirana - dvižna garažna vrata hOrmann, možnost daljinskega upravljanja Akcijska prodaja dimnikov SCHIDEL In oO’ iO of I t! ¥ -J TEGOLE CANADEZE jgstnik, 18. novembra 1993 stran 23 vestnik J I n IRGOVSKO 'I F'’ fl*'' I rgovsko-poslovno središče ob Mlinski ulici v Lendavi je priložnost. Priložnost za podjetne^ ki se ukvarjajo s trgovsko in gostinsko dejavnostjo, za poslovneže in agencije, saj bodo odlične možnosti v središču mesta omogočile uspešno delo, pa seveda tudi za Lendavčane, ki po dolgih letih dobivajo svoj mestni trg. POSLOVNO SREDISCE OB MLINSKI ULICI h 7 ^. . o. ii? I. r ! H O . h.ISin 1 ______43L E' J_ O d S;-j—F Q v LENDAVI P K riložnost je lahko uspeh^^ ss 313 UŠ J f S3 311 _____. T L JI X J] *i Af 1/ft I ‘T’ i 5' h * 'jos.______________________________________________________________________________________________________________________________________T™ ujemite jo! H . -s^Sl I I I I I 9-10 I I hrJttcm il i O i I Q im I I I I I I I I I I ll: ll I 'I T W I -4 1 TL-t1 Y jV ifi h/'ZeOl:l^ M id 1 fl-O ' 3.500 kvadratnih metrov za trgovsko I Ll, J Q I——'—' r r M 1 JKi in gostinsko dejavnost, 10.000 kvadratnih metrov za poslovna . predstavništva. Lokali, velikosti od 30 • do 150 kvadratnih metrov, so že naprodaj. JiS. I i - iRVSbjTOf ^*L t ’—r *• J ING-CRA, d.o.o. , Partizanska ulica 2, (069) 76182, 76 172, 76188 telefaks: (069) 76139 n I I L. I vestnik, 18. novembra 1^ stran 24 d.o.o. SKAKOVCI 15, 69261 Cankova • MARKETING • PROIZVODNJA • TRGOVINA telefon: 40300 IZREDNO UGODNA PONUDBA; « - armaturne mreže - pocinkane cevi - črne cevi - salonitne plošče prvi razred 10 x6 4.600 SIT kg kg 128 SIT 88 SIT - cement - maltit kg kg 10,20 SIT 9,50 SIT kos 770 tolarjev Za vse zgoraj naitete izdelke velja ob gotovinskem plačilu S-odstotni po- pust. H V zalogi ves drugi gradbeni ma* terial PONUJAMO VAM: , - KRVAVICE - KLOBASE IN PREKAJENO MESO IZ LASTNE PROIZVODNJE r-i I t • ] • f i - SVINJSKE POLOVICE PO 310 TOLARJEV ZA KILOGRAM - VSE, KAR POTREBUJETE ZA KOLINE KMETIJSKO REPRODUKCIJSKI MATERIAL ■ iS. ■ T < W( - soja - ribja moka kg 41,60 SIT 79,00 SIT - vitaminski dodatki DO-BRODEJ PonujanM vam tudi že semensko koruzo po spomladanskih cenah. .w. a >• NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO Prodna OKEN, VRAT, ST£N-SKIH IN TALtdH OBLOG LESNE SLOVENJ GRADEC 10% popast ra tovarniške cera • Prodajamo tudi traktorje FIAT. • Vse cene so s prometnim davkom. • Možnost nakupa na posojilo do 3 let in dostave na dom. l^govina nerjavečih izdelkov Temlinova 4, MURSKA SOBOTA Telefon: 21174 - samo kakovostna nerjaveča posoda L - servirna posoda - pladnji I& 5 - jedilni pribor I ll - porcelan I 'Sl, in ■■■- f I' t • kletarska in sadjarska oprema • cisterne za vino (z garancijo) ČREVA: - s'injskii - govcjt’ danke - umetna - .MESNO TESTO Odprto vsak delavnik od 8.00 do 17.00, ob sobotah od 7.00 do 13.00. Obiščete nas lahko VMARKIŠAVCIH44. Telefonska številka je: 21604. PO ZELO UGODNIH TBISHOr miuFOmo— Trimlini d.o.o-69^20 TJRNDA^ - Strešnike BRAMAC - betonsko železo gladko in rebrasto - armaturne mreže - termoizolacijske omete - cement, apno - opečne izdelke - termoizolacijske izdelke NOVOTERM - hidroizolacijske materiale VOBITEKT, BITUMEN - siporex - JUPOL3, 6, 30 kg - BAVALIT, VALIT, TERENOVA - zaščito za les BELTOP, BELTON, AMBIENT, BIOTEN TRGOVINA na debelo in drobno telefon: 76078 - VES DRUGI GRADBENI MATERl^f^ - umetna gnojila za vinogradništvo sadjarstvo - posode iz nerjaveče kovine - ves material za kletarjenje in vstekličenje - steklenice za buteljke 0,75 L - traktorje ZETOR - vsa druga kmetijska mehanizaclF ■ TRGOVINA NA DROBNO AUM IMhU o PONUDBA MESECA: ~ topli pod, in^ že od 690 SIT Ravenska 54, Beltinci telefon: 42402 I T I A J -f r - tameinl parket od 930 SIT - laki za parket tz uvoza za 20 nH 4.900,00 SIT - nitro laki v večjih embalažah 384,00 SIT - barve za les In kovino - fasadne in notranje barve - laki in lepila za parket TEKSTILNI IZDELKI: - ženski puloverji - moški puloverji - hlače iz džinsa - otroški zimski pajaci - moški zimski škornji - ženski gležnarji - visoki ženski Škornji - otroški čevlji o 4.500,00 SIT po 4.300,00 SIT 4.900,00 SIT že od 3.800,00 SIT ll d- J" že od 2.000,00 Sjf . .1 J Acn no “L od<950.0j|,T 2.700,00 g. (Sil od 3.000,00 S VSE VRSTE jita KOZMETIKE 1 Možnost plačila na obroke m dostave na dom. , Talne obloge vam po žalp ‘ ' položimo. Trgovina MOJ DOM in PARKETARSTVO Stanko-M^rija parketarstvo, J iz lesa in plastičnih mas polaganje vseh vrst podov PfiporoČ&f^^ \ t ^an 25 vestnik, 18. novembra 1993 I televizijski spored od 19. do 25, novembra I I I £ 1 is r ^ni O 1 i® Vi > ■j! 28^8^ 587^7^ 22-0x5 ■7 g l 1 .- i Q -g .ss-ššlvš« 39 £,£ ^arM« 'S ■S'*^ 1-*^ I M 0373-Z d 3 cd (O ■ ai > c P- 2s O cd ” <5 en i-i ..1^ S e e (d fi c fO »r. 8 ***► '5 ■? o <9 rM o c J o •- r --I — ai r - U O c rt S VJ "0Q^ "O '2 - O I 5 I '’^ 'b .7 B- „ JC • '* , c -F z F J : d^ CCM*;£ N e s, -! KiC Q I □ I I 'g K tt Bs $ iD 1^ 5o 5C S! 25 I bu Sp KS Ig. š| g C'50 *Ž tt 8! Š ?a t; Ij^j rt & & e o ra d ra > C O ± ra 1 o CL. "Ks sf -- s s c Ji ' 6 .-u P J.^ 3 « <5 'jj p ~ c» •= V - »S G d b d r=>N gm »A O O tt CM oO ,F CM “ O ' ■ I r. I > I (2:^8 §58S > S 8 ? £d =?-S £9 ' l£ ' I S* JV ( s p - ' 5 £ ' JC rt rt e-giir'’ So q72^ 2 I 2^.9 ' ■S=^ v .^^2Srt®.B o S o) I o g pi ebU Vk rt I rt so N < rt ra d ^bI2^s '*'’F bj 9 T3 ,« > tt s I I 00 d . c "Kj ._. ,--1 lA d rt r-Asjs I.Č® I 2Jm5 ;...= g« BO i ' ■- t? ■" .« Q S ■ « E o 5q 5 G rt ,r' - 'ra^ •- dCM — i> 7?: ? =^^ 2P^LLg.g-/“ S .£ ra —' = S e G g. o z UJ > o < z UJ > o -I (A > < □ Z Ul > o Vi e < □ ■sc Ul > o (A e z Ul > o Vi > . ’ '3; o ■ rt o Vi JC > ;, £ d-g--* E£5 ®*iicriGSir'00:>Crt a 2"a 5—.- «.fi® m o. I u , I 5 ^ -. S.E22«^«7.sS I B S S !3 5 .i« g'§ = C & "ra BJ >,č Q O d aa rt rt > OJ o .-vi ' ^“r ra/ .p R JC s š ‘c'1 ,£ Q -a 3 ■ d: » i>> 2-i=e E jS ftp.S .( ; i B 1» TiC^iJCrtTdML; 87.3 Ji 9 o E F.S bLS Ji -9 3 - |raS=-tt“’ttN :>5. -- s tt 43 c c iSfi^ s7 5 " 'S E 2 " . 2 SiS a ■'J I Q s E 6 -a .Ji ; ... ^iSgaS-E AS -! o o 9 c Q c s.„ t** J Ji p 5 d ? v - I "«-< E , , o i! Š SPf5 |«~? o Sjtj g “ £ Q > — “ « 0.9 - 6.0; <9 j75Sg« ** s r ra — J. o tt c£i o® 2^-i5 .s ra s : c ra F E . rt F ra^<^ b Ob S rt OO JC .a s (A X < C o JC I rj C S^i 28|7;e7^25:2 5t k a g I ^'*- O ‘'S$j dt §•^'8^7 i g ,? m I- - I G e Q V) « ._ s .-.S £ ji Po" c o .^=^7 te a.ri i gS-J '.'S 1« o rt p C ish ir I □ ( J 25 3 h; d I — <« d O\ o *” ^52 »■“s n ' -i ' a'^•“'7 — i^^a.1 c ' 5g § aj 0 s«55 n I ?2 a 3 °x o J2 Jg o tn 'X b I — T. rr _ L. d ■> t I rt PTk ' ra pin^5.t^577‘ ^8^2^01 'tl — tS If o mc h s •S rt c: I I O I 1 >N £ o o rt rtO G rt'b^ rtOO F*A k3 cjz^io 6S7 l^=^§2iS2tN C jz; Cli K G ra c £5 ra I r? =:? ' o I .X „2*^ .c (0 > < > ■«'£^■58 ^5 “* » F - K.Z^ c o F « rt !— 1 ■;; « 3-: 1 • 5 1 rŠ I - ^g -"N-O^as 7 ^=>i rtg o** ra O > I ra .• Q_ ri m..'z? S tt cn I-SjcJ d .. E-om« p I .«7 • ' -^S c a C a-it' i I a ' g c'3 I g J 7 r ‘ 'g *n s “ 1;=^» < . ?--sR'^£ E SS S 'Sp. , Cttig »5? SSn ?SpS.7Q2 : 3.wi'_ a r^_ La d ■ 1 —• "" r 'a* 2 5 '“4 o •t.2? '’43 I s 'ifrO 2 d ._ .-^.5 .- U. a g ■' O 2 . O < s > o « C u ra - «ri.S " i ra BO. GC 8 s *** ” rt r4 _ , d ._ G 2 I 5 2 s ar3-^.§ " O B« {> Til u S " X3 F rt B. 9 '.3 a*- E.- _ g ' ' bB . »s ' 5 3E. OJ • - *3 4Z O ■< č i tZJ 5 S .6 s ~~ -8|R^S ,-g7 82 B7J -t g-5 « E •sb I O I I 1 MM Čk S 5 s g> oc rt k- C ^8 I o a o S^Ss Š sss r: "■" Pl .E I ,tt O yi I k *n s O Cl o -C I JC ra _ S2rtrt,^:^:vvJ .EO'^ > , m "j *' '“ v ra C 'C-- ■ .‘Z ^<0^5 ' RS 3-? « £‘33.= t2 5-ši'E2 Mi «<§.£! I .3 I ( S 8.S I tn (9 2r 9 "R » N s-hss-ob d c e u rt ra 5 :rt " g. lB-5-a,S4 3^H!r^ > fi-® S B a-s H o.« Q . Pl d , « M 1^ ra Jr £ t/ o ra SP 2« I G« H "" F i’! > a §*riJ .■■ Tn®7?!S=^i^ rJiu-Tus t* c d a S-t '■ ‘ !! B ' , 5“”.33 5« 3.g E s ^2 2-5 2 — ■ 1*2 > "b I- F-'ra ;* rt ■—J- 2? d ra £ _ ^ . ■« iS G 2 5. a rž E^n-Srr-Fse 'a' a ..'C CC > E I d C v * o bO „g •SO — 5 I O.fi o® “"lu^ ' I a • a Š s s ■“ 15 ,y .e,. ■ s 9 = n < Vi X ra 1« S 2 go8 5e.gs'5 2o'S7si“So a 0« c ra ' '^ SS o =® F rt d < IT, !.> o «b 00 d N E; C rt o ra < ? I ?SŽ -_ tn 0 c « L 3S “ š = H 2 23.« I = -b- — 7b ' F L. “H '-' o I SS*-« _ 1 8.2 i ^-5 - 7 - " t § - ,9 t T Fžisssps gs ra N d -G ' o E rt o 0^7 -■g ' 2 d ' = S tiC ’tt J <> .'d c "d 'rt c > o S I ra X CM > b ' 23 L. - — ' 58 « Srg n E^3«i2« 1'3 “ Jg ?> -■ f v. tt 5 5 ra v o H ' B jj c d > ,0^ ' "S-:^' ? — .= ° 'i'' S [3 - i2 5 “ o e’'S 'E :] ''fi.-S,Vi F - '•■• T ri’ ’ DC oJ E ra Ji*J - c a ra rt 8 c Q vj b t NS £7 g-; č S&2:'t“f.«78S, I s g “ 3S.J4 2 ft n '3 5 Q J2 9 £ I t « ž o o~ 2 g-o 5 I ^.2 (Ssg-SssSgp o JC 2 > 05, 5 CJ o < > cc 5 =0 1 |.a “■ '^3 O, R^ ^^SbldVl f’®Ž”7K = Sb‘'‘| ' I — £ sc I) te. tr. »o g OO X »n O F «■? - C a ra -a •’?i^ S< . <<5 F d S2 ^2 T g-S A E E ra CA t3 ? ^t-i '-'.'V tt c -2:^ fc, 0 c o k a. (A f ^20 . r\ O - ra c d c S 27 oo o !> v e, d.. ra E r S B rt 3 5 o * M o-X c ra rt —•ra — —. b. ., d I ii I I I I Olik l-t II A ._ '"f (O jC CM .« " S ; Tggs sp o rt 01 cn tt o > rtiRlSŠ^^gJ pi5n 1 > 1 i £ ' , G £* .2. I O :• xn c P rt to > i“i Tl o -t! o .3..- _ « a. 00^ ■C’ E . E O Eto S 5: '—2Ž«c'č9- G.’’’ K 5-i « o. CM d “'F ^SViaC a c tba O i—» A.. •- iT d i C i w» Irt Q "A ^7 CM TfrcM cM^^ p MraC^" S >-cJ2 C S I C . O J{ U k (O tn c* p ” — -fi T ra C O I T5>.=:Z>(1.S Ti ■»' -1 gs 2?! T:s.3 '•D I Q JC V» s'S USO2 .b-. a* O JC 7Z Ar» rt I c* b C ra ^. *'' S L. -Pia F>^|^c0cO.d’*' ,.??go77s«: SNrtun ■« u , te Cb CM G " “£®£2 Sl^-.u; 1= E .liro , E 9,gD - - T3 E sl i OB I a — '^.3 H S-.2>3Sla*° * „ fj = - - lo A'F»A.X,Crt»Q « ž a.;:’ ut sg 2 .as out , „ -a 19 I u. - - -t S b 2u. ■= DU ra ;g :fmj s; g '^SS"S7>..?^J2Srt 230 1 E „ c , ŽS’Š i K 2 a 3 «:= c J -g £1 ra rt rt ra 5:S.g rt "o SrA,^T3’c ^^"3)3 2 eo C •' c -« r3 E.tto^PtT« - SPS’ " "b — CM .c ,2 I F S ® ' 'G ra 9._3Ss?2 go® t^G 3^*AO'^ fe.G*S “ SiraO”*^- • - F.tt “gcm 1 5* rt _■ ' -a-G ra > "ii ra /y C O ra J S c F F d b d .E S' » W b, IW BU L^ 7ac’2 s« SQ I o ?s g? I ««32 “ ”7^'" IujSK « p ~ 2 iž”-' ra □ 7 O ra t ra 00 V JS“ 5 F o t3 < r 4* g ” o '6 " .0 -g O . '=^' 2 1—«rt*Ara ..abazifn**^ SL .2-E E-G £ ra 4 2?« s o' P4 2 > U CM A "d F ti o E s • i-, o gR^e.si JC d » J3 Aj Ji •J5 J»5 «CM O I IŠI - 5 d ,rt S JO 'n ra 2 d TJ JC .* d c ‘ Su QS3 d . n rt G, rt «21 7 '■S d iS I a I 'C c bb CM aS ^ar,^g at 7» c = 1 '9 §■9 iW. .2 ra & S Vi X < •N O < s > (O . g 00 ' 5 Sh ra -b. Q _ ? s “ai ■ 2Ji —O Sj ti T> s^S o I •“I R-. i* 3" S ® S 3 8?"N o E g I —° ra ra :x X '^3«s;-g aS 1*^ G? «J d rt S E »M P* ra i± 5 ,2 o o -O Tj Irt en e d es => ' 'E 5i , S Sri o 0.0 O O z: ' r^ujgi’: Q 2 7i Rji-S S ?7' 7;^^ ' 7^||£'S-:2R8i a 9 "3 B; .« S« _ 43 I s & 5 ? 7 43 - > I ,raT*iirtypji _ 'rt -rtL »25 g g. -STs ? 'g ., “"^ ra GZ' č M La v/ “ tu Ivlra— ^ra Q„ .g • Sg £? .2 p ra h.r ra rt d "o S^2 ' d _ ra =<2^ I. o - drt tt rt -* vi^O s ra raj:>O?B ?£:.= 2 N oO I >* — C nL--O 3i I Om rt I G rab, d ®i 0*5 ’ d C > X ič , s .2 .IS Ooo '5 N rt m rt ™ id CM G 13s ra I I • b* 5 - r ' ’tt i_ 7^- 2 o a ' ,C,d rt^ ra rt 5 "F raqo'p.'F‘i “’ 'C: — rjNaCrart" iX._i _ rt L! _, e .<27 , rt STl " ra - 1'-««^ 2 > ikt“k*? ra n C*© ”* St O >0 ’ r= - I £3 b’dog<^^^0 ra 3 T § '5.7 ut L 9 ? 2 's co > < e o ra E tt 5 o cM Zg '-' '^ o o ^JC Ob o I rt xn o d Od Cl.^ '•tj X m qo *p.'Č‘irt *■- -S g, d d . ?i rt , a -= ■ ' — CM .T aA 9 g E F rt 'G Ti 30» I G 3’S -ra E^ t O\ ra ra Jz' tA d c ra =8 S rt "rt ra • G. 2 c > - rZn f* c N O 2 W?J d s -r" Hb o c -J " -.**i J5 _ d d rt d - I d rt -2.0 o I ra i S I , 2? 2 ® 2 I I J. 41 I I 03 XI E tt ' tt — 2 g c2? <• JC £ a> o "* b- 1^ r"! E rt Sc 9 L CM Z3 * tt v»?^d »».G ' G d A QO ‘ 3 '?§ - ■■i5i- gra2-?*a-Tra cd E & J ,'E N rtf (?'■ o ’ij !?■' ” 2 ■ l~ = 5%S'S 2 Q 22??^ ^Sra^Š-G^ P '-M -G — p5.2,"^ £■«£ , X> 'P ra h*.ir. E n . o^S^«<^^2oŠo ''•'c^.^TJi—1» — zS ouS ki ^>Exll I |>>oXO ____ > C " 5 § S’T ra G -G. > C sSS gg? E 1 s §,S-g =Q t a-O ?o ' a c s o . oc o ra i’^ 'c' .g 7 Jra U o d 'S ■g37Ss tt 'i S* S ^7-2 A 5= Q S --2 S c e ra S: 12 06 jq .rt ra O c 00 Ss I I I E ■1 _ M5 C -1 2 -tt rt ra d d M? I Q I U 2 tsGO I 32 6S 2-2:|-9,7 « SrtCJr-rasSE ®‘'« a BI ...NiCcatJ Iti , 4j ivj^-cjcrjGS « ’ tt I JQ - . n. .. -) U _ c 2L ' ? ' ntl ra X5-^t- g ■o E 5 A,. “A d o Vk e d e oo So o 7" £^3 a ilT2^ji ' . I j« ČJ rt '5' (ora^^d.— "oora ..iSb s-o -JS Su o - §7p«b; .g .5 2“^ J!!? or2 c C ' 5. d ' r • rt oO ra > “S 1 fi-?T!ioau E 3 „ 2 . 6 I iT' A i > S ni d O " •ts c - O n 0^ < C'“■•■rt S I -g rt S c t t^e 7(2 eO"SS I I S. ra rt p- ,F ■ rt ra Tl rt .2h B 6-S g lA _ t3 rt . Q jc: d '" d Vj ■■* • • LA ra ž7s;'^.|| V?8 ” 00 d Xm JJ T g d c*i >^.2 7 I I Sšg 00 e * 0 S o M Vi i • • lA • — tn — .^rt(Xrtrt^rt y‘&ge i "Ž' 0^0 ? 33^ " d ra -i C 1 F „ ^Vk ' ■• rt o > ra m . G O t; 1 rt,*!, er in >1 C rt P^ ra S? »l l rt f*J j:! a > £• S go 1:: o.'.^ a — 9 I B . (1 ' Ul K 2 G £^ E"i u "S M e? -Sfi V3 e 2 I'8K : b S c^ ,= AT, o > 3 Q ‘C ra ra I I ■& 5 ^S-iš^es U'g a o"^ — —‘TJoTsgph. ns C > T 2 E E d JC '.-J <■' A JC 'O* 2 'X e o rt g « ra s c j> -B -5 -g a 8 5 t .CiK^PrtcMU S ?: 2 ttJ rt 'flT-jf -LU ttl 5B I , jv> oi oiTj :=.b_ Š>-4k . S£„£ g5S>igS?^ S J“ ■5' c*k ra iR- , 4rt '’’ 5 s > «tž s :“a S“S -.G 1^ « S - ra CM d F .« e I ' ' ° rt Al s 5 rt S'= P bO I 00 ’ •5^ iS ■ ■<> o-G So"® ra q2F JicnKjdtStt S^šb' c7i?^ r« - o J S ' >^ < B I I s^.KEiSS^b 'j).g~iS.c'8o6pum ^2 ' :?‘^ ’?7 a-e c u--Eq 2«R ri.E 1 --!JScr?-'i-|3g S-SN« 7- ' > 9 n « § nS i ,2 ' S^” ^a C ™ X? -ac — -B O K O dl 15 a f Sv € >..G:if _ Vi — Al — . . rt I c ra t rt ,£ ■=^ ra d £3 tS M-k 00 d ,ra "k2 ra aS 8'=Š 3oo 59 2 ' -3 ■* 044 E p bX rt TJ. o ■5? 2 • rt ra *n ■ CM X “ --3 S - - Sg75b^?!S^ “ ~J2 R « B ooi s ??2?33a7'nB s"’£ •X, E S K-a .3 7 S .. I ■s « b K t» t. ■ S g " o t¥ 'E 8 7 S ut 5 ri rij g S..2 ' ra aildb- G o art I 03 iD O>N ui '3 I o i' o Oli A s »n rt 1*78 S.-2 '. (A > e :b?fert.92C I X > G O lb S'^'— b ' - tl, TJ ® te O. ru »J “ H « N ■ Ti 2 s.*" - a S^-8s I ‘ £kK§ .5^211 1^, -b • « ■- p s -B , ' p ttjC SE o X c o •c d o Vi X >N O o c> I Pw 2 5^1 9 S5 7 » o > 3 , _ • !O d -jz; B ra o i>, c R « ss I tu -•" E* ...^ o rt ra rt o ra ra "^-!i ra - ClS^c ran ~ gij -a O (S'ao g '6 'K > a-^ic. '^p. s '‘:X pt I IZi O > c bt 1, E <5 c > SZJ-E J ■ ^1 “7- i s-ji.eI m ciGt^^ssn' o rt".ra s S« - '^■^rJi-i OMM G G,Xk > I > I II , T ra ' r-l ra _ • C1O.S t© H E d^ « . S>Q^':s l: - —bjc— Z"^' bS-is^ls^^ŠR c"-^ M >- ri P 5- d m g<-'^5tg5E.2iS£>g7 C C? N rt ra ;^z rt ?6 “ S 'lO Q 3 > I C* ra J5 t V IZ B ra O ■ s rt cc £ .ra rt 'a' E K > cn rt jB- I rt .ra e "ra 'm ■• O ra I al d >u « a^ rt rt I K 2i!^ TJ rt o I r.) I Cii AŠ?'BSra^;? 'rt' — d > X. I 'd a JC > d c -j « I F ra • ->'g vf b- rt b c 5 OiiF^^iSb^crara , P5s3-tt,vrajc I ’ iS^®4O O-tt^^C a £ S 1k * g Pl vi E ra rt o -1 O 3 c rM rt S-a^SgS^S^gg £8?= >=><=> O I 3 . I ra 5 fc ortci-rS •A^rčj 1 fA Xr d d c p Q -G ____b’O Cb-J?*ij,S^ . "2 cXt—I OddpO(3s,C cf7 SPiS-ša^^go Q rt 5^šg.igVi^S2ga. - ra 5» ^'lO ra O r* rt S,«?!; E T 9“ ' •' = ■*- rt rt d o s- d d 1^ S® t>S < > E3 -■ - ■ d V| Vk iH I c — 4-3." . o’ pt *č-rt (*> ““ rt 06 CM c iiJ _ -I . n M ? o' rt' dd C d v» Vi. ’ ■ ’ E s.li-g £ S"«"! ir! E s 1^-š šs , 8 i d tn o 'rt rt ' c “ i t U 6 TJ “fiNa; I a ^ ■■ O I jSH 1 .i* i 1 I CM I Q t O I - . F e; ^“ša = IFlI 2i s N 4^ S 3 «2 J>=-Fig ^TlC ^rt_. dG? 9 i'-•3 jj rt «"žž rt S.' rt .-„5 ■ «"2 ' ■a«'c-> -2-r;?';'-'"« Sago^Ss-"^ — c*^ fc Tl ' ? "O <= 1 o - "S ' d c ra rt rt d ®Ssl ^=1 *tZJ ra 2 in s -a I c®n S ? X "SfzjSS S «;». •r S i2'<^'3 5’=>-=S rt CA lOfM^VipcA.^rtra^ o 5^ •= O I d “C c kT ^2 L Z fi ■" ^ ,8-go.S a S Oi a I š !!, > £ -c ra ra 5 'tiU i 85 °;r. G Z O iS JC "F -Js»T. »' u K u *vira.^0Add »**• 'C =?2'2.ŠS5l1a1g5g oO I O.CA >C.Grt> I 4-1-'»«;* OO d v I lA o ‘A > d r d I/1 • n o jc »v -r .t := CM G c ' Sl 57 E? a S . 2 ' A d rt e o5 B **■ s •■"■g 'P' □ ra ,a‘"5 S ra o _ Vk ' e ra 1 d ,rt^ tO d , St c rt '5 2 s e s:g-S? « * i? ra tt rt — * .2 G C i-» £_ s > lif 2 t; ra 2 «7^52 Q ao coC/^ rJ S ' Vi t/j rt ra '5 . >ff :o-nffi C ’ o CM s « o v^ — > 11e- aSKg' “2^ ss o I •■ v>>g 'a^^ e a C Vk ."S d -G b d G d rt .a I Pt "O iC N d I < ra ra 5' •— '^' a’S8£.S'O:S 5^-3 2 ■'■ £S ■':='C 7 SAin_ rt h. .. -^^ ra M i:_j z > d 15 ra '— * w» n rt : ra c> S ^5:} rO a. p. T3 ic, ..3 >a . 0.22:22.'§0?? 7;? i o «*2'^ s '£;s78«g ,Ss 58 cc iO -2 ra (A > tt ČL ' - ^|iSg!;25=i«2Š viFi^A'*^ '—'—OGd™ F Vk 'F . '■' P i tt O I — I — ' * rt • ra :p’' d . rt - ' < a (*1 O d d ,_ — "a T. d t> d rt < Vi ec < H ' d c B s Ji s K ^' = .£2 *A O L -r. " “7 - =r 5>i . rt a Sl O **' rti. Mk *.« 1 odd^fcuS^^ rt C G JC — a>' ’U fi » OO^-n 0’“*^ "C 2vi?5 «;?< g ra £ , g £ " F a £g.^ OOtC |’G.— |O*nQx^lA P , ra O »M JC T) ut.art KJ d I« •‘J’ IC — S ci Q S > ? 2 ’ f* "' <5 .b- JC -tt _d ’ ra o< w 1 I N I ( X I 3 6? Z -44 «'3^1 •i 9-1 as ’ 5afS v, s-S.FartO-ra-® , -JfiJ v]'*o^GGSdraJ a -S ^rtb-4rad>"-i Si; 8 « ‘'^■S-5 "s ' 6 r-N|S es 5|S.S^ .7iS3i"£‘^ Eit“^ — o c o «.5 ■g"« *• K « a i’^P’^,£TA22 k^ a o ' iliS I .W s E s >sls:^»C'>=- -So3>23§-S|tS 10 ST C ’ 2 2Ž * -iS CM ra rt ■D ra ( ra-B J ITi o H < JC *“ u ! d *-• . (51 f 05 <^■2 rt y> I Ta I ■ 13 LSI ra 5* I q S J? S m’o 3o.g <= h«“ Sm F t , «Oo3 -" T — S ' ",5^ES.g E E o ra ‘O M rt ■— td > ■X c g " 15* ra 05 I ačj- I - --a 8 g 'Ca, o S ' o 2 S''12£:ib.^? B o? s I « aS e?> •e-EŽB« >.'^S.ig o O” rt CM Oa ra <5 > G t*l . G -rt o rt c r- G 5 Q 2 d _ .. - - “ «.jt-52-go c . . oa-G CM ra d lO I'- d E , -ZGtRM -I p[C rt ' c a X V. « CZ) —' d i • rz rt SCJ e** a I rt č ■o rt Vk • -=, Q rt .. p era (£ •“ o A “ »M s o rt 5^ '' 5 E«N *5 I rt ra , ♦“ -Ss i:.Sz S <0 c ra ao' - 2PS.X < šž * g ' S-iiČsJi. 3-j S S -®” >sS ■^H^SSg^k 8^0*.,! ic > X c' C J «88 S*o ra u S-S^'2 e-J ' i; aX * £■£ a n ’> ' o-r' rt F i > 5ft JC OI ra **t-t ■5ra'y-‘'^mTldCX>.^ t. ObaU t.ay.s.AmTT -i6 £ ra NT- i 2 d 2^ " d >rt &jj2i I J o-O Q ra 3 d rt N Trt !?*> I 0- o .ra 12 a F 12 ra d ,r J. C.T d rt i J. F O rt GO H g..^T;.s2" «1 n I •ri laJ 7, rt N CM CM ra O G > ra trfj' • 00 Pl O jn N o G ra "G____■ ra -L fcj O Ir iB L| tG C CM o |rt. CM >0 d 1^ _ z 2 c.®- := kk M c EŠž rt 'C ?■■ rt 2 ~ 'S " G S 3 B|=iš.aS o 2S'S s a “^T^Š a7 “■o.?* * C ‘^a a '- rt 5 ra »A d ' J . aH s b.r o rt 2I 1-. b. .Jb ■ b. 2 U -G JZjj “g b o tt d I G, o - o ■R . C Q£ *c Tl -. " .t B ' CM -i.tE I i I 1 ' ^®“-a S^i.gg|£-Bg " *Ji eI ^S-T ^.1 “ S S '■ i č rai( } n ra IS Sc d aB d s 7. 'r; -^£:h!3 io sa-iSa^oS 5a® 5'358 ■75sl.a^sS ^-'^£>9-® 1® I " ' “2S2 i I « .35 * .ra •£ CM o Cu rt rt O -3 C*^ oJiC Vk -J Pi aJ “ ^ ■ n s M X •lO JC o c 3 ' R ra ?■ D gio« 2 c PM T? ri ., Ch rt O vk ia Ta J2k . A o <■ I = « Sf 7? " 7 b": Gd:?« 5 ^-£2- s§ sy ? '1 .S d ' CM ' a ■?®'g ' £ .«d .9‘ I 5.§.; 24 ■ u. F aa, '“^ Td „ „ • i ;i';20Q7‘^ .eSTSz« > 2 d O ?< H c!^ 4; > ” • T 5 -r *** 00 kCM > TM sC"^ p- lige 7=9-q"t '-jliOS Sn"" ' ^Sf^s ■■■ j2 —£ '9 d • #t ** ' .- £S g« O d fo G TJ 'C ■S I >h| s “^dvi 2^ I G C ra o 2 5^0 0(3 " D-l g ai2 S , H I I I 'I rt. s-s' s§?: -0'^« a7S" d _ b." cj ' L Z e ■3-3'5 > m • — I TJ < 'S ''-'322'^ > -a— 'ra o d £ rij sl ra o 3' C r* E g ra I .4£i e d ra s a'sl I ra ra _, E=! ikl M CX Vi ^ ' ,,, I a <» S 2. a g",- „ P>c-* .Frt^o -- s.'.§*2,r la, “'v . ra G 2 «1-^ 5 - a cn U OO' s =87 s O I un X > «7 «■ ' ' *** 'FiO d o .ra' O .ra , ’ S S rt K “ X d I izj 'C I ra ' e ra ra I v^ D -J «a£ s«5 „ t £"^0 a 2c c U. T- - . _' rt ra O “ ra G Vi > > -rtrtP-’.-.— rtlbi-SP '|7XraSCi. 0» pZ , Ll diCin ŽsSs «.2 2a ** • rc JI .r 00 I Vi d 3 2 5^22|H I o ;='-^ J I I I Offi-/ •^•AO.^OC«JCd trt r ’X g E *i 'CcA^O PkO >03 d Tl Tl -c CM d G , 401 I = ;« " a &'• 2 '2£?-:E27f 1 o 2 < = d OO ., Q .Si'„ ri .3 ¥ 1 :e S I ■? s? g -- -s J c “■ose I AA tCJ -S J “ -iSo-Saog-pga 5šeS'^£*a'^8'» g“S-g««2.sS = T.“= ra C O'A d o G G >S>s 1^ 'i £ RA .£ I “ rt u i±, ' 5 d ” Ihstn^i Ld — !®t3T49..S^ " 1 278? Seggs.a^«S S«:OO 1 oiH 1 9 «s> £! v .9 « o > •** rt I 2 rt G ’3 rt I I '& E A S > rJS; z s' a .„A rt <*i I “ A< ■sSe'^ ra I Ssi s Kis H d G 5 d G O ‘5’ J ■3-ti > X 9 O X e ‘ 1^2-^415.'^^ žb7>sll7| ■ o rt W ?^.,T “S P 7 g |"S o g-o z 2 5 s oO b d Vk rt iftt o ■— K rt O lA o . jaiag -- £;-«8 167SC Sti gsS ““ Vj Cbq I f 1 I ~ ’-*^j o §7?7 i- s I -S iij ?1 ra :& o ra* s o l TJ >u G Vi > < > I ra 5 Q v JE I NS ttQ’Ae..’g ž >C -o^ š2-is rt 'G*?? d O. ra &■< ' . >-g.Eb.*;g3 TlŠ ' -2,5'b G " ’ — ’ ij rt .ra S tjt i Si r rt rt I ra-J ra J P' 2 > 9 't: I T 55 S-'^ 9-^^ ' L i .3 ^1 a rt "S T5 J._______ T7 w v> rt Jtn n ra c T tjE 'S ^uGrtV^dv .ttt^ >N S ' ii |o: b ' .ra o g ri sz 3 K. ® Z; vi Fvi o , SSo-U CM _is ,_, JO kpi aa d ® ?,. - s sa ra cn J X a £1^7.0« 1 <3«g7'ggS;i8 e (7^ S 5? N Pi.y 7s Mk— Al 'A .3 O CM STJ S I I OOdrtk^jS S« FGG O _,.s- ' ■ y v.'E >ci»^ c»98§ Hi Vt (X s = U CM Tt ^‘-■'cn 1 jra.bG':'’'* pUriSs^i T3 " “S.Sc^js? '’' 5 -r 25 «g.^,a -i'O ' . ' g bO ?? Vi G O d ' S-.7 ags«'^ > ^ §:£ g^g"’ g ^AfrtOoH-- I * ^8 c rt n S •c: A ■“ 5-E-a o;iz:CA k i tft > ( ;> § '7 ?^ .s | s E > S“ t T - , ^5? -o o G rt I d , 5 d w V ® 2 ■^d^^SG. E rt E « a d O .h o, - 7 .. — 2 E § = a >SS.“(S S “ ... «£Ž-S= “-S si 8.7'g o "O CM G 'Ob d rt ■ '8^!^ 1 tl ».2 ■£ k ’§ '5 7 « s.tis g tS “ E S gg - P iS «- ž« a E o I ' . . ra * 00 rt d E rt ' >« rt .W '• e ra=G ! c 5" fM aJ m aa. “ H 3 rt TX aiH >3 -2 r 1 n Stic I e-g I -a 2,ao g e « ii 2 d o i2f_iO e E c i tt rarM d I Q < Vi X o < s > Pl *j c S£?-"7'^"7as.Š-g 7 g S 3 2K 7^Sgž -------Sb..« p , ra d _ .> id r^ ec 2 I tlJ d *; , O I m .sS ‘ -._ a S-o ' J -O TJ TG O JC Q "d .> -O ,_ ^ a E Ji Š cFj = E g y.-- R S - ... H id I 00 d CM JQ d G 'C Ti ' FirijZ „ rt C rt ‘n 4L ra d s M d ■ CM ^_-— ’ tJC— - b^o j;,2 E^ c.ttt^^oSi ' !>jccaOcuco>C- . o 00 >v Vi .90 d os Fi tt -T- ra 'F G .7 N •^7 ■* tt »•^'^ - 7Z "4 tt ui 2 s s fl e '~‘?S“5cc2f£5 I 0.“A..GSradX a ■£ s E s E 8.&sag □ 3 0.01« “ F" AA R‘J “o 62« B.« ' •? B N -‘ £ d c rt -5 rt d t> V) a 54? .5 S .5 ® ^E.S o>^ci G^oic c'-" s o—-o _ CM ra I T ' s’^S^^7^-“ = S 2 5:/-■=” 2 3'5 = OB “ Xi ■-' i 'CJS ,2 žs>s8 ,’j7-§.y^ C J2 g-Ž .; E O. I G d -fSo'= “ I 8 g , „ ' r, crS »■ 14 S § P' -'S □ °sg? u _, > ' a ra fri G rt d S O-? d ^UJ ra G I > 7s^' 9 " E s Z 3 o5^ .6”S -E “ri ' .' t: ■9,-; 9 9 a Li “ SiŠN S.? , o tn ~ ‘ bi Q a .0 - gaS-oSi I—.raOd^vv, Jrfjc I .^^rartiTJ d Bw" «: = O '-Z *? o S.OU^ g Cv^ £■(-. a7/=5 g" 2- *.f S--t S-" eS M Ji 1 o 1 & 1 g I X I 8'“^ I ff,.,^ S S8s.p2K.2mŠ«n , ! S.i Tr ■c'^ E « [Sgfl'' E_ lL.r— tjii “ -i- Sra i rt PjC 1 —< d: 2P » 5 Pl rt <11 t s 2 n FritJ Ol ffl (4 S‘! aS7§E ■5'iK2S7's:i.t I 9 a 5_____________ ■G £ ■■' 7 9 5 ■= 9l »-• iZ) o ra *'■' M R ■ »* * I Vj ra ,2 E 2^7-272 $9i evi.= £3'g'5« \O1D i'5U5ttJ(Xib «-1 G G G O rt - « J t; 9 stran 26 vestnik, 18. novembra motoma vozila o Company 69£IQ0 MURSKA SOBOTA, VeSfica leJefon 069/23 507. 23 507 UGODNA PRODAJA NOVIH VOZIL FORD V FOMLKJU prodajamo, kupujemo, oddajamo, zamenjujemo, iščemo; hiše, stanovanja, počitniške hišice, posesti, gradbene parcele, vinograde, gozdove, poslovne in gostinske Jokale,.. Velika izbira, ugodni pogoji plačila. Tel,; 32 322, DILL doo. Ar' hitekta Novaka 4 (stara kirurgija). M, Sobota. mop NJIVE 10, 22, 25 in 45 arov v k o Rakičan prodam. Informacije; Rakičan. Kotna 27. m4943 12 AROV VINOGRADA z zidanico m kompletno opremo na zelo lepi lokaciji v Lendavskih goricah - Benec (asfalt, elektrika, voda) prodam Martin Copot, Moše Pijade 5. Lendava, tel.; 75 813. ml567 Naročnike v Nemčiji preeUnei da nam inh>* ročOo novo itottno *le-vllko, ki }e v vezavi od 1.1«ll|o 1093. POZM Naročniki v Kmnčlli, ki ie »poročili nove petine ttevSke, ste* rNe to čimprej. mmAVA VESTNIKA DVE SPALNICI in peč na trda goriva Katoreks ugodno prodam. Martinec, tel.: 21 144. ml577 PEC ZA CENTRALNO KURJAVO, izdelano iz6mtn pločevine, ugodno prodam. Tel: 82 401. m9485 SATELITSKI KOMPlETli Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Inlorma-cije: (0621731 443, vsak dan po 16. uri. 1 Vi! V SPOMIN 20. novembra bo minilo žalostno leto, odkar nas Je zapustil naš dragi oče. dedek in sorodnik Ivan Varga iz Strehovec 1 OPEL KADET B, letnik 1974, dobro ohranjen, prodam. Tel: 57 149. ml551 ORION CLX dizel, letnik 1991. prodam Tel: 75 540. mle JUGO 45.5tar 5 let, garačiran, prevoženih 33.000km. prodam Janža, Puconci 52. tel: 45 129, m 1559 RENAULT 21, letnik 1989, prevoženih 30.500km, prodam Tel.: 21 959; m 1563 ZASTAVO 750, spredaj karamboli-rano, lahko tudi po delih, poceni prodam. Tel: 57 154. m 1570 Škodo UO L. letnik 1989, prevoženih 27.000km. ugodno prodam. Tel.: 87 339, m9483 RENAULT 4. letnik 1978, dobro ohranjen, registriran do 5. 94, prodam za 1,000 DEM in malo rabljeni kombinirani stroj Miostandard (oblič, Ireza. cir-kularka, »Stotar«) prodam za 700 DEM Tel : 21 091. ■1)1586 CITROEN AX Alure. letnik 1992. maj. prodam. Tel: 22 315 po 20. uri. ml590 SAT SISTEMI TRGOVINA IN SERVIS TRAJBAR 40-099 TRISOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote zelo ugodno prodamo, DILL. d o o., tel. 32 322. ml581 NJIVI v Crenšovcih in Gornji Bistrici prodam najugodnejšemu ponudniku. Tel: 062 32 045, mpp GARSONJERO, opremljeno, oddamo v najem. Tel: 22 238 po 18. uri. m 1588 OTROŠKO SOBO z 2 posteljama ugodno prodam, lahko tudi na obroke. Tel: 22 920 ml594 ŠTEDILNIK Derbi, etažno peč Emo ter kljuko za zastavo 101, vse rabljeno, zelo ugodno prodam Polana 20 a, td.i 23 834. m 1593 TKDA DRVA, 17 Rubikov, prodam. Kovače vci 9. m 1589 PREKLICUJEM veljavnost za ključnega spričevala osnovne Šole Razkrižje za šol. leto 1991/92, izdanega na ime Karolina Grabar, RazkriŽje 20 b m9477 PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala osnovne šole RazkriŽje za Sol. leto 1985/86, izdanega na ime Janko Vozlič, Veščica 6. m9480 PREKLICUJEM veljavnost zaključ- nega spričevala št 39 > izdanega 24.7.1967 na Učiteljišču v M. Soboti na ime Štefan Nemec, Sveti Jurij 17 b. m 15 37 ZAHVALA V slovo možu, očetu, bratu, stricu, svakinji, našemu dragemu r delo Alojzu Sinicu Za vsako misel in spomin nanj, za vsak obisk pri grobu, darovano cvetje in prižgane sveče prisrčna hvala. Vsi njegovi I kmetijska mehanizacija KOMBANJ Zmaj 142. letnik 1985. z obema adapterjema in kombanj Dure Dakovič MK 770. letnik 1983, prodam. Franc Puklavce, Obrež 76, Središče ob Dravi. mpp PLUG IMT 756 prodam. Tel.: 48 247. m 1568 TRAKTOR TORPEDO 48. opravljenih 700 delovnih ur. prodam. Zenkovci 52. ml562 ■ TRAKTOR URSUS C 36«. letnik 1987, registriran, ugodno ]>rodam. Jože Tibaut, Hotiza 141, tel.: (069) 76 536. m 1576 TRAKTORJE LTZ-5SKS, novi tip. prodajamo za 10.900 DEM na 2 leti brez obresti. Lančič, Žihlava 9. tel.; 68 719. m 1583 SIMPATIČNO DEKLE - NATAKARICO zaposlim za delo v bistroju. Sobote in nedelje proste. Bistro Oraič. Zgornja Kungota, tel.: 062 656 413. tnl380 DIMNIKARJA s prakso, z vozniškim dovoljenjem B-kategorije in pasivnim znanjem nemščine zaposlim v Avstriji. Informacije: Bakan. Gančani 129. ml543 ŽELITE doseči svoj cilj, pa vas pri tem ovirajo denarne težave? Vabimo ambiciozne organizatorje na področju marketinga oz. trženja. Če ste delavni in vztrajni, pokličite (069) 24 743 fio 15. uri. m 1542 AVTOMEHANIKA za dela ph avto-optiki in za priučitev vulkanizerskih storitev zaposlim. Pogoja sta; odslužen vo-jaj^i rok in bivanje v bližini M. Sobote. Vulkanizeistvo Horvata Matije Gubca 13i M. Sobota. miČ MATAKARlCO in pripravnico zaposlimo. Tel ; 48 327. m 1561 razno živali DVE KRAVI in brejo telico jrrodam. Žitkovci 2. mle KUNCE, pasme beli novozelandec. in perzijske muce prodam. Rankovci 15, p. Tišina. ml372 KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam Somi, Kapca 39. mle PUJSKE prodam. Krajna 15 ml557 PERZIJSKE MUCE, dolgodlake, raznih barv, prodam. Gerenčer, Dobrovnik 64 ali ret.: 75 432 do 15. ure. tul 591 ■ KOKOŠI. mlade Desnice v začetku nes-nosti. prodaja KZ. Dostava na dom. Tel : 82 401. '. m9484 " GARAŽNA VRATA, dvižna, rabljena, dobro ohranjena, prodam. Elek Lovenjak, Čemelavci, Ledavska 6, tel : 26 749. m 1546 HARMONIKO Caruso, 120-basno. in ojačevalec Roland 15 W prodam. Bakovci. Mlinska 10, tel.; 43 150. ml574 izjava - Tatjana Novak iz Tropovec. Kolesarska 88. izjavljam, da nisem plačnik dolgov svojega moža Slavka Novaka. Tropovci. Kolesarska 88. Prav tako opozarjam, da omenjeni ne more prodati nobene premičnine ali nepremičnine ml525 . TERMOAKUMVLACUSKO PEČ, posesti PARCELO, 10 atov, primemo za sadovnjak ali vinograd, v PeČarovcih, 200 m od asfaltne ceste, prodam. Tet.: 51 232. m 1544 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in okrog Iha kmetijskega zemljišča v Krajni Št. 70 prodamo. Informacije po tel.; 21 925. mjk MEDETAŽNO HIŠO na lepi parceli v M. Soboti prodam. Tel: 24 493 ali 061 347 849. mz NJIVO, 30 arov, primemo tudi za ureditev vrta, Ikm od M. Sobote, prodam. Tel.: 061 327 982. mpp 2.5kW. skoraj novo, prodam. Tel, 77 227. m 1567 PRIKOLICO za osebni avto prodam. GanČani 38 a. tel.: 41 632. ID1569 POSOJILA urejamo v enem dnevu vsem, ki delajo v Avstriji, tudi če že imajo kakšno posojilo Poln naslov in telefonsko številko pošljite na: KATARINA. poštni predal 114. 69000 M, Sobota. mlS64 AMIGO 508 z monitorjem Philips C1 M8833 in tiskalnik Star LC 10/24 prodam. Tel,: 21 959. m 1563 DVE KAVČ GARNITURI, eno z usnjenim trisedom, eno z dvema foteljema. prodam. Tel.: 21 163. m 1585 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 2001, hladilnik, garderobno omaro, omaro za Čevlje, itison 2,65 X 2.90 in 4.75 x 100 ter dvosed - ležišče ugodno prodam. Cilka Novak. Lendavska 19 a, M. Sobota. ml5S4 GOSTIŠČE GAJ M. SOBOTA vabi 19 . 20. in 21. novembra na domače koline z bujto repo. m 1579 OfITRADE d.o.o. 69000 Murska Sobota, Stantia Rozmana 17, PaxStd.: 069t 32-230 PRODAJA « « » SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV * BREZŽIČNE TELEFONE > TELEFONE » TELEFAXE V A M ,• TEL. TAJNICE « TEL, CENTRALE « POTROŠNI MATERIJAL < dniovgl čo«: ».00 (io 16.00 soboto ,- zaprto I Panasonic I .Mnogo prerano je uiiltnilo tvoje plemenito srce. Grob je nem, ostaja pa bole Cino, ki jo nosi vsak v svojem srcu. Spomin na tebe ne bo nikoli zbledel. V SPOMIN 14. novembra je minilo žalostno let®’ odkar nas je zapustila naša droge žena, mamica, hčerka, sestra, snahah ' teta in botrica ■ Marija Bagar iz Kovačevec čas mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračamo s cvetjem in plameni svečk. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Prav tako iskrena hvala vsem govornikom, predvsem pa osebju internega oddelka murskosoboške bolnišnice. Vsi tvoji najdra^i Vsi njegovi Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v 74. letu umrl Franjo Vuk zidarski mojster v pokoju, iz Čakovca Od pokojnika smo se poslovili 27. 10. 1993 na pokopališču v Selnici. Žalujoči vsi njegovi Lepa si, lepa si, roia Marija! Tebe Costi vso nebeika druiina. ZAHVALA Po kratki bolezni je odila počivat k svojima sinovoma in možu naia dobra mama, taSČa, omama in teta Marjeta Luthar^ roj. Rengeo, iz M. Sobote Bila je steber številčne družine, preSla vse viharje življenja pogumno, predana Bogu in lepi cerkveni pesmi. Zato se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, za svete maše in bolnišnico ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g, Župniku Francu Režonju za vse lepe in tople besede, za nepozabni pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Hvala tudi sorodniku Štefanu Sedonju za poslovilne besede, Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoži: ain Jožef, hferki Meda in Olga z družinami Trupla tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spii, srce tvoje več rre bije, bolečin več ne trpii. Nam pa ialost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in ojolen, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN 22. novembra bo minilo 24 let. odkar ni več med nami dragega moža in očka Štefana Viraga iz Odranec, Ravenska 30 Minevajo leia in dnevi, čakamo te, a tebe ni, Žalosten je naš dom, ostala je neizbrisna rana in samota. ŽaIiiJočI vsi tvoji, ki smo le ImeU radi ■i- /■: Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči. Za vso ljubezen, ki si nam fo dala, za vse, prav -J Jfe enkrat hvala. :yi vje ZAHVALA V 85. letu nas je nepričakovano in vedno zapustila naša mama in star« Barbara Horvat^ roj, Sobočan, iz Breiovite Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo botrini, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stal strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje tet za svete maSetir v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvai župniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Vsei" it enkrat iskrena hvala. Brezovica. 8.11.1993 Vsi ijjenl ntOdralJi, ki smu jo Imeli mdl Zaman te iiiejo naSe oii, zaman te kliče naie srce, srce ljubeče v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ZAHVALA 23. oktobra se je v 69. letu nit življenja našemu ljubečemu otfi dedku, bratu in stricu Alojzu Forjat^^ iz Lipovec V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se njega s cvetjem in z darovanimi mašami. Posebej se jemo Članom GD Lipovci, g. Alojzu Tratnjeku za IFu.jtJ' besede, g. duhovniku za opravljen obred, kolektivu TLOjp kolektivu TŽP Mura, domačim pevcem za odpete MITU a—-'- ■ ■ jP . odpete P^’^i hvala tudi vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi poti. Hvaležni itjegovi najdraiji Kako je hiia prazna, odkar tebe v njej več ni, bita je prej tako prijazna, zdaj otoina, tuja se nam zdt- ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Aj očeta, starega očeta in prauc" Franca Kovd^^ (1920-1993) iz se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali spoŠto’'^^}))* njegovi zadnji poti, darovali cvetje, nam pa izrazili sožalja. Posebna hvala vsem sorodnikom, botrini, **** dom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih ( ob strani, nas tolažili in nam pomagali. Hvala duhu Tomislavu Šantaku za pogrebni obred, pevcem žalostinke, govorniku za ganljive besede. Posebna [rff družini PetiSovci in zdravnikom, ki so pokojniku laj’“ I Čine. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Heletsa, hčerka Helena z I (Mgo družino vestnik, 18. novembra 1993 ii' 27 t 3 I r f /r Avi-'. Sil m fli 1 I H Dik.// TilfH.Mli HI, fhf ivit/r-tts ,1,74’?*;; n*,*j^ /; fiT/j, A / ,ii,7i'rrAj^ .krJ/.-r; /rJ rtJ.v. V SV4>MIN h’ iKsvciiibGi k ii» gluHoku' ?j|0sli 111 l^olcČlHV. Ollkjl IlilN |k' /.tpilNiil IIJS šllsigl iiu*?. dkV, škili, sViik iii sli it,- Franc Fajs iz Lctncrja Nihče ne sliii, kadar jokamo, nihče nam solz ne otre. nihče nas nelno ne pohota in vse molči, odkar tebe draga tena, mama, siara mama ni. V SPOMIN 18. novembra mineva drugo žalostno leto, odkar se je ustavilo plemenito srce naše drage * Dragice Gorza \SL’m. ki ga spuinmjaic piinakaU’ cvetje iii prižigale sveJv- Zulujiiei tvi tv nji nujririižji t f ' V rinii/i srcih vedno ie iirii, zaio nas pen vodi ija. kjer li spis. Tam skupaj smo v nemi bolečini, a z nami so tepi in intosmi spomini. 1^* bi Iskrena hvala vsem. iz Dobrovnika Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in se je spominjate. Njeni najdražji V SPOMIN 17. novembra minevajo žalostna tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Stanko Horvat $ Suhega Vrha ki se ga spominjate ter s svečkami počastite spomin nanj. Žalujoči tvoji uajdra^i i Ko je srca bolečina prevelika, se rudi solza posuii, le duSa nemo vpije, zakaj več tebe ni. V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je prezgodaj zapustila naša draga Etelka Kolmanko roj. Ficko, iz Korovec ^'^ala vsem, ki seje spominjate in se ustavite ob njenem preranem grobu, prinašate cvetje in sveče. Vsi njeni najdražji Ot, ZAHVALA ■i^dvse boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, .stare mame in tašče Marije Dervarič iz Kruplivnika 85 zahvaljujemo vsem, ki sre jo v lako velikem ttevilu pospremiti na lsl.^^“'^nji poti, ji darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje, tbltu’!'' ** tahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega in infekcijskega Sedf Sobot), predvsem pa g. primariju dr, Jožetu iti g dt Francu Stivanu. FrisrCna hvala evangeličanskemu j)ev '0 g Ludviku Jotarju za izredno lepo opravljen pogrebni obred, ” odpete žalostmke ter predstavnici KS Grad g Anici Kuzmičza^ ob odprtem grobu, Hvala tudi kolektivom Veletrgovini* T^^meljnega sodiSča iz M Sobote in ViSjega sodi.tča iz ''“Ji vsem sorodnikom, sosedom, posebno družini prijateljem in znancem ter vsem drugim, ki so se poktonili v M Sobot), predvsem pa g. primariju dr, Jožetu zadnjemu spominu nanjo. Krupiivnik. 1. 11 IViiJ Žalujoči vsi njeni J J 'tb Nazadnje mirna st zattpala. čeprav v iivljenju mnoijo zahvala Sl v M Iclu je Zidisnila trudne oči dobra mama. luSČa. stara mama m babica Etelka Škalič rtjj, flarhanč, i/ Sulitbnrec ‘‘‘''til"*''''"'-'' so iskreno /..'i/ivalfujcnio vstui sormlnikoni. 'b rn.inccit), ki slo nuSo niuiiio sprtiiiijriii k ziiilnjemii 'b. grof) zusuh s gveticrn, liiiroviiii 't tioitr'rcklt soJiilic Kviihi g. iliihoviiikn /u hesodt; slovesa, Al miptic žalosliiike. gasiteein in sodelavk,irn I .(ze odpete /^iloshnke. vsem, ki “vte nJilD kiikorktili ' MdripuiUs /juliijifev btvrkt I Črna zernija futio mater krije, fj/eno srce med nami več ne bije. Zdaj spi. F večnem snu počiva, njen grob prelepo cvetje pokriva. ZAHVALA y 90. letu nas je za vednD zapustila naJamairjas ta^ča. babica in prababica Terezija Zelenko iz Filovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence, cvetje, za svete maSe. nam iztekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poli - Hvala g župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostmke. govorniku KS g Ošlaju za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala tudi pogrebcem iz Filovec, Žalujoči vsi pjeni i ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Anton Gerenčer iz Lendave Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Lovski družini iz Dobrovnika, Zvezi borcev, Obrtni zbornici, delavcem Zdravstvenega doma Lendava, govornikom, darovalcem vencev in cvetja in za svete maše, pevcem iz Bogojine, sosedoma Sonji in Borisu za vsestransko pomoč pri bolniku. Hvala g. župniku za opravljen obred. Žalujoči; žena Anica, hčerki Vera in Danica z družinama Zaman je bil rvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejSo od livtjenja. ZAHVALA V tihem jesenskem večeru je v 61. letu nehalo biti srce dragega moža, očeta, brata in starega očeta Evgena Svetca iz Šalovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na nj^ovi zadnji poti, darovali vence, šopke in v druge namene ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala kolektivu Bistroja Gril Horvat iz M, Sobote, g, Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Hvala tudi medicinskemu osebju internega oddelka. 'V.sem .še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi tvoji najdražji Nekje v tebi je bolečina bila, a zamahnita si z roko. močnejša sem. zmagala bom, pa vendar ni bito loko. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice m tašče Kristine Gydrek iz Murske Sobote ,sc iskreno zahvaljujcnio vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ziumcom, ki ste ji izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, .sveče, za svete nia.še, ii.mi pa izrazili ustno ah pisno sožalje. Hvala g. dahovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo.stiiikc. govoioiku KS za bc.sede slovesa in godbeniku za odigrano Tišino Hvala ludi stidelavcem DO Miir;i. vsem Jie etikilU iskicnii Itviiln vsem, ki sle jo sptišuivnli in imeli rodi Žitlujneti nlr.iei Mariju, Milan in Vida 1 družinami, jiosebno pa tvoji vnuki .Simon. Igor. Saš«. Aleš, Maja in Gabtka g odkar nas je zapustil naš dragi mož oče V SPOMIN 18. novembra mineva žalostno leto, jn Rudi Kovačič iz Hrastja Mote 83 Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu in prižigate sveče. žalujoči vsi njegovi V SPOMIN 22. novembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapusti! dragi mož, oče in opa I Viktor Jančar iz Križevec pri Ljutomeru Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče, njegov grob pa krasite s cvetjem. Vsi, ki smo te imeli radi f n * i® IS Skromno, tiho si iiveia, za nas si delata in skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči. V SPOMIN 24. novembra mineva žalostno leto, odkar si nas zapustila, draga žena, mama, babica in sestra Gizela Huber iz Kruplivnika Hvala vsem, ki seje spominjate m se ustavite ob njenem grobu, prinaSate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi oj eni J Gospod je moja luč in moja reSitev; koga bi se bal? Gospod je varuh mojega iivtjenja; j' pred kam bi trepeial? v SPOMIN 23. novembra se spominjamo četne Obletnice smni Psalm 26 Jožeta Šantaka (roj, 2.2,1951, umrj 23.11.1989) Združeni smo s teboj v molitvi. Vsi hoji ko ljuba mama, hčerka, -F d t J. babica vei med nami rti. Vso ljubezen si nam dala, za vse, prav vse ie enkrai hvala. ZAHVALA Ob spoznanju, ko se zavedamo krute resnice, da smo se za vedno poslovili od naše drage Magde Karaš iz M. Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, njenim sodelavcem in sosedom, ki so jo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti, ji darovali prekrasne vence in Šopke, nam pa izrazili ustno ali pisno sožalje. - a ---»-vvfHiszjjv ,.3V'.a.usjv. Hvala prim.dr. S. Kousu in medicinskemu osebju kirur- .R-J >• j\ ■ a w 1 Skega oddelka bolnice v M. Sobota la trud in nego med njeno boleznijo. Posebno se zahvaljujemo medicinski sestri Tanji Zrim in Deanu Serecu za humano in požrtvo- valno pomoč, ki sta jo nudila naši bolni mamici Magdi. Iskrena hvala Župniku g. Režonj u za opravljen lep pogrebni obred, g. Tonetu Ružiču za poslovilne besede oh Odprtem grobu in g. Stevu za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni DRAGI babici V SLOVO Tvoii vnilkinil Ivu in m T NI 21 Pred kratkim je teritorij Prekmutsko-Prleške republike obiskala skromna upokojena komunistka (tam okrog 300,000 SIT) Senja Lokar- Plakajoča. cista, ki je točila solze za Jugopar-tijo. Prinesla Je plakate proti Janševim tankom in pri tem izjavila; »Vedno sem vznemirjena, ko vidim tankovsko cev, ker takoj pomislim ua posilstvo. Če bomo Jokali. namesto da bi se vojskovali, nihče nikoli ne bo napadel naše domovine. V skrajni sili pa se lako damo ženske tudi posiliti, kajti napad je še vedno najboljša ABRAMBA« Janko Hatb-Capone. potencialni poslanec SLS s Toplakovim mandatom v zadnjem hlačnem žepu ter nekdanji poslanec, ki je edini Plečnikov kandidat pri načrtovanju zgradbe novega slovenskega parlamenta (predlagal Je že uresničeno preureditev pisoarjev), je obrambnemu ministru Janši, ko Je ta pred dnevi na mejnem prehodu Dolga vas prestopat madžarsko-siovensko mejo, ra-portiral: »Minister, na kraju, kjer prestopate mejo, je stranka SLS, pod katere praporom začasno nastopam, v času kmečke stavke uspešno prikazala uporabo traktorskih bojnih sredstev! S svojo oklepno enoto sem pri;»avljen prestopiti na vašo stran, če mi bo vaše minististvo stalo ob strani pri ustanavljanju velike Goričke občine.« Direktor soboSkega zdravstvenega doma Nace Gerič-Plajbo^ Je ob pomoči žene soboškega župana Gerenčerja, sicer pa raču- novodkinje v zdravstvenem domu, izvedel levi udar in svojim zaposlenim dodelil 30- odstotni stimualcijski dodatek, ki presega kolektivno pogodbo. »Zasebna praksa Je začeta dvigati glave in plače, vendar smo mi v združenem delu močnejši,« Je izjavila Mati županja. Jože Hctmann-Gressman. snemalec tv-slo se je zamaskiral v sneženega moža, ker hoče presenetiti prvo padajočo snežinko v letošnji zimi? Opremljen je z Žižkovo hitrostrelno kamero. Posnetek bo podlaga za televizijsko vremensko napoved za prihodnjo zimo. Vodja prekmurskih nadonai-socialistov Vinko Belak-H^l Vinci takole opisuje znak svoje stranke, ki se sestoji iz napisa NSZS na zemljepisni shemi Sloveniji. na mestu, kjer je Prek-muije in Prlekija, to je v slovenski »kuiji glavi«, pa Je narisano sonce: »Pravi trdi čvrsti dečki in prava Jedra dekleta bodo zakorakala za nacionalnim svetlim son- j cem in naredila to kuijo deželo znova slovensko!« »Ker se profesor slovenščine na naši šoli v skrbi za slovenski jezik bolj boji amerikanščine kot nemščine, ima raje dijakinje v «španaTCah» kot v »kavbojkah«. Vse pa nismo takega mnenja. Nekatere mislimo, da nam od amerikanščine, ki Je doma bolj daleč od nas, preti manjša nevarnost, poleg tega pa nam «španarce» slabše stojijo. Kaj mislite vi v Prezidiju, nam lahko pomagate rešiti ta spor?« Pismo s temle zagonetnim problemom so nam pisale dijakinje Srednje 1 tekstiliie šole v Soboti. | Prezidij v skrbi za mlado rast K in zdravo prihodnost v imenu krvi I in zemlje seveda naroča, da dija- kinje v prihodnje nosijo samo krila ali povedano v jeziku »pristne domače kapljice«: »Janke, džanke oziroma kikle«. : EEsaMAKONJ i I____ _____I Radgonski mehurčki ^po pozdravljeni, dragi moji in vsi Martini in Poldekt, ki ste zadnje dneve slavili svoj god. srce. Ja skupščina, čujem (prijateljica je vir mojih Ni kaj, lepo je imeti tako ime, ko na tvt^an '"fonnacij), da bo d«E»«Qpet maraton. Re-.... . - _ balans proračuna na dnevnem redu pa kup divjih stvari. Posl^ke in poslanci pridite na vsi slavijo, sijejo in sejmarijo, ” Ob moji dragoceni kavici sva pedala in poslušala, k^ se ob Martinu dogaja. Radgon- - - isa (Zdraha mufelim!) je že skritiziral, daje »ostjo počastil tudi šam ^pod državni svet-tradidofl^lDo irim^ovanje v Radgoni za- .nit-ni noben svetnik, kar se tiče dolgov mrlo. Škoda', pa vsi^^vorijo, daje letnik 1993. prijateljske sosednje Avstrije, Kaj ga novi- leinik stoletja. Kaj.fo pomeni, ne vem. Vem koliko gnjavijo. ' • I Gospod je v naSo domovino spravil pol ,UITJ||1 OLTiatl. * lU I^VOJOlIVt Ud Skupščino. Mogoče vaS'lx» s svojo navzoč- samo to, da. je 'sedem suhih Jet do konca milijončka Stingov in kaj je to juott goram tega stoletja in do konca tisočletja, in če bo ' - - - - . - bog dal, do moje zaslužene penzije. X?'- ?*^naqa, ki so iz Slovenije odšli v tujino. Ce bi Komu nameniti kritiko, da ni bilo inartino* J Jaz imela kakšno besedo, bi ga postavili za vanja? , V S^ančnega sve^valca na^ vladi. Joj, ljubi Radgonskim goricah, turističnemu Jruštvi^j-J^S’ v politične vede. Ugrizni ali radgonski kul^ alTpa^iassjjolitiki, kJjt ' ** v jezi, draga n«ya. Pusti svetnflea in oba lani Martina ukoristila za praJivi^lni boj in poslanca, ki imi^ takšne pbče, da se ti obljube. naš kanal (SRK'li) Je nekaj i)*" naj rcčem^gsfsem tudi jaz pokazal iz4&wačcve kleti. Saj ne rečem, da ni (skupaj z boni) debila 3»ako plačo kot gospod bilo lepoti tudi poučno, fe pesnika Manka ^štrviit, SmS) mal;i ruzlika jc: poslanec " ■ • ............ Feri je dobil plačo okoli 240.000 SIT v sep- i; Golarja 93' se sponiatlt, a kaj ko je to hiutino- ten^ru 93 (deveti afesec), jaz pa plačo in bonč ■ okoli 240.009 SIT v devetih mesecih. PomembUiJ JST'’da sem zdrava. Sneg me ni vanje sario za izbtance. j Dovo^ gremo Ic Leopoldu. 'iSiTi je praznik za Radgdao- Kdor zamudi ta sejem, je mnogo zamudil. Marsikaterega politikj|,-*elŠ^aria« presenetil. Tudi komunalcev ni (saj imajo mo-ali poslancAiritKS tam. V šotoru'Zdnižene liste pričakovali). Pohvala komu- ............... ' - ■ ' nalcem, ki so končno odstranili tisto »zveri- je bilo tolik^^^iodancev in dnagili Ata3i, da bi lahko naš župan:(Kdo.j'e;^ to^:^cal v tem šotoru zasedanje l^mesto sendvi- Čev bi poslanci jedli dober srnjakov golaž. Golaža nisem dobila, dobila pa sem lectovo Ženo« turistično tablo na avtobusni postaji in ogradili zelenico. Premika se na bolje (kakor za koga). Zimski pozdrav vaša Radgonska klepetulja En TOTI in TOTA iz Lotmerka Ko je že kazalo, da se bodo stvari zaradi spominskih znamenj v lotmerSki občini počasi umirjale, so povzdignili svoj glas borci in drugi, ki podobno mislijo kot oni. Nikakor niso za to, da bi bila na borčevskem (partizanskem) spomeniku v Lotmerki tudi tabla, ob kateri bi se lahko poklanjali tudi tistim, ki so bili sodelavci nemškega okupatoija in so jih zato v povojnih »komunističnih’ procesih obsodili na smrt. En TOTI misli, da bodo problemi tudi, če bodo tško spominsko tablo postavili kje drugje, ker se bodo ljudje potem razdelili na dva tabora. Kako pa potem to rešiti, bo TOTI Se dobro premislil. Ena TOTA pa se je zadnjič po dolgem Času spet peljala po cesti Razkrižje- Mota-Cven- Cene rabljenih avtomobilov Na sejeai labljenili avtonobllov v Murski Soboti so piodgjalci prejšnjo nedeljo pripeljdi 21 vozil, prodali pa 3. Jogo 45 , letnik 19K) s 84.006 prevoženimi kaometri, je zamenjal letnika za 1.806 DEM; ji^o 55, , letnik 1991, $ 31.066 prevožmiiini kilometri, za S200 DEM; m renault 11 GTL, letnik 1987,$ prevoženimi 6600 kaometri, za 700.000 SIT. Znamka avtomolnla Ford Sierra 1.6 Renault 18 TLJ Renault 4 TL Renault 5 Campus Škoda Favorit Opel Kadett 1.6 D Jugo Florida 1.4 Jugo 55 koral Zastava 101 GTL Zastava 750 SE Lada 1500 Letnik Prevoženih km 1984 1983 1979 1992 1991 1986 1991 1988 1984 1983 1981 108.000 117.000 116.000 18.000 23.000 87,000 25.100 60.000 93.000 79.000 105.000 Cena 7.500 DEM 3.500 DEM 800 DEM 12.300 DEM 9,600 DEM 10.000 DEM 8.700 DEM 4.300 DEM 1.200 DEM 1.000 DEM 1.500 DEM -Krapje-Veržej. Ker malo slabše vidi, seji je včasih zdelo, da jo je njen jeklen konjiček potegnil na kakšno njivo, saj jo je zanašalo in trosilo, da le kaj. Če je to ostalo Se od tankov JLA, ki so leta 1991 prav tako tam prodirali proti Gornji Radgoni, bi po njenem morda lahko to cesto razglasili za kakšno spominsko pot. To bi jo hoditi gledat z vseh koncev naše države, kot smo nekoč drli po poti Avnoja! No, kljub vsemu sc je TOTI uspelo srečno pripeljati v Veržej. Tudi tam je videla nekaj zanimivega, namreč tisto počitniško prikolico pri novem teniškem igrišču, na kateri na veliko piše SO LJUTOMER, Ali zato, da Veržeja ne bi pozabili, v kateri občini so Se vedno, ali pa je v ozadju kaj drugega? Cene sadja in zelenjave Tižmca Dsred. Murske IJublJ. Zelenjava ______Sobota ttjfi4ca Pomutla dabollta 60,00 60,110 60,00 ZVEZDA’ MURSKA SOBOTA, d.0.0. PRODAJNI CENTER - DISKONT Markišavska 1 Pomaranče 140,00 120,00 t40J)0 1 1 X Gran^ Limone Banane Hruške Krompir Solata Zelje čebula Česen Korenje Cvetače 140,00 150,00 160,00 140,00 110,00 180,00 110)» 90)W 130,00 100,00 100,00 100,00 30)» 35,00 35,00 100,00 100,00 100,00 30,00 31(00 35,00 60,00 40,00 40)» 250,00 240)» 290,00 80)» 110,00 70,00 160,00 100,00 150)» ParadtžnHc 190,00 110,00 Paprika Kumare Jajca 0. jedrca 180,00 120,00 120)» 130,00 150)» 150,00 10,00 10,00 10)W 860)» 700)» 100600 LfiŠKIRIZLINC SAUVIGNON CHABDONNAT DARILNI KARTON ZLATA RADGONSKA PENINA GRAJSKI BISER RUM Km, LIKER MINERALNA VODA ŠUM PET SW1NGPET PEPSIPET PIVO ZLATOROG SroUPi ORANŽA, MANDARINA 0,25 0,25 0,75 2 X 0.75 220,00 SIT 264,00 SIT 264,00 SIT 638,00 SIT I. Fcleale ta mta plasSka Peterleta ni v Soboto zvabila mala plastika, pač pa velika politika. I 71 Lendavski pereči Znanec Geza me vprašal, v kateri občini bi rajši živel: v lendavski, gaberski, črenševski, tumiSki ali v dobrovniSki. Zdrznil seia sc, saj nisem mogel verjeli, da bomo imeli v tem dolnjem konca Prekmurja toliko občin. Potem pa sem začel študirati materiale, v katerih piše, kakšne interese morajo občine »zasledovati«. 2e kmalu sem ugotovil, da bo pel občin za naše kraje veliko preniale in da bi jih potrebovali najmanj osemnajst, kolikor je krajevnili skupnosti. Poglejte, ljubi moji! A je Se kje kaka vasica, ki ne bi imela vsaj ene okreočevalnice, v večjih vaseh pa jih je tako in tako kar nekaj?! Če boste rekli, da je, potem vas moram takoj popravili: vasica brez uradnega lokala ima vsekakor »pinteS« ali pa »sekirie’ nvdsiu ulcr uiuuiicga loicaia ima vseKaitor »pinies« an pa bar«, kot ga imajo občasno na robu velikega mesta Sobote. zadeva gostinsko ponudbo torej ni problema. Enako je s trgovinami. Samo naokrog se je treba ozreti in videli boste »pajzelj* t**> »pajzelj« tam. Gostinsko- trgovske infrastrukture potemtakem n* manjka. Osnovno šolstvo. Časi, ko je en učitelj učil od prvega pa tja do četrtega razreda, so miniti. Tudi tisti, ko se »Skolnik« ni mogel preživljati s plačo, ampak je moral Se kmetovati ali pa so h*” naturalije prinašali starši otrok. Zgradili smo veliko novih učiln, pa predvsem zato, ker je naše območje dvojezično. Občina v vsab od sedanjih osemnajstih krajevnih skupnosti ima vse možnosti 1”*“ zaradi rešene Šolske problematike. Kdo bo direktor lendavskega zdravstvenega doma, se Se n« To je dobro, saj Če bomo imeli pet ali celo osemnajst občin, poi^ IV JC UUUlV, VC UVIJIU JlJklSJI raii vwiv v*- — -, 1 bomo Ja strmeli k temu, da sedanje zdravstvene posuje v zdravstvene domove, (i pa brez direktoric ne bodo mogli onirati. Sedanjim preveč kandidatom za lendavski zdravstve dom se torej obeta stolček v zdravstvenem domu kje drugfe. primer v OreSju. Telefoni so sicer huda konkurenca vaškim klepetuljam, po žici teče hitreje kot pa iz ust v uho in dalje spet iz ust v uho. To (telefoni) pa je dobro, saj je spet izpolnjen pogoj za občino: razvita komunikacijska infrastruktura. V zvezi s tem n®J * ■ povem, da imajo kraji, prihodnji sedeži osemnajstih občin, omrežje za redne in interne tv-signale, zato je obveščene^ vrhuncu. Tudi to je nekaj, da zveš, kdaj Ta in Ta praznuje god rojstni dan, saj si lahko prepričan, da bo ta dan »častil*. llOi^ V naših krajih, prihodnjih sedežih osemnajstih občin, ■ nogometne klube. Zdaj se fantje ntč več ne »štihajo« po 8®^^ veselicah, se ne mlatijo več s koli, ampak brcajo v usnjeno vceClJVaJl, ac- J17 iJiiavljv a altu, atJipoh vivajw v uojijvljv in si tako dajejo duSka. Nič zato, če kak i^alec dobi brco v saj je zdravstveni dom blizu, okrajna bolnica v Lendavi pa bo daleč. Tega, kjer boli, pa tudi ne bo treba teči po slovel« madžarsko oziroma madžatsko-slovensko, saj so moda med gami. io Banica. Še sreča, da imajo naše babice in dedki francoske starostne pokojnine. Dobro je, ker imajo vnuke, ki imajo f denar, zato veliko prihrankov za v banko ne ostane. Banka zal® bo ravno nuja. Tudi zato ne, ker starejši ljudje bolj zaupajo svcj*^ omaram, jogijem.... mladi pa tako in tako nimajo »penez*. hitro poidejo za priboljške, bencin... Občina naj bi imela vse, kar je potrebno, za požarno vartuSl^ civilno zaščito. Ta pogoj izpolnjujejo vse vasi in vasice, saj ■ povsod Požarniki, ki pridno gasijo žejo; ko pa kje zagori, pap”-^ toliko, da bi uspeSno pogasili Že, če bi izvlekli »luleke« Tinniš^: cene pu^ov Ft^Šnji četrtek so pripeljali rejci na sejem 87 $0 stari od 7 do W tednov Is od kilogramov. Stali so od 7.000 do 11,000 tobtjev. $ 'se je tako dvignila tndt cena, ki^td pa so ktmiO L S^m v TumHču je vsak Četrtek sedmih, ptodT^ fl pa morajo imeti s sabo ve^avne živinske potne liste. ■'I 120 let tradicije c _ r' - /o Pomurska banka <1'* c Vaša domača MenjahiiU tečaj Pomori banke z dne 16. novembra 1993, tečaj* 1^ ud 17. U. 1993 od 60,60. Sredi^ t«č*j Banke Slovenije ve^ od 16. novembra 1993 od 06,6**' Država Avstrija Francija Netnq|a Italiji Švica ZDA Enota 106 160 160 160 106 1 Banka Slovenije 1,052.342« 2,125,0369 7,400441« 7.5040 8369.8997 124.7196 Nakup 1)652.1» 2,105.00 7,<80.60 7.43 8,290.00 124.80 ■ '^1** ; tii^ ^-7.11 J —i*!!. j 0,75 0,25 VI 0,20 VI 1,5 1.5 1.5 0,5 VI ,jadcti^ 880,00 SIT 297,00 SIT 237,60 SIT 360,00 SIT 40,70 SIT 81,22 SIT 102,94 SIT 125,88 SIT 51,24 SIT 176,40 SIT J II. Frenovitelii iu Nato Bol) kot Severno-ailantska zveza prenovitel/e vleče Jugo-naveza. ■ L Tine Mlinarič V naših enotah smo začeli uvaja*' ZELENO ČRTO - ,, POLJE diskretnosti. ki zagotavlja, da boste pri bančni okencu vedno sami-Tam, kjer je zelena črta zarisan^’ prosimo, da pred njo počakate, dokler se varčevalec pred vami n odmakne od okenca, potem pa pristopite Vi. Hvala za sodelovanje. 1 S