Kaninsko pogorje je obsežna gorska pregra- da v Zahodnih Julijskih Alpah, po kateri poteka meja med Slovenijo in Italijo. Gradi jo niz mogočnih gora, najvišja med njimi je večini dobro poznani Viso- ki Kanin, 2587 m. Severna stran trikotnega grebena pada do Reklanske in Rabeljske doline, na jugozaho- du v dolino Rezije, na jugovzhodni strani pa do doli- ne Koritnice, Bovške kotline in Učje. Tu se je zareza- la Zgornja Soška dolina, ena izmed najlepših alpskih dolin v Evropi. Kaninski greben iz jugozahodne sme- ri prestreže največ padavin, zato je v naših gorah re- kordno visoka snežna odeja. Na južni strani, le dvesto do tristo metrov niže od glavnega grebena, se razpro- stira razgibana in svetovno znana visokogorska kra- ška planota Kaninski podi. T u spoznavamo vse oblike kraških pojavov, in geološka zgodovina, dolga 220 mi- lijonov let, ostaja nikoli končana zgodba. Po izgradnji kaninske žičnice leta 1973, ko smo dobili prvo in edi- no visokogorsko smučišče pri nas, so se skrajšali dolgi in vroči pristopi tudi za ostale ljubitelje visokogorja. Prestreljenik kot "razgledni stolp" Ko se poleti v dolini pregreje asfalt, tu zgoraj prije- tno hladi. Gretje se avtomatično vklopi med kratkim vzponom na Sedlo, do vrha Prestreljenika pa rado v hitrih preskokih preklaplja z vročine na mraz. Jutra- nje sonce objame njegov vzhodni raz in ga zlepa ne izpusti. Mojstrsko izklesani stopničasti skladi, ki jih gradijo debelo plastoviti dahštajnski apnenci, me vse- lej spominjajo na piramide. Informacija o razcvetu me je že zarana pognala na pot. Nad Sedlom ni bilo žive duše in na razpotegnje- nem vrhu Prestreljenika me je tako kot vedno priča- kal razkošen razgled. Pod nami se je ob vznožju gora ujela Bovška kotlina. Od vzhoda proti zahodu izsto- pa niz najvišjih vrhov, kot so Jerebica, Rombon, Ve- lika Črnelska špica, Prestreljenik, Visoki in Mali Ka- nin, Vrh Laške Planje, Velika Baba in drugi. V jasnem vremenu nam seže pogled na najvišje vrhove Julijskih Alp, Visokih Tur in Dolomitov ter vse do Jadranske- ga morja. Na senčni strani grebena, ki ga biča severni veter, vztraja še nekaj ledu, ostanki zbitih snežnih plazov pa se talijo še daleč v poletje. Od leta 2009 je smučišče Kanin povezano z italijanskim smučiščem Sello Ne- veo/Na Žlebeh. Povezani smučarski središči z eno vozovnico omogočata smuko tako na naši južni kot na italijanski severni strani, ki ob obilni snežni ode- ji traja do meseca maja. Po poročanju medijev je bil snežni rekord dosežen februarja 2009. Pri restavraci- ji Prestreljenik, ki leži na nadmorski višini 2200 me- trov, so po seštevku vseh snežnih padavin v sezoni na- merili več kot enajst metrov snega. T akšnega rekorda ne pomnijo niti stari Bovčani, ki svet na sončni strani Kanina poznajo kot svoj lastni žep. Zapisi pravijo, da so Prestreljenik po naravnih pre- hodih po dolgem in počez najprej raziskali pastir- ji in lovci. Kasneje se je pojavila stroka, ki je poleg študij naravnih zanimivosti natančno izmerila vrh. Pred več kot stoletjem je namreč ta piramidasta gora VISOKOGORSKA PLANOTA Olga Kolenc Čas belega in rumenega maka Kaninski podi "Mak že cveti," mi je na drugi strani telefona pojasnil prijazen glas, ko sem spraševala, kako in kaj je tam gori z razcvetom. Pohiteti bom morala, kajti ko se v južna pobočja kaninske pregrade s svojo močjo upre pomladno sonce, napoči čas preobrazbe. Sneg kljubuje le še po večjih kotanjah, grapah in breznih. Voda curlja in pronica v podzemlje, skale prijetno "dišijo". Vigred tu zgoraj je malce drugačna kot tista v dolini, predvsem pa se ji mudi. Cvet planike (Leontopodium alpinum) Foto: Olga Kolenc 24 veljala za središče pogorja, nato pa se je izkazalo, da jo za dve osmici (88 metrov) prerašča Visoki Kanin. Zdi se mi, da Prestreljenik danes bolj ali manj sameva, če- prav je glede na razglede, vsaj zame, eden izmed naj- lepših vrhov. Z vrha Prestreljenika nas k sestopu vabi novo zgraje- na, 750 metrov dolga družinska ferata, ki je prvi ta- kšen primer v naših gorah. Zavarovana plezalna pla- ninska pot, težavnostne stopnje A, poteka od Sedla do Prestreljeniškega okna ali v obratni smeri. Treba je imeti nekaj izkušenj in znanje o uporabi varovalne opreme. V restavraciji Prestreljenik si opremo lahko sposodimo, manj izkušeni pa lahko najamejo tudi vo- dnika. Skoraj vodoravna pot se nad Sedlom drži zrač- ne naravne police, ki ji sledi kratek vzpon z nadelani- mi stopami in skobami, po prihodu iz smeri okna pa krajši vertikalni spust. Čas belega in rumenega maka S Prestreljenika sem se vrnila na Sedlo in šla po ste- zi, ki poteka pod severno steno Grdega Vršiča in se nadaljuje proti 2281 metrov visokemu Ovčjemu Vr- šiču. Vse moje misli so se vrtele okoli visokogorskega maka, pa tudi okoli velikega rdečega maka z dvojnim cvetom, ki so ga od nekod zanesli z drugimi semeni in je krasil našo njivo. Nekje sem prebrala, da je mak simbol smrti, sna, obilja, ljubezni in njene minljivosti, vere, skupaj z žitom misterij evharistije, tudi čarovni- ška zel. Uporabljali so ga v zdravilstvu in poznal ga je že Hipokrat. Spisek simbolike tega prelepega, sicer rdečega cveta je tako dolg, da sem se komaj prebila do konca. Pomislila sem, kako lahko se je maku kiti- ti sredi mehkega žitnega polja. Kaj pa mak, ki mora biti tu zgoraj precej bolj ozemljen, da kljubuje življe- nju in smrti? Strmo pobočje pod Grdim Vršičem (ali tudi Škrbino pod Prestreljenikom ali Ovčjo škrbino), ki je posuto z gruščem, so nežno obarvali šopki cvetočega maka. Iskala sem cvet, da ga za večno ujamem v čas, cvet, ki bo lepši in presunljivejše lepote od vseh do sedaj "uje- tih" cvetov. Visoko zgoraj, med razpokami v skalah, so me vabili še lepši in večji cvetovi. Stopila sem na kro- žnico iskanja, ki se nikoli ne konča. Kaj pa maki z be- limi venčnimi listi, ki se bleščijo kot biseri in so meh- kejši od svile? Sredi kot sonce rumene sredice se med prašniki skriva podolgovata zašiljena glavica, in ko dozori, skozi male linice veter raztresa nova semena. Če se malo poglobimo v botaniko, kmalu izvemo, da v slovenskih Alpah rastejo štiri podvrste alpskega maka. Retijski mak (Papaver alpinum subsp. rhaeti­ cum), Kernerjev mak in Petkovškov mak, ki je ende- mit (Papaver alpinum subsp. victoris), imajo rumene cvetove. Retijski mak včasih dobi tudi oranžen odte- nek, z belim cvetom pa se ponaša julijski mak (Papa­ ver alpinum subsp. ernesti­mayeri) . Vse tri podvrste rastejo v Julijskih Alpah, četrto podvrsto, rumeni Ker- nerjev mak (Papaver alpinum subsp. kerneri), pa naj- demo v Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Prišla sem pod Ovčji Vršič, 2281 m, ki je levo nad nami, nanj pa pridemo le po kratkem brezpotju. Gledan s te perspektive je povsem nedolžna zaob- ljena vzpetina, ki s svojo severno steno, ki se dviga nad Krnico, privablja plezalce. Greben Stadorja zdaj opazujemo z nove smeri, prav tako greben, ki se na drugi strani Krnice vleče proti Rombonu. Grdi Vršič in Prestreljenik sta zdaj že visoko nad nami. Na tem tako nepomembnem vrhu, da sem mu komaj našla ime, na zemljevidu namreč ne obstaja, sem zaznala čudovito energijo. Pogledala sem na uro, bila je šele deset. Povsem sem izgubila občutek za čas in po dol- gem času nisem vedela, kam bi z njim. Bele razcefra- ne megle so se že dvigale iznad dolin. Kljub številnim obiskovalcem, ki jih je s svojim grobim hrbtom skrival Grdi Vršič, sem se v popolni samoti predajala svojim raztresenim mislim. Poti do kamnitih src Vrnila sem se na Sedlo in se spustila do markirane ste- ze za Visoki Kanin. Čeprav so se proti zahodu kopičili Julijski mak (Papaver alpinum subsp. ernesti- mayeri) Foto: Olga Kolenc Vednozeleni kamnokreč (Saxifraga aizoides) Foto: Olga Kolenc težki oblaki, sem se odločila, da v svojem slogu razi- skujem naprej. Maki so vnesli nežnost tudi na strmo melišče, ki izpod Prestreljeniškega okna pada proti Velikemu Grabnu. Skalna pregrada nad Grabnom, ki mu pravimo tudi Tiha Dolina, zastira pogled pro- ti Kaninskim podom. Ko prelezemo nekaj skal, kjer so celo varovala, se pred nami odpre razgled, ki jemlje dih. Na sedlu pod Hudim Vršičem je razpotje. Pot se nad Dolgimi prodi zložno dviga proti Kaninu, druga pa obrne na jug, proti vrhu Osojnic in Domu Petra Skalarja. Širše območje Kaninskih podov se razprostira pod mejnim grebenom, ki poteka od sedla Prevala, Pre streljenika, Visokega in Malega Kanina, Vrha La- ške Planje, Vrha Žlebi ter čez Malo in V eliko Babo do Skutnika. V Enciklopediji naravne in kulturne dedi­ ščine na Slovenskem lahko preberemo, da so Kanin- ski podi visokogorska ledeniška in kraška uravnava s številnimi brezni in površinskimi glaciokraškimi oblikami. S splošnim vpogledom v geološko zgodo- vino, ki nam ga podaja stroka, nekoliko bolje razu- memo to izjemno stvaritev narave. Površje te skoraj nezemeljske pokrajine gradijo suhe doline in zaprte kotanje ter laštasta pobočja, ki jih prekinjajo jarki. V preoblikovanje visokogorskega krasa z zapleteno geološko zgradbo, ki je v neneh- ni preobrazbi že več kot 200 milijonov let, je pose- gla poledenitev. Ledeniške vode, ki so v debeli kraški podlagi iskale prehod, so ustvarile izjemno globoka in številna, danes že raziskana brezna, med katerimi so odkrili tudi eno najglobljih brezen na svetu. Za- krasevanje, ki se je pod naravnimi vplivi okolja na- daljevalo tudi po poledenitvi, se odraža v mojstrsko izdelanih škavnicah, škrapljah in kotličih, ponekod je voda v živih skalah izdolbla žlebiče. Pot čez Vrh Osojnic do Doma Petra Skalarja je raz- gibana in označena, vendar je bolje, če nas na njej ne ujame megla. Zemlja pod nami poka in skale se lo- mijo do doline Zadnjega dola. Kraških pojavov je ve- dno več in zdi se, kot da so mojstrsko izdelane figu- re delo človeških rok. Na razgibanem površju zevajo večje in manjše razpoke, jame in brezna, ki vabijo v nedrja Zemlje, v nikoli popolnoma raziskan labirint. Kadar smo sami, vsako raziskovanje izven poti zah- teva dodatno previdnost. Kmalu sem prišla do skal s "kamnitimi srci", do fosilov srčastih školjk, ki so Pogled na Prestreljenikovo okno Foto: Olga Kolenc Detajl v kamnu, ki ga piše dolga in zapletena geološka zgodovina. Foto: Olga Kolenc Gavin Francis: PREOBRAZBE TELESA O medicini in spremembah v človekovem življenju Jean-Baptiste Malet: GNILO RDEČE Osupljiva mednarodna raziskava o paradižniku, ki konča na vašem krožniku Melinda Gates: TRENUTEK DVIGA Kako večji vpliv žensk spreminja svet Robb Wolf: NAVEZANI NA HRANO Kako razvezati vaš apetit, izgubiti odvečne kilograme in ostati zdrav Naročila: na spletni knjigarni: • 01/520 18 39 • knjigarna@umco.si Knjige založbe UMco so na voljo tudi v bolje založenih knjigarnah. Poletne novosti iz založbe UMco za angažirane bralce »Kako lahko prikličemo ta tre nutek dviga pri ljudeh, še posebej pri ženskah? Če omo- gočimo ženskam, da se dvigne- jo, dvignemo celotno človeštvo.« Prejemnik nagrade Albert Londres, najvišjega francoskega priznanja na področju novinarstva za leto 2018! »Čudovito, napisano z velikim občutkom za jezik. Zdravnik in pisatelj, ki vidi dramo in lepoto v človekovem življenju.« – Annie Dillard Štirje vogali naše ‘hiše zdravja’ so: hrana, gibanje, spanje in druženje. Knjiga avtorja uspešnice PaleorecePt ! 26 včasih veljale za okamnela srca čarovnic. Imela naj bi čudežno moč, zato so jih uporabljali tudi v zdravil- stvu. V nedojemljivi razsežnosti tega prostora in časa − glede na dolgost našega bivanja, jih je, zakopane v usedlino in v procesu fosilizacije, skupaj z drugimi morskimi bitji, izvrglo morje. Poznamo jih več vrst, pri nas pa so najpogostejše  megalodontidne školj­ ke. Ponovila se je ista zgodba kot pri iskanju najlepše- ga maka, in trajala, vse dokler mi v skalah ni zmanj- kalo src. Še sreča, da me nihče ni čakal in mi tako že s samim zašiljenim pogledom − kar sicer razumem, povzročal stiske. Megla se je razvlekla čez pode in skozi njene preda- he se je od časa do časa pokazalo Prestreljenikovo okno. Vračala sem se po najkrajšem, slabo uro tra- jajočem sestopu, ki poteka od zgornje postaje kanin- ske žičnice do Doma Petra Skalarja. Bovška kotlina, ki se odpira pod nami, se je v motnih popoldanskih svetlobah še bolj pogreznila vase. Sredi razpokane in pregnetene skalne pokrajine divja lepota visoko- gorskega krasa doseže vrhunec. Za obiskovalce, ki z visokogorjem nimajo izkušenj, je pot zahtevna tudi poleti. Čeprav je na skalah veliko oznak, ki sledijo na- ravnim prehodom, na kočljivih mestih pa tudi nekaj varoval, se v megli lahko hitro ujamemo v past. Že sam Dom Petra Skalarja stoji izven ustaljenih poti, prehode v zimskih razmerah pa najdejo tisti, ki do- bro poznajo teren. m Megalodontidna školjka v obliki srca Foto: Olga Kolenc Gavin Francis: PREOBRAZBE TELESA O medicini in spremembah v človekovem življenju Jean-Baptiste Malet: GNILO RDEČE Osupljiva mednarodna raziskava o paradižniku, ki konča na vašem krožniku Melinda Gates: TRENUTEK DVIGA Kako večji vpliv žensk spreminja svet Robb Wolf: NAVEZANI NA HRANO Kako razvezati vaš apetit, izgubiti odvečne kilograme in ostati zdrav Naročila: na spletni knjigarni: • 01/520 18 39 • knjigarna@umco.si Knjige založbe UMco so na voljo tudi v bolje založenih knjigarnah. Poletne novosti iz založbe UMco za angažirane bralce »Kako lahko prikličemo ta tre nutek dviga pri ljudeh, še posebej pri ženskah? Če omo- gočimo ženskam, da se dvigne- jo, dvignemo celotno človeštvo.« Prejemnik nagrade Albert Londres, najvišjega francoskega priznanja na področju novinarstva za leto 2018! »Čudovito, napisano z velikim občutkom za jezik. Zdravnik in pisatelj, ki vidi dramo in lepoto v človekovem življenju.« – Annie Dillard Štirje vogali naše ‘hiše zdravja’ so: hrana, gibanje, spanje in druženje. Knjiga avtorja uspešnice PaleorecePt ! PLANINSKI VESTNIK julij–avgust 2019 27