270. nam.
f UrtflM. t fctrtrt. 23. mki nn.
XUV. leto.
•
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......k 24-—
pol leta ...... .   . 12 —
četrt leta 6 — .....» 2-—
na mesec
v upravmčtvu prejeraaa:
ceio leto.......k 52*_
pol leta........n-_
četrt leta    ....... 5*50
na mesec    .   .       -   -   .   ■ 1"90
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica HL 5 (v pritličju levo), telefon at 34.
nan zvečer tamane! aaaal|e li
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insereijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
teuta številka velfa 10 vinariev. .
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon et, SS.
.Slovenski Narod* vdja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto ....... K 25'—
pol leta ....i.. . 13*—
četrt leta...... ,6-50
na mesec    ...... a 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28--
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ...       •   .   .   K 30*-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo: Eaaflova nllca št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon st&S
Blamaža klerikalcev pred upravnim sodiščem
Včeraj se je končalo pred upravnim sodiščem zadnje dejanje iz spletka rske zarote, ki so jo klerikalci zasnovali proti napredni Ljubljani in njeni občinski samoupravi.
Spletke proti Ljubljani in njeni avtonomiji so se končale s tako javno blamažo klerikalne stranke, kakršne si hujše ni mogoče niti misliti.
Upravno sodišče je zavrnilo klerikalno pritožbo proti veljavnosti ljubljanskih občinskih volitev v celem obsegu ter izreklo razsodbo, s katero daje narodno-napredni stranki sijajno zadoščenje, klerikalce pa stigmatizira zgolj kot nagajive kve-rulante, ki so namenoma in proti svojemu boljšemu prepričanju ugovarjali veljavnosti občinskih volitev ljubljanskih samo za tega delj, da s tem preprečijo takojšnjo konstituiranje občinskega sveta ter s tem zavlečejo obnovitev in uvel javi jenje občinske avtonomije ljubljanske.
Z razsodbo upravnega sodišča pa je postavljena v zelo čudno luč tudi deželna vlada kranjska. Iz raz-6 dbe je namreč razvidno, da je kle-- ;alna pritožba slonela na tako slabili nogah, da je moral vsakdo, ako t odi ni jurist in političen uradnik, v naprej vedeti, da razlogi pritožbe absolutno ne morejo držati.
Ako je torej deželna vlada vkljub temu, da je prav dobro vedela, da so klerikalni ugovori proti občinskim volitvam absolutno niče vi in da ne morejo držati pred nobeno oblastjo, kamoli pred notorično nepristranskim forom upravnega sodi-v. vendarle dovolila klerikalni pri-bi odložilno moč, je 6 tem posve-: "iia. da je igrala s klerikalnimi kverulanti pod enim klobukom in da je bilo tudi njeno stremljenje namer-jeno na to, da ostane Ljubljana čim najdalje mogoče brez občinske samouprave.
Upravno sodišče je torej izreklo naravnost uničevalno sodbo ne Farno o povsem neutemeljenih, zgolj iz mkarske zlobe in nagajivneti iz-\ irajočih klerikalnih ugovorih, marveč tudi o postopanju deželne vlade kranjske, ki je s svojo nedopustno oslužnostjo nasproti klerikalnim pritožiteljem omogočila, da so le-ti navzlic včerajšnji stvarni in pravič-nii razsodbi upravnega sodišča ven-
darle dosegli svoj namen, to je, da so dosegli suspenzijo občinske avtonomije v času, ko so mislili, da bi jim zopetno uveljavljenje občinske samouprave ljubljanske lahko največ škodovalo.
Javna tajnost je, da klerikalci svoje pritožbe proti veljavnosti občinskih volitev sploh niso smatrali za resno, saj so povsodi in vsakomur javno pripovedovali, da jim ne gre za ničesar drugega, kakor za to, da ostane na mestnem magistratu gospodar vladni komisar vsaj še ob času državnozl>orskih volitev.
Za vse to je morala vedeti tudi deželna vlada in če je vkljub temu klerikalcem držala roko pri njihovih nepoštenih nakanah, jo zadene sedaj blamaža, ki so jo doživeli klerikalci pred upravnim sodiščem prav tako, kakor klerikalce same.
Da pa klerikalci svoje pritožbe v resnici niso smatrali za resno, dokazuje najjasneje dejstvo, da je zastopnik pritožbe dr. Valjavec pri obravnavi sami izjavil, da je prvi del klerikalnega ugovora, nanašajoč se na baje nepostavno uplivanje s strani pristašev narodno-napredne stranke na volilce. docela brezpomemben in da ga vsled tega pušča popolnoma v nemar.
S to svojo izjavo je zastopnik klerikalne pritožbe implicite tudi izpovedal, da je deželna vlada kranjska priznala odložilno moč klerikalnemu rekurzu, dasi so razlogi tega rekurza docela brezpomembni in nieevi. S to izjavo je postavljena v najsvetlejšo luč notorična pristranost deželne vlade, ki ni iz stvarnih ozi-rov. marveč zgolj iz uslužnosti udovoljila klerikalnim željam, da se še za gotovi čas podaljša interregTium na ljubljanskem magistratu.
Kakor moramo v tem oziru postopanje deželne vlade obsojati, da se je dala klerikalcem izrabljati kot poslušno orodje, tako smo ji hvaležni, da je nehote in gotovo tudi proti svoji volji poskrbela, da je dobila narod no-napredna stranka pred upravnim sodiščem najsijajnejše zadoščenje za vsa podla obrekovanja in natolcevanja, katerim je bila po volitvah izpostavljena s klerikalne -trani.
Klerikalno časopisje je takrat v bratski družbi z nemškim napisalo kilometrske članke o naprednem terorizmu in o naprednih nasilnostih ter dokazovalo, da se imajo naprednjak i zahvaliti    edino   nečuven emu
LISTEK.
Listoprcs"oiiD pisma iz Afrike.
Uredil Rado M u r n i k.
'Konec.)
14.
Tripolis je v rokah Italijanov. Dane- so Lahi izkrcali petindvajset hrabrih mož in dvesto centov polente v konservah. Italijanski vojaki so pravim vojakom precej podobni.
Nemškega poročevalca Pieklin-ga je navdahnila muza, da je že danes opisal Krvavo bite v med Turki in Lahi. Vendar hoče počakati še par dni, da pride večji transport hrahre aške armade. Potlej odpošlje svoje ♦ Fpise vsem svojim petim časnikom naenkrat po kablu. Upam, da do takrat navdahne muza tudi mene.
Ljubi gospod urednik! Zopet imam polno dolgov. Suh sem kakor uvodni članki vladnih listov. Pošel mi je ves denar in Zacberlin. Zastaviti sem moral obleko! Kje bi dobil kaj denarja, to je zdaj meni tripoli-tansko vprašanje! Pošljite mi neute-goma sto kron, jaz pa vam pošljem tako krvavo bitev, kakršne še ni bilo na svetu, odkar stoji Afrika!
Nota bene: Usmiljena sobarica mi je podarila staro zeleno zastavo preroka, da ne hodim nag. Tako sem na dilei! Zastava je komaj tako velika, kakor robec kranjskega fajmo-štra. V njej je bila tisoč in ena bolha. Prihodnjič več.
15.
Hvaležno sem prejel Vaših petdeset kronic in, tako okrepčan, sem 7/bral svoje raztresene ude s polomljene postelje v hotelu »Pri veseli kameli«. Takoj me je navdahnila muza in izpodbodla mojega pegaza za zahtevano krvavo klanje.
Tukaj Vam pošiljam taiko željno pričakovano bitev pod žgočim so Inčem severne Afrike:
Početkom a jo bilo vse mirno, kakor pred izbruhom nevihte. Še ob sedmih zjutraj je pušil turšiki vojskovodja Enver mimo svoj čibuk v šatoru in srebal črno kavo iz velikega pozlačenega piskra, docim jp užival italijanski nadgeneral v Tripolisu svoje   makarone s parmezanom. —
Zdajci pa je počil kakor bomba na jasnem nebu glas, da si hočejo Turki pa Lahi se danes na vsak način do živega. Kdo bi si mislil kaj takega?   —   —   —  —  —  — —
Turki so poslali parlamenterja s precej čednim belim robcem k I ta- <
nasilstvu in terorizmu, da so to pot še iz vojevali zmago.
In koliko laži so nagrmadili o »tolovajstvih«, ki so jih baje zagrešili napredni pristaši na ubogih, nedolžnih nunah in na učiteljici Stupici!
Oltčinstvu, ki je čitalo v »Slovencu« in drugih klerikalnih listih vesti o teh »grozodejstvih« in o tem »barbarstvu«, in jim verjelo, so se ježiii lasje in iz srca je pomilovalo nedolžne žrtve liberalnega nasilja in barbarstva.
Sedaj pa pride najvišja instanca v državi — upravno sodišče in proglasi pred vsem svetom slovesno in odločno, da pri ljubljanskih občinskih volitvah, ki so se vršile 20. aprila, ne more biti govora o kakršnemkoli omejevanju volilne svobode z napredne strani in da je popolnoma iz trte izvita trditev, da bi bil kdorkoli z napredne strani zagrešil kakršnokoli nasilstvo na nunah ur-sulinkah ali drugih posvečenih ženah.
Upravno sodišče je potemtakem javno in pred vsem svetom stigmatiziralo klerikalec kot podle lažnike in obreko valce!
Ko torej beležimo, da je pred najvišjo upravno instanco v državi sijajno zmagala naša poštena in pravična stvar, si ne moremo kaj, da bi ne izrazili svojega ^adoščonja, da se je ob tej priliki razkrinkalo tudi one elemente, ki kakor krti rujejo proti napredni in slovenski Ljubljani, ter se jih predstavilo slovenski javnosti v vsi njihovi nagoti kot brezstidne lažnike in obrekovalee.
Državni 3bor.
Glasovanje o dravinjskih predlogih.
Dunaj, 22. nov.
V parlamentu se je v popoldanskih urah pričelo glasovati o dra-ginjskih predlogih, ki se tičejo predvsem uvoza argentinskega mesa in splošne prodaje saharina. Z ozirom na stališče vlade je bilo od začetka jasno, da je glasovanje deloma, le demonstrativno in da je izgubilo svoj gospodarski značaj ter postalo predvsem pomembno v političnem oziru. Slo je za to, bo li zbornica priznala glede uvoza tujega mesa brezpogojno odvisnost avstrijske vlade od ogrskega diktata, torej se priklopila »pravnemu naziranju« grofa Sturg-
kha in njegovih dveh prednikov ali ne, si bo li demokratični parlament sam užgal pečat inferijornosti ter se vdal komandu ogrskih betjarov, ali pa ima zbornica vendar še toliko moralne sile v sebi, zaklicati čez mejo svoj glasni veto ter se pokazati moža tam, kjer se avstrijski ministri ne upajo. Odgovor na to vprašanje je bil danes najvažnejši dogodek, namreč glasovanje o prvih dveh odstavkih Rennerjevega predloga, ki ga je priporočal tudi draginjski odsek. Bistvo tega predloga je (kakor smo že enkrat poudarjali), da glede uvoza inozemskega mesa in živine iz dežel, ki v veterinarno - policijskem oziru niso nevarne, ni potreba ogrskega dovoljenja; drugi del Rennerjevega predloga konstatira potem izrecno, da argentinsko zmrzlo meso ni v nobenem oziru sumljivo. Jasno je, da je bila dolžnost cele zbornice, glasovati vsaj za prvi del Rennerjevega predloga, ki ne vsebuje ničesar, s čemur bi ne mogel soglašati najza-grizenejši veleagrarec in ki ima edini namen, odločno zavrniti uspešne ogrske poskuse, posegati v notranje avstrijske zadeve, ki brigajo edino le nas, in v katerih ne potrebujemo nobenega madžarskega varuštva.
Velika večina parlamenta je za Rennerjev predlog tudi glasovala in
s tem obsodila vladno pravno nazira-nje. Med onimi pa, ki so tudi v tem slučaju slepo drli za vlado, se identificirali ž njo ter se ž njo vred podali v ogrski jarem — bilo jih ni veliko — moramo šteti tudi slovenske in hrvaške klerikalce, te velike gromovnike proti ogrskemu nasilju, te politike »prostih rok« — ki se zvezani izročajo grofu Stiirgkhu. Njihovo agrarno stališče človek razume, njihovo politično postopanje je nerazumljivo, je obsodbe vredno, ker so se v parlamentu danes izjavili (med njimi hrvaški pravaši!) za ono odvisnost Avstrije od Ogrske, proti kateri bi se moral vsak pravi avstrijski politik boriti do najskrajnejših mej. Današnji klerikalni votum si bo treba dobro zapomniti, kadar bodo zopet letele trde besede proti madžarski nasilnosti, si ga bomo poklicali v spomin kot merilo,kako izgledajo junaki, ki v besedah podirajo nagodbo, kadar gre z dejanji pokazati možatost.
Kakor proti temu predlogu, tako so glasovali jugoslovanski klerikalci tudi proti vsem ostalim, ki se tičejo uvoza tuje    živine in inozemskega
mesa. Glasovali so tudi brez izjeme proti predlogom, katerih oblika in vsebina je sprejemljiva ne le za meščanske in delavske, temveč tudi za kmečke zastopnike. Med naprednimi poslanci nastopanje ni bilo povsem enotno: med tem, ko so eni glasovali brezpogojno za vse predloge, ki zahtevajo uvoz mesa, so drugi odklanjali zahteve, ki se kažejo že po svoji vsebini kot neizvršljive: tako n. pr. Rennerjev minoritetni votum, ki zahteva v nasprotju s prvim od tistega poslanca stavljenim predlogom neomejeni uvoz vsakršnega prekmor-skega mesa, torej ne le argentinskega, o katerem je zbornica konstatirala, da zdravstveno ni nevarno. — Uvoz vsakršnega prekmorskega mesa bi bil v očividnem nasprotju tudi z ono interpretacijo nagodbenih določb, ki jo je danes po predlogu posl. Rennerja samega zbornica sprejela. To dejstvo je n. pr. napotilo tudi mla-dočeški klub (ki sestoji iz samih meščanskih poslancev), kateremu pripada tudi naš poslanec dr. Ravnihar, da je sklenil glasovati proti. Pri poimenskem glasovanju je ta Rennerjev minoritetni votum tudi z veliko večino propadel, ravnotako pa tudi predlog posl. Mareka, ki zahteva uvoz ruske živine.
Jugoslovanski napredni poslanci so vsikdar upoštevali tudi upravičene interese kmečkega prebivalstva — zato so odklonili zahtevo po uvozu ruske živine, ker bi to pomenjalo posebno v zdravstvenem oziru nevarnost za domačo živinorejo. Glasovali so nadalje tudi za vse one predloge in resolucije, katere in v kolikor zahtevajo vsestransko podporo domače živinoreje, domačega kmetijstva, ne da bi se to zgodilo le na škodo kateregakoli drugega, zlasti obrtniškega stanu. Navzlic vsemu naporu reakci-jonarnih in agrarnih strank je bi? pri poimenskem glasovanju sprejet, končno tudi predlog (Steinhausov), ki zahteva, da vlada dovoli uvoz balkanskega in argentinskega mesa, vsaj za čas in za višino potrebe.
Izid današnjega dne je, da je zbornica z mogočnim glasom protestirala proti »pravnemu naziranju« avstrijskih vlad, ki nas vprega v ogrski jarem, konstatirala je, da je argentinsko meso zdravo in neoporek-Ijivo in da ga torej smemo uvažati, brez ozira na to, kaj porečejo madžarski ministri, ter končno ta uvoz, v kolikor mesa primanjkuje (in kdo si upa to negirati?) tudi zahtevala.
lijanom, da bi jim svetoval, naj se vdajo izlepa, ne da bi po nepotrebnem prelivali pot. Ura je bila namreč že osem in vročina posebno neznosna.
»Vdajte se, duše polentarske, nejeverne!« je kričal turški parla-menter na konju in vihtel belo zastavo miru in sprave pred obzidjem trdnjave in trobil, da je letelo skozi ušesa.
»Vdajte se rajši vi, malore ma-Irracle!« so ga zafrkavali hrabri Lahi in se krvavo pridušali za varnimi debelimi zidovi • • -
Turški parlamenter jih je gledal nekaj časa prav pisano, potlej pa se je mož srdito useknil v svojo belo zastavo in od jahal tako hitro, kakor posebno vestno namazan blisk.
Vsakdo bi bil pričakoval, da se vname zdaj takoj bitev na vseh koncih in krajih. Pa ni bilo nič . . .
Smelo trdim, da bi bilo ostalo do danes vse lepo mirno, ako ne bi bilo jelo pokati v mestu Tripolisu. Laiski general je namreč pil s svojim generalnim štabom šampanjec, dobro vedoč, da je ta zdrava pijača odlično sredstvo tako zoper afričan-sko vročino kakor zoper azijatsko kolero.
Turki so zmerom nekoliko nervozni, deloma zato, ker preveč puši-jo, delovna pa zato, ker pijo noč in dan črno kavo. Vsi razburjeni so mislili, da že pokajo laške puške!
Mahoma so se vzdignili in zavpi-li po predpisu: »Allah il Allah!« Njih geslo je bilo: »Čibuk!« — Geslo hrabrih Lahov pa se je glasilo: »Polenta!«    —    —    — .—    — —
Gospod urednik, prosim da mi plačate tudi vrste, koder so same črte! Nemški poročevalec Pickling jih ima v svojih izvirnih poročilih več kakor besedila. Uvažujte, da so take črte zdaj zopet moderne in da so vča-si prav te črte najboljši del vsega spisa! Prihodnjič Vam jih pošljem najmanj za pol strani, da boste vendar enkrat docela zadovoljni z mano. Ako se Vam jih zdi še premalo, jih dodajte iz svojega.
Geslo hrabrih Lahov je bilo tedaj: »Polenta!« Rojema so se zakadili Turki proti pogumnemu sovražniku za zidom.
Italijani so jih težko pričakovali, najrajši bi bili ubežali na ladje in domov z novim geslom: »Svoji k svojim!« Toda njih general jim je obljubil dvojno porcijo polente in ukazal godbi, da je zasvirala koračnico »Victoria rompompom!« Takoj potem je z a bobu al tudi veliki turški boben in turška godba je zažingala priljubljeno hrvaško koračnico: »U boj, u boj!«
Turke in Lahe je navdihnil neukroćen pogum; Italijani bo v lepem redu  primarširali  po  taktu obeh
godb iz trdnjave. In zdaj se je začel krvav boj, ne krvav boj, ampak mesarsko klanje. V kratkem je bdi ta-k šunder in hrup, polom in ropot, kakor bi se klofutali in pretepali Nemci v avstrijski zbornici med sabo . . . Boben žvižga, krogla poje, dim vali se mah na mah! Tam za turškim gričem, tam je dost fantioev, k se za nas vojskujejo, nazaj jih nikol več ne bo . . . Nad vsem bojiščem je tak dim in prah kakor okoli ljubljanskega južnega kolodvora v pasjih dneh.
Kako so tam kovala jekla, kako so tam krdela tekla! Junak, ki groze ne pozne,   kaj zdaj ko šiba trepetat
Kako je tamkaj tekla kri, da b gnala mlinske kamne 31 Oh, Berta Suttner, kje si ti!
Tukaj, gospod urednik, vidite jasno, kolibo so vredne mirovne konference in vsi njih banketi!
V kratkem se je vnela taka ko-loboeija, da nikoli nič takega, odkar prihaja človek od opice.
»Ali že bežimo t« so plašno vpraševali hrabri Lahi.
»Ali smo mi premaganih so vpraševali Turki.
Generali so modro skomizgali z ramami. Vedeli so prav toliko kakor ja*. Zato sem šel hitro na levo krilo.
Nihče ni vedel, kaj iti kako; to je v bifcvi skrajno mučno, nerodno in tudi nevarno.
To je viden rezultat dolgih debat, katere so danes kronale prave glasovalne orgije: skoraj dvajsetkrat se je danes glasovalo, poimenska glasovanja so se menjavala z navadnimi, pri katerih je bilo zopet ponovat) j>otrebno Šteti glasove.
Reči se mora, da je šlo danes precej dcbro in da so običajna nesporazumi jenja izostala.
V naslednjem podajerno kratko l>oroćilo ter predloge, ki so bili sprejeti, oziroma odklonjeni.
Seja je trajala od 11. dopoldne skoro do 8. zvečer. Zbornica je morala najprej poslušati generalna govornika, različne poročevalce in dejan jske popravke in potem šele se je začelo glasovanja.
Najprej se je glasovalo o prvem odstavku Rennerjevega predloga, ki določa: Uvoz inozemskega mesa ni odvisen od privoljenja Ogrske in uvoz argentinskega mesa ni zvezan z veterinarno - policijskimi nevarnostmi in torej se ni treba dogovarjati z Ogrsko zaradi tega uvoza. Ta odstavek je bil sprejet.
Dalnji Rennerjev predlog, naj vlada, ne da bi se dogovarjala z Ogrsko, ugodi vsaki prošnji za uvoz pre-komorskega mesa, sploh ne glede na čas uvoza in na množino blaga, je bil pri glasovanju po Imenih odklonjen /. 26b proti glasom. Socijalni demokrat je so vpili: Eijen Stiirgkh!
Istotako je bil pri imenskem glasovanju z 236" proti 214 glasovom odklonjen Waberjev predlog, naj odloča vlada o uvozu preko morskega mesa zgolj po veterinarno - policijskem Taktičnem stanju vsakokratne i>oši-Ijatve.
Odklonjen je bil tudi Jerzabekov predlog, ki poživlja vlado, naj takoj dovoli uvoz argentinskega mesa, ker po nagodoi Ogrska nima pravice ugovarjati.
Sprejet je bil pa z 259 proti 183 ^'htsovoin Steinhausov predlog. ki 1 »oziv^i vlado, naj nujno poskrbi, «la se upelje časovno in kvantitativno omejena, potrebi primerna množina argentinskega mesa.
Odklonjeu je bil Marekov predlog, naj se odpre meja za uvoz ruske živine, mesa in perutnine.
Sprejet je bil Jerzabekov predlog,!^ poveča vlada za uvoz že dovoljeni kontingent mesa iz balkanskih dežel, in sprejet je bil Steinhausov predlog, tutj vlada skrbi, da se lx> upeljala iz balkanskih dežel časovno in kvantitativno omejena, potrebi primerna množina mesa.
Na glasovanje je potem prišel IJcunerjev predlog, ki poživlja vlado, naj začne s Srbijo pogajanja za trgovinsko pogodbo v tem smislu, da dovoli aeomejemi u voz živine in mesa iz Srbije, ee da Srbija avstrijski industriji primerne koncesije. Predlog je bil sprejet ■ to spremembo, da naj se dovoli samo ueomejeni uvoz mesa m B0 tudi živine.
Sprejeta j" bila potem cela vrsta manj važnih resolucij, odklonjen pm je bil Lasockega predlog, naj se /ai izvrševanje mesarske in pekovske obrti opusti dokaz sposobnosti. Pač pa je bil sprejet Verstovšek - Ha-geatboferjev predlog, ki zahteva oiaj-šavt- pri aprovizaciji in dovoljenja, da smejo kmetje t<anii klati svojo živino.
K oačtio bo prišli na glasovanje p no logi glede draginje sladkorja.
Adl er - Rennerjev predlog, naj vlada razveljavi naredbe glede prodaje su bar i na in naj se dogovori z ogrsko vlado, da l>o dovoljen uvoz bari na iz inozemstva, je bil sprejet z 250 proti 152 glasovom. Sprejet je
Vedno huje je divjala vojna fu-rija z modernimi morilnimi pripra-namL Turki in Italijani so imeli vsi ostro nabite patrone s sabo, kakor »ri nas vojaki ob demonstracijah. >'^em je bilo strogo prepovedano, *4reljati v zrak.
Položaj je bil zatorej skrajno re-
Turški in laški topovi <?o grmeli kakor na si stari kanoni na ljubljanskem Gradu ob procesijah. Sovražne nniK' -o se približale že na dva kilometra — in še se ni vdal nihče.
-Kaj ho!« ji' vzdihnil turški general. ^Lahi bi pa tudi lahko malo odnehali! Eksercirati se v taki vro-<-TJji, to niso krokodilove solze!«
^RrTochtsum, — Laufschritt, — tirarrrsch!« je zaukazal skoraj ti«ti trenutek hrabri laški general in bezal prvi z bojišča.
Ko so Turki to videli, so zastavili hrabrim beguncem j*ut in zdaj so je začela žele prava moritev. Turška ;-ro<fba je zaigrala znano koračnico Naprej, zastava slave!« in Turki so s*- /ajxxiili kakor l>esni nad Lahe. K»> ao hrabri Italijani spoznali, da ne morejo ubežati, so se borili kakor ..retirani levi. Mrliči so padali na ifbeh straneh kakor toča tako dolgo, da sta ostala le še sovražna generala /iva. Ker nista imela nobenih vojakov več, sta sklenila premirje, dokler jima ne pošljejo iz Italije in iz Turčije drugih trum. In ker jima je bilo dolgčas, »ta pila bratovščino. Dalje e prihodnjič ali pa tudi ne.
bil dalje Glocknerjev predlog, naj posreduje vlada, da bo sladkorni kartel znižal cene sladkorju in nazadnje je bil sprejet Renner - Lecherjev predlog glede bruseljske sladkorne konvencije in eksporta is Rusije.
S iem je draginjsko vprašanje za zdaj v parlamentu dognano.
Koto Merttalc! delijo.
Kaplan Strajhar v St. Rope rtu je pisal predsedniku absiinenenega društva Kalann v Ljubljani naslednje pismo;
Dragi prijatelj! Danes se pa jaz vtaknem v »bstinenčoio reč in prosim, da se tu temeljito podreza! Naj-poprej povdarjam, da imamo sedaj tu izvrstnega dacarja, ki je res da-car po božji volji in drži gostilničarje pri fraku; je odločen naš pristaš in veren katolik, to je Andrej Dolenc, ki ga hoče jo pa revidenti pri nadzorništvu šikanirati in sicer zato, ker je strog in odkriva grozne napake prejšnjega dacarja. ki je bil največji liberalec, ki je deželi gotovo v svojih 15 letih, kar je bil tu, napravil tudi 15.000 gld. .^kode, kar so utaknili v žep birtje. On je pa zato pil zastonj! Zato pa sedaj tega dacarja ne morejo trpeti, ker je silno natančen. Toliko v informacijo.
Sedaj pa k stvari, ki se tiče abstinence. 1. Tu se pije šnops in prodaja kot voda večinoma po vseh gostilnah. Zakon je menda, da se ob nedeljah ne sine točiti žganje. Tu ga pijejo pred luašo in po maši. Koliko jih pa ima koncesijo"? Dva meaida! 2. Policijske ure ni nikjer. Pri županu liberalnemu Zupančiou ravno tako do pomoči in čez točijo, kakor pri drugih. 3. Toči se ponarejeno vino, pol vina pol vode ali pa jabolčnika. Ali bi se ne dalo napraviti, da bi se jih kaznovalo. Ljudje drago plačujejo to brozgo in liberalni birtje zato delajo v verskem in moralnem oziru toliko škode. O tej točki bi se posel>ej dalo na tihem kaj storiti. Vzet po-skusnje. 4. Za zgoraj omenjenega sledi, da se je silno veliko izpilo neza-dacanega vina in bi zato dobro bilo, <la se dela nato, da se noben gostilničar ne odkupi ui *>e zato skrbi, da bodo dacarji pod j>ošteuo kontrolo, to se pravi, da morajo biti revidenti dobri. Kakor pa sem spoznal iz slučajev pri nas, delajo revidenti v prilog gostilničarjem in proti poštenim dacar jem! Seve gostilničar in reviden t sta liberalca in držita skup proti dacarju, ki noče biti nepošten. 5. pori prejšnjim dacarjem so imeli gostilničarji do sv. Martina frej mošit!-: Zato pa je ravno v tena času bilo toliko neumnosti po gostilnah v škodo deželi in ljudski morali. Potem se pa čudi svet, če so Št- Ruper-eani tačko malo značajni in se vkljub delu ne da veliko narediti. Vse je bilo navezano na pijačo in se je smelo vse, prav vse! 6. Vsled tega je držalo vse skup dosedaj. Gostilničar, dacar, žandar ni nič videl, učitelj in učiteljica vse je volilo rajši birta, ker se je do polnoči pri njem lahko pilo in zabavljalo čez božje dobrote in dobro je bilo tudi torej: Ples in m«ziika brez licence in to med sv. mašo, posebno na Veseli gori. 7. Vse te gostilne, ki takt» drže red imajo naroden tudi ali »Slovenski Dom« ali pa »Narod«. Koliko demoraliziranja! Tu se govori čez duhovne, čez <jesar-ie, čez vse sploh! 8. Orlom se očita jKmočevanje v polni meri, kar »o laž — a proti ponočnim razgrajačem, liberalnim f a lotom pa se res nobeden ne gane. 9. Liberalni dacarji naročajo in so agent je za šnops. Vprašajte dacarja Lenasita, koliko ga je že naročil. Pri nas je bil 15 let in sedaj agitira po Borovnici!
To so stvari, ki sem jih že nekaj povedal i dr. Lampetu in so me že dolgo bolele. Enkrat pa mora ven, če hočemo kaj naprej. Nam mora pomagati Ljubljana, da staremo moč birtov.
Pri nas je tako daleč prišlo, da je gostilničar Vidmar z Grilovega hriba dacarju Dolencu zagrozil, da ga bode za »cepetelne« ven vrgel. In vendar je dacar samo uradnik deželnega odbora! Naj bi se tu odločno prijelo take može, kort je Vidmar! To je bilo 7. novembra 1910. Še bi napisal marsikaj, pa nimam več časa! Pa drugič!
Bog Ivan Strajhar.
NB.: Snoci smo pri odseku brali govor prel. Kalana o abstinenci. Zato sem to napisal.
Razvidno .je iz vseh devetih točk, kako hudoben in škodaželjen je ta fanatični duhovnik. Vse bi najraje pomoril in uničil z lažnjivim obrekovanjem. Vse je čista, gola laž. Orožništvo je jk> ukazu okrajnega glavarstva poizvedovalo in ni moglo ničesar nepoštenega dognati. Samo revež Lenasi, prejšnji dacar, je bil žrtev hudobne denuncijacije in izgubil po krivici službo ter se danes ves zbegan klati po svetu. Ima veliko družino in je v veliki bedi. Bil je ovaden in kar na kratko brez zaslišanja prič jk> hiperkatolieanskem načinu
obglavljen. Vsa drugo je razvidno iz pisma samega. Volilna borba je pri nas strašna.
ttoinnsko - tirito volni.
S trrpoliUnskega bojišča.
Poslanec. Fesaana, kapitan Dza-mi, je prišel v Carigrad in je imel
pogovor a velikim vesirjem in vojnim ministrom. V nakani pogovoru je izjavil Pžami, da je bil deset dni južno od Tripolisa in je prišel do morja čez tunezijako majo. Nikdar ni bil na bojišču, temveč je le zbral in oborožil v Fesaanu 5000 prostovoljcev. Položaj turških ost preti Tri poli som je zelo dober. Italijanske pred-straže niso nikdar prišle več nego 2000 metrov pred Tripolis, glavna armada pa nikdai več nego 1200 metrov. Bumelijanske vodnjake so Turki in Arabci zasedli.
»Agenzia Stephani« poroča iz Tripolisa: Dne 20. novembra je prišlo med oddelkom kavalerije, ki je bila na rekognosciranju, in neko sovražno četo do spopada. Sovražnik se je moral umakniti. Na italijanski strani sta bila dva moža lahko ranjena.
»Agenzia Stephani« poroča, da je vojno sodišče obsodilo Mohameda ben Fetenija, ki je dne 23. in 25. oktobra h ujaka 1 Arabce na vstajo proti Italijanom, in Hemeda ben Mabruka, bivšega turškega policista, ki je tudi Arabec hujskal. na dvajset let ječe.
»Frankfurter Zeitnng« poroča, da je izbruhnilo med italijanskimi in francoskimi žurnal isti na eni strani in nemškimi na drugi strani veliko nasprotje. Poročevalec »Frankfurter Zeitnng« je dobil grozilno pismo. Francoski žurnal isti so na to priredili svojim italijanskim tovarišem veliko slavje v edinem restavrantu v Tripolisu. Pri tem so pa delali tak kraval, da so na vojni ladji mislili, da gre za kako zaroto Arabcev. Italijanska policija je obkolila hišo ter vdrla v hišo. Slavje so morali takoj prekiniti.
Protest turške vlade.
Turška vlada je baje protestirala pri haaskih signatarnih velesilah proti bombardiranju Akabe. ki ni utrjena. Ravnotako je protestirala turška vlada proti temu. da so Italijani metali l>ombe na bolnico Zvara.
Politična Kroniko.
V ogrskem državnem zboru je
govoril poslanec Polonvi o ženitvi bivšeg* nadvojvode Ferdinanda Kar.
la. Z ogrskega stališča, da odpoved nadvojvode ni veljavna, ker hišni zakon vladarske rodbine na Ogrskem ni bil nikdar jnibliciran in nikdar sprejet med ogrske zakone. Danes se nadaljuje proračunska debata.
Perzijska vlada se je odločila, ugoditi zahtevam Rusije, ki jih je stavila ta v svojem zadnjem ultimatu, to pa na pritisk Angleške. Perzijski poslanik v Londonu je ta sklep sporočil angleškemu zunanjemu uradu. Novi perzijski kabinet se konstituira baje Še danes in se takoj predstavi parlamentu.
• *
Kakor r^ročajo iz Btienos Aircsa, je v Paragvaja izbruhnila vstaja.
* *
Na Kitajskem je izbruhnila med Evropejci prava panika. Diplomatič-ni zastopniki veiesil v Pekingu so poslali v vsa mesta, kjer prebivajo Evropejci, svarila. Vsled teh svaril se tujci trumoma selijo v obmorska mesta. Kakor poroča »Daily Mail« iz Hankava. se je revolucijonarjem po 48urnem boju posrečilo Hankav zopet zasesti in cesarske voje pregnati iz mesta. Nadalje poročajo, da so cesarske vojne ladje prestopile k revolucijonarjem. Odločilne bitke pa je pričakovati v prihodnjih dneh pri Nankingu. kamor je na potu 15.000 mož revolucijonarjev. Državni svet v Pekingu je sklenil, odpraviti kito in upe i jati gregorijanski koledar s 1. decembrom.
štajersko.
Volitev v Celjski okolici. Kakor smo že naznanili, se bodo vršile nove volitve za občino Celjska okolica dne 27. in 28. novembra. Tretji razred voli v ponedeljek, dne 27. od 8. do 3., drugi razred v torek, dne 28. od 8. do 11. in prvi razred dne 28. popoldne od ;>. do 4. Volitev se vrši pri Fazarinou na Ostrožnetn. Ker so Nemci oz. Celjani lansko leto v tretjem razredu s tako večino propadli, da si menda niti ne upajo tega razreda se resno lotiti, si hočejo pomagati na drug način. Po okolici kroži vest, da volitev v tref razredu ni bila ovriena in da se vrši nova volitev samo v drugem in prvem razredu.  To ni res, ker se vrši nova voli-
a
tev v v#eh treh razredih. Upamo, da se ne bode nol>eden volilee dal na ta način felepiti in odvrniti od volitve. Upamo, da ta in enake zvijače ne bodo prav nič zalegle pri naših volil-cib t#r da bodo ti stali trdno kakor skala.
b Celja. -/Slovensko delavsko j »odporno društvo« priredi v nedeljo, dne 26. novembra t. I. ob 4. popoldne zabaven sestanek pri Confidentiju v Za vodni. Celjski in okoliški Slovenci so vljudno vabljeni.
Podnomu društvo za slovenske visokošolce v Gradcu vabi na redni občni tflx>r, kateri se vrši v- četrtek, dne 30. novembra t. 1. ob G. zvečer v Čitalnici, Gartengasse 18., I. nadstr. (Restaurant zur Universitat, Josef Mursa). Obilne udeležbe se nadeja odbor.
Šoštanj. Zadnjo nedeljo lepo uspela igra »Brat Martin« se ponovi to nedeljo, 26. t. m.- ob 8. popoldne pri Rajšterju. Zveza z vlaki za odhod in prihod gostov je nad vse ugodna. Povdarjajoč plemeniti namen prireditve — ves čisti dobiček gre za revne šolarje — pričakujemo kar najlepšega obiska.
Čitalnica v Slovenski Bistrici uprizori v nedeljo, dne 26. novembra ob 4. popoldne v dvorani hotela »Austria« na večstransko željo bajko v petih slikah »Snegulčica«. Okoličani, ki Še te krasne igre ne poznate, pridite si jo mnojrov+evilno ogledat, kajti priznati nam boste morali, da še kaj takega niste videli v Slovenski Bistrici. Oni pa. ki so ijrro že prvikrat videli, se bodo itak rade volje še sedaj odzvali našemu vabilu in si lepe igro še enkrat ogledali. Na svidenje torej pri »Snegulčici«!
Lokalna železnica Lintomer-Ormož. V ponedeljek, dne 11. decembra se prične od nontsV Ljutomer naprej proti Ormožu posvetovanje o različnih vprašanjih srlede trase in postaj iti obenem politični obhod.
V Rušah pri Mariboru je umrl ondotni zdravnik dr. Gašpar Gorice k. Pokojnik je bil. dasi rojen Celjan, zaveden Slovenec in navdušen narodnjak, ki je svoječasno zlasti tenopro storil za narodno stvar v Ru-rah in mariborski okolici. Svojo rodbino je vzgojil v strogo narodnem duhu. Njegov sin dr. Milan Gorišek. odvetnik v Št. Lenartu v Slovenskih goricah, »e eden naiagilnejših narodnih delavcev v Slovenskih goricah. Pogreb bo v soboto ob 4. popoldne v Rušah. Bodi ohranjen vrlemu i nožu hlasr swmin.
Volksratovci in novi ravnatelj mariborske višie gimnaziie. Tz krogov spodnieštajerskesra Volksrata se poroča »Gr. Tagbl.«: Imenovanje goriškega gimnaziiskesra ravnatelja za ravnatelja mariborske višje gimnazije bo vzbudilo ne le v mestu Mariboru, temveč na celem Sp. Štajerskem opravičeno pozornost rn splošr no ourorčenje(!). Vsekakor ne bo vzbudilo simpatij za ministrstvo Stiirgkh.« Na to očita Volksrat ravnatelju Tominšku, da je govoril na neki Gajevi slavnosti, ki se je vršila I. 1909 na I. državni gimnaziji v Ljubljani — strašno! — o kulturni skupnosti jugoslovanskih narodov in izrekel svoje prepričanje, da nas Slovencev še ne bodo naši sovražniki tako hitro zatrli. List končuje: »Mi upamo, da nem«?ki Mariborčani ne bodo kar mirno požrli imenovanja radikalnoga Slovenca za ravnatelja nemške (!) gimnazije v Mariboru in da bodo z vsemi postavnimi (!) sredstvi delovali na to, da novi ravnatelj čim preje zgine iz Maribora.« Katerega slovenskega uradnika in profesorja še ni Volksrat oblajal in denunciral za »izdajalca« satno za to, ker ni postal taka reneeatska baraba kakor je večina Volksratovcev? Zategadelj take tirade nikogar več ne razburjajo. — »Marbnrger Zei-tnmr« prinaša kratek životopis dr. Tomin^ka brez vsakesra komentarja.
Dramatično društvo v Mariboru
poroča, da se je maralo Tolstejevo slavje s predstavo »Vstajenje« preložiti na nedoločen čas. Komisija je namreč našla pri novih napravah nekaj nedostatkov, ki se moralo odpraviti, predno se sme uporabiti dvorana. Kedaj se otvori sezona, bomo pravočasno poročali. Obenem javljamo, da je pomotoma izostalo v liste poslano poročilo, da se predstava 19. t. m. ne vrši in ne zadene društva krivda, da so prišli nekateri zastonj v Maribor.
Drobne novice. Iz Celja. V torek Je inspiciral tukajšnji bataljon 87. pešipolka poveljnik graskegn kora fml. Ernst baron Leithner. Pri raznih lekalnib dostojanstvenikih je nnpravil običajne   nastopne obiske.
Iz Središča. Poročil se je mizarski mojster Juri Novak s Huma, vrl narodnjak, z gdč. FHzab^io Dečkovo, tržanovo hčerko iz Središča. Mnogo sreče! — Umrl je v Studencih pri Mariboru mesar Adolf Ka-drnka. — V Studencih pri Mariboru se je polil poldrugo leto star sinček železničarja BtVkoseka z vrelim mlekom no obrazu in vratu in dobil tate težke opekline, da je na
njih umrl. — V Mariboru so zopet dovoljeni sejmi za govejo živino. Zivinski potni listi morajo nositi pripombo, da je bila vsa živina dotične-ga hleva pred odgonom živinčeta na sejm oglodana in da je stalo živinče najmanj 14 dni v hlevu. — Iz Konjic poročajo, da se je zaročila najstarejša hčerka kneza Hugoua Win-dischgraetza z grofom Janezom Baptistom Ceschijeni, c. in kr. komorni-kom in vpokojenhn ritmojstrom. Poroka se vrši te dni v Planini na Kranjskem.
Koroško.
Potres v Sovodju. Dne 16. novembra so čutili tu in v celi okolici okrog pol 11. ponoči precej močen potres s podzemeljskim bobnenjem. Škode ni napravil potres nobene.
Nesreča v gozdu. V okolici Drevesc so sekali delavci les. Med njimi je bil tudi neki, Preiml po domače Sehneider, ki je že 20 let pri tem poslu. Ko so podžagali visoko smreko in jo z vrvmi potegnili, je ta padla na Preimla, ki je bil v trenotku mrtev. Deblo ga je popolnoma zmečkalo. Preiml se je v zadnjem trenotku na napačno stran umaknil. Zapušča vdovo in 10 nedoletnih otrok.
Požar pri Sv. Lenartu. V okolici Sv. Lenarta je izbruhnil ogenj pri posestniku Ivanu Fellnerju. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Fellnerju je zgorela hiša in gospodarsko poslopje z vsemi pridelki. Živino so rešili. — Škodo cenijo okoli 20.000 K, zavarovalnina pa znaša le 9000 K.
Primorsbo.
Iz finančne službe. Za računske
oficijale sta imenovana računska asistenta Aleksander pl. Karg in Iv. Bolonič v Trstu.
Turški izgnanci v Trstu, Včeraj se je pripeljalo s pamikom »Kassa<; 170 Turkov iz Tripolisa v Trst ter nadaljuje svojo pot v Carigrad na llovdovem parniku »Palackv«.
»Piccolo« preklicuje. »Piccolo« je prinesel pred kratkim vest, da manjka turškim konzulatom v Trstu in na Reki denarja, da bi poslali iz Tripolisa izgnane Turke domov. To vest je moral »Piccolo« na pritisk vlade in na zahtevo konzulatov preklicati.
Nezadovoljne babice. V zadnji seji tržaškega mestnega sveta je dovolil mestni svet mestnim babicam precejšno zvišanje njih letnih nagrad. Babice pa s tem zvišanjem niso zadovoljne in namerava društvo babic sklicati v kratkem shod, na katerem bode društvo protestiralo proti premajhnemu zvišanju letnih nagrad.
Nezgode. Raz okno I. nadstropja na cesti Šalita d i Gretta v Trstu je padel 2!/2lctni Oskar Bmnel. Pri padcu si je zlomil desno nogo in pretresel možgane. — Matija Giugovač iz Trsta se je tako razjezil nad svojo ljubico. 181etno Marijo Savran, ker je sumil, da ljubi drugega, da jo je sunil z nožem v obraz in jo težko poškodoval. Sovranovo so odpeljali v bolnico. — Neznani tatovi so vlomili v stanovanje Marije Pacienca na cesti Scuola israelitica in odnesli za 400 K denarja in zlatnine. — V Trstu pogrešajo že dva dni 121etnega učenca Josipa Slatoviča. Deček ni ušel prostovoljno, marveč se je bržkone kje ponesrečil. -— Raz poštni voz je padel v Trstu 321etni poštni sluga Josip Mil kovic in se je nevarno poškodoval na glavi.
K dvojnemu umoru pri Sv. Jakobu. Pri raztelesenju umorjene vdove Rismondo so dognali, da jo je morilec 13krat udaril z 1 i kalom po glavi ter jo dvakrat sunil z nožem, in sicer enkrat v glavo, enkrat pa v prsi. Drug sunek ji je predrl pljuča. Ker se je Rismondova branila, je dobila tudi več ran na rokah. Mala Bianka, štiriletna Rismondina hčerka, je bila najbrže na mestu mrtva. Da je »delal« Del Tin s premislekom, dokazuje dejstvo, da je pred umorom skrbno zaprl okna in vrata.
Nov škof v Šibeniku. Dekan pri »Sv. Petru na otoku Braču, častni kanonik Luka Pappafava je imenovan za škofa v Šibeniku.
Dnevne vesti.
4- Razsodba upravnega sodišča in konstituiranje občinskega sveta. Upravno sodišče je svojo razsodbo o pritožbi proti veljavnosti ljubljanskih obinskih volitev izreklo v javni seji, pri kateri je bil navzoč tudi ofi-cijalni zastopnik kranjsko deželne vlade. Sodba je torej postala takoj pravomoćna in dolžnost deželne vlade je, da nemudoma in brez odlaganja skliče v zakonitem rokn občinski svet in mu da možnost, da se konstituira« Dovolj dolgo se je zgolj iz nslužnosti do klerikalcev zavlačevalo konstituiranje obinskega sveta, zato pričakujemo z vso gotovostjo.
3«0
mesečna soba
s posebnim ▼hodom ao fill tabel ali pozneje, na EUxab6tnl OOetl it • O. nadstr. levo. Razgled na cesto.
Svoji k MM Sto]! k trojim I
Albert FeldstolH
Radeckega   cesta 12,
vljudno priporoča svojo
3166
knjigoveznico.
Kupim dobro ohranjene
Izve se v upravništvu >Slovenskega Naroda«. 3855
[
3940
sprejme
3. Kralj v Cržičn, gorenjsko.
in potrebščine za amaterje in ---- poklicne fotografe ■-
dobavlja  češka tvrdka 3951
Vladimir Albrechi
zavod za fotografske potrebščine
Praga.   Kral.   Vinohrady   567, Češko. Cenovniki zastonj in franko.
spretna stenografInla
se sprejme v stalno službo
ali za poludnevno delo. — Ponudbe pod „Konfor" na uprav. »Slovenskega Naroda«. 3851
3
se prodajo in v najem se odda
trgovina
z  mešanim   blagom, ugodna  za mokarje.
Pisma pod „mokarija" na upravništv6
Slovenskega Naroda' 392o
Zahtevajte
zastonj in poštnine prosto moj bogato i lu str o vam glavni katalog z ca. 4000 slikami ur, zlatih, srebrnih predmetov, godbenih potrebščin, jeklenih in usnjatih predmetov, potrebščin za kadilce, manufak-tumega blaga, gospodarskih potrebščin, orožja itd.
JAN KONRAD, c.kr? dvorni dobavitelj
Most, tU 1143, Cesko.
^rava Švicarska  niklasta  remontoarka na idro, sistema Roskopf pat. 5 K, 3 kom. 14 K. Registrirna »Adler-Roskopf«, niklasta remon-oarka na sidro K 7. Prava srebrna remontoarka, odprta K 840. Iflkak rlzlko! Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Hišni in rodbinski pisalni stroj
Proteus
za potovanje izborno pripraven
o
1
Tata okoli 2 ko. - Con« K 200'*
s    Glogovski & Co. ■:
e. in kr. fvaral dob*Thelj.
Gradec Joaoaeanirlng 8. Telefon 384.
Triniia i ftelais nam
pri farni cerkvi, dobro vpeljana, popolnoma urejena, 3953
»o da v sa|ea* o l* lunorfesv 1911
pod ugodnimi pogoji. Samci imajo prednost.
Ponudbe je poslati pod
na upravniStvo »Slov. Naroda«.
BoilčM bi Arapa
ter seznam drugih porabnih predmetov vseh strok dobite v mojem bogato ilustro-vanem katalogu s približno 4000 slikami, kateri se pošlje na zahtevan je popolnoma zastonj in poštnine prosto. — C. in kr.
dvorni dobavitelj Jam »—rasi w Blista HTt (Cosko).
Iteiiliiki Triniii
- -_____. . ti. i «m. z.
W«la, Sar. Avstr. is«
Katalogi zastonj in poštnine prosto.
Jyredno dober nakup 2000 komadov modernih dolgih raglanov j modernim barvastim ovratnikom in reverjem, kateri stanejo Jf SO—40 po reklamni ceni brey k°nkuršnce od 10 M naprej do najfinejše izvršilne.
Angleško skladišče oblek
3954
O. J^ernatovič
n e
.v  Ljubljana, Jtfestni trg št 5. :: ^«*b m m m s as » sa sas m as m m m m m ss^
Opravilna številka E 883/11
3952
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju Banke Riviera, delniško društvo v Opatiji, zastopane po odvetniku dr. Konradu Janežiču v Voloskem, bo
dne 21. decembra 1911 ob 9. dop. na tem sodišču v sobi štev. 1
dražba sledečih nepremičnin:
Vložek 142 kat. obč. Volosko in sicer: stavb parcela štev. 12 (hiša) stavb, pare 13 (hi§a), zemlj. pare 141 (vrt) in polovica vložka štev. 182 kat občine Volosko in sicer polovica stavb, parcele štev. 21 in polovica zemlj. parcele 161, 162, 163  vrt) v sledečih skupinah :
L skupina: Vložek štev. 142 kat. občine Volosko stavb, pare in zemlj
parcela Štev. 141 ;
II skupina: vložek 182 kat. občine Volosko polovica stavbne parcele štev. 27 m polovica zemlj pare. Štev. 161. 162 in 163;
III. skupina vložek 142 kat. občine Volosko stavb. pare. štev. 12 ;
Nepremičninam, katere je prodati na dražbi, je določena vTednost in to za prvo skupino K 162 312 —, za drugo skupino 70 085— in tretjo skupino K 18 618—.
Najmanjša ponudba znaša : za I
Pod tem zneskom se ne prodaja
skupino K 81 156 — II  skupino K 35 042 50 III skup.no K   9 309'—
C kr. okrajno sodišče Volosko, oddelek IV,
dne 15. novembra 1911
Anton Šare, Ljubljana
Izdelovanje perila, pralnica In svetlollkalnlca
z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-::     Udno izdelano perilo po nizkih cenah. ::
Opreme za neveste.
Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe,  brisalke, prti,  prtiči,   nogavice, maje.
Perilo „TETRA"
za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta 5   ~      poskušnja vsakega zadovoljila.      :: ::
WKOHCl    IVA   RAZPOliAG «*>•
Gle u »la $ kuhinjo
v bližini mesta event. se sprejme tudi službo hišnika. Ponudbe na upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 5935
Gostilna
z gostilniško opravo, vrtom, njivo v prijaznem kraja Dolenjske z 30 K mesečne najemnine se d* takoj V nafem, event. se tudi prOda. Pripravna je za majhno trgovino, posebno pa za vinsko trgovino. 3937
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Priporočilo.
Cevlle vsen vnt in velikosti izdeluje : in popravlja čevlje h
po nizki ceni
Anton Ravnikar,
čevljarski mo]ster,
Sodna ulica 4. v Ljubljani.
Proda tudi
~ zleplmsadnl)
▼ LJubljani. 3317
Pred Siiitem f.
naj vsak, ki se zanima božična darila, aanteva dopisnici moj bogato llnstrovani glavni kaUlOf. ki vsebnje veliko izbiro božičnih dtriL — Razpošilja se vsakeaa gratis In franko. — C. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad, Most št 1176, Češko.
Diamantni prstan - Vlktoria
v pravem doubl« zlatu, puncinao tlato čer »rebrno privlečeno, K SSS, odelan v pristao novorlato It1-,
▼ 14 karaktno k Lato K O1—, v pristno srebra K l*SO, v po-slaćeno K 1*40, je dosadaj najbolj ie nadomestilo sa pristne brilantne prstane. Kot mera za-do s tuje kaftček pn pirja Razpošilja po povzetju alt če se denar naprej poSlje c in kr. dvorni doba vitel i Jan Konrad, Most it M40, laika. Bogato U ostro ram glavni katalog z okoli 4u0u slikami na zahtevo gratis ■-1- ia fi—ko. -
Sprejme se
špecerijske stroke
nad 25 let star, ki ima tudi sposobnost -,-  ■ ■■   — za potovanje. - ~^-=
Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih služb sprejme pod šifro „Stalnost11 upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3852
Koncipijent
s pisarniško prakso,
3882
:: vešč tudi italijanščine in hrvaščine ::
išče mesta kot konolplfent v odvetniški event v notarski pisarni«
Vstop decembra ali pozneje.
j Ponudbe na upravništvo »Slovenskega I Naroda« pod „KOBGipif ent  Št. 85".
i
Prafto zMflo žitno hooo,
najboljši izdelek, ki jo je več sto odjemalcev priznalo sa nafoknsne|io ta najizdatnejso, pošilja zavoje po 5 kg za K 380 s poštnim povzetjem
franko po celi državi
Alojzij Vonliček, Praga-Smichov.
Stev. 976 1911
3931
Razpis službe
Mestno županstvo v Metliki razpisuje s tem
VO      I ■    • o|
V občinskih poslih izvežbani prosilci dopoŠljejo naj svoje s spričevali opremljene prošnje
do 10. decembra 1911
podpisanemu   županstvu.   Zahteva   se   kavcija   600   K.   Nastop   službe takoj-
Županstvo mestne občine Metlika,
dne 16. novembra 1911.
/. Velike okctsOške cene/ ,\
Jfon/ekci e 3a dame in deklice ter narejene obleke in raglaniya gospode in dečke. Ogromna izbira najnovejših komadov vseh najmodernejših barv in kroja,
Cene brej konkurence!
Cene brej konkurence J
^ngieško skladišče oblek
O. jjernatovič
Ljubljana, Ji^estm trg štev. 5.
I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
n.1.111.. -i.Mi^a a S.OOO.OOO. atiiifaiiiAaiai ******   O Rezervni fond SOO.OOO k-***-
Delniška glavnica K S.OOO.OOO. Stritarjeva  Ulica Štev. 2. Reaerenl fond «00.000 kron.
Podraialce v Spljeta, Celovca, Trsta, Sarajeva la Gorici.
Sprejema vloge na knjižice ia aa tekoči račun tor jih obrestuje od dne vloge po
žrebanje dne 1. ddJMntbrs 1911 prtporoflsane praiasti državnih srečk iz Otevsoi oiosMtok K •00,00»- , osis d. K SO—9 polovic« da K 18-SO.
4Va%a
M26
3U
Zelo veli tranjto
72 m dolgo. 12 m Široko, 5 m visoko, popolnoma suho. ležeče na AkOOaJOvI
cesti št 10 v LJubljani, W*T m odda s 1. svečanom 1912. "M
Vprašanja naj se vpošljejo na upravo Ponfjratz V L|mM|asL 3936
An
Bajec
umetni in trgovski vrtnar
nnuMji si. t. n. iHMn. U u nkiji infii
cvetlični salon
Pod Trančo.
Velika iM sikih vencev.
Izdelovanje šopkov, Mcei, traku iti
Okusno delo in zmerne cene Znnanja naročila točno.
Varčne gospodinje!
Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1—3 krone, velja „Sladin" ali dr. pl. Trnkoczv-ja „Sladili čaj" 1 zavojček 1/4 kg samo 50 vinarjev. — Na tisoče otrok ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge: v L t ubijani lekarna Trnkociv, zraven rotovta: na Dnnaja v lekarnah Trnkcczy: VII!, Josetstadterstrasse stev. 25; m., Radetzkv-platz štev. 4; v*., Schdnbrnnnerstraase it. 109; v Gradcu: Sackstrasse 3.
niirnnii^ trPma brez ma§čobe, spotilo prve vrste, je najboljše in najuspeš-VSllUlpIJu. KlCUld nejše sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak,
kakor so pege, izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1*20, veliki lonček K 2—.
Aj' '\r% t\t*Aar rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mla-UllmJJIJct JJUUCI  dostno polt. in je popolnoma neškodljiv. Škatulja 1 K 50 h.
Pomada za rast las 58*7?e2oinh.zabranjuje izpadanje las- -
Osip^lO prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 h.
\|n7;iA 7nnpf A7pfiliriP Sredstvo zoper oiebline. - Lonček z na-ifiaZlIO ZOpei  OZeOllne. vodom o rabi 80 h, tucat 8 K.
Otroško mazilo £^ SSe4zK0žu,jcnimi mesti'" Lonček z navod^ WV Lekarna Tnnk6czy v Ljubljani, tki
Razpošiljanje po posti. — Mastin za živinorejce. — Drooijske cene. ::   ::     Prva največja eksportna tvrdka.  —  Telefon štev. 190.     s s
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno ŠTSO alnl-
233
KOČ
u|M|ii
4 steklenice (5 kg) franko K 450
Br. Novakovič, Ljubljana.
fejoMjS mani
orilai aparat
it. 1711 ieta pnpravtn ki a reki krti anr ■ali, tat ptrnkijiK, z Oartzao kdiajt. jako jhoiretljiv a neniu ion, ker je itaka ri-ast? jzkljattaa. krije mie take hitre kot kritev. kamri I 220 lijceiejii, lenikljam krilni aparati i dobro iivnm liinio K 131 it. B710 Isn aparat z 3 tarezaiai kiiajaai
I 2"8I- Bftrezae rezime ktitje komad 30 k, tacat K 3 211. Irez riziki I Ziaena aitijfM ali denar nazaj, lazaafilji pa povzetja priznano zao-aa netevM tvrdka Jan Konrad, c. a ki. dvorni dobavitelj v Sesti it. 1158. Četko. Zahtevajte po dooisoiti naj kosalo ilBStrovai glini katalog s ca 4000 slikani, ki oa poiiljam gratis io franko. 2923
a^B^ajBjajajj apen t&ta
Krompir
najboljše kakovosti, zdrav in brezhiben, debel ter srednje debelosti. — Vedna zaloga.
Oddaja v vsaki množini
od 200 kg dalje rudi cele vagone po prav solidni nizki ceni tvrdka
Iv. A. Hartmann nasL A. Tomažič
v Ljubljani, Marije Terezije cesta.
Dijakom in dijakinjam popmt!
JKlodna trgovina
0. Jezeršek
na Mestnem trgu
priporoča
svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov, kožuhovine itd. ::
znano  nizkih conah.
Kopajte v slovenski trgovini!
Modni salon
JUJT-MAJCHRC
■j mM WJ H Mj mM J9
priporoča cenjenim damam veliko izbiro krasnih
Popravila točno in ceno.
2306
Cene brez konkurence!
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Prva naivečja eksportna tvrdka ur. zlatnine in srebrnine
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra cesta 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna       „ „     „ „ „ 9*70 „
14 kar. zlata   „     „ .   .   . „ „ 44*— „
Nikelnasta damska m z verižico „ M 8*50 m
Prava srebrna „    „ „     „ m „ 9*50 „
14 kar. zlata „    „ .  .   . „ „20*— „
Uhani zlato na srebro . •  . „ „ 1*80 „
14 kar. zlati uhani. 4*50 „
Lastna tovarna nr v Švici. Tovarniška znamka „Iko".
Telefon št 273. Tolefon št. 237.
rodna knjigarna.
Kralj J/lat j až.
Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec.
Cena 2 S, s pošto K 2-20.
Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Kralj Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno znova vprašuje.
Čez trnje do sreče.
Spisal Senčar.
Cena broš. E 1-20, vez. K 2-20, s posto 20 v več.
Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.
Rdeči smeh.
Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena bros. K 1-40, vez. K 2-40, s pošto 20 v več.
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
9
Spisal V. Beneš-Sumavsky.
Cena bros. K 1*50, - z. 2-50, s posto 20 v več.
Ta  odlični roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narod:  ^a življenja in priča, kako nemška žena uničevalno vpliva na slovanskeg moža.
Undina.
Spisal Andre Theuriet. Cena 90 v, s poito 10 v več.
Eden najljubeznivejših  francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
l( Mini ulicah.
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena broi. K 1-50, ves. K 2*30, s poito 20 v več.
To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo.
Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena E 1-40, vez. K 2-20, s posto 20 v več.
Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi. ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu.
Zadnji rodovine penala.
Spisal Fr. Remec. Cena S 1-50, s poito K 1-70.
Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
Ljuin in m
Cen« —-80 v, vez. K 1-00, s posto # 20 v več.
Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turškc vojske, ki jo je vodil princ Evgcn. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi.
Strahovalci dveh kron.
Spisal Fr. Lipič.
Cena broi. K 2-—, ves. K 4-—, s poito 40 v več.
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim cc-sarstrom in beneško republiko.
IZ
Spisal Ivan Cankar. Gena broi. E 1-50, ves. E 2-50, a poito 20 v več.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena broi. E 1-50, vez. Z 2-50, s poito 20 v več.
Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča.
Mali lord.
Spisal F. H. Burnett Cena broi. E l-OO, vez. 2-60, s poito 20 v več.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
o
Spisal Valentin Zun. Cena E 3-—, a poato E 3-20
To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilničarja.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena broi. E !•—, vez. K 1-80, a poito 10 v več.
Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna
drastične komike in prešernega humorja.
Ljubljana m Prešernova ulica 7 m Ljubljana
Lastnina in tlak »Narodne tiskarne«.
6154
8075
QD
91
85
60
09^956
88^1
42