Poštnina plačana v gotovini. 21. aprila 1939 Št. 17 Leto III. Za sk upno JeL Naše delo mora služiti vsej narodni in državni skupnosti v korist in napredek Ponovno smo že naglašali v na šem listu, kako potrebna je naši mladini pravilna in res narodna življenjska vzgoja. Ce hočemo doseči to vzgojo, moramo slehernemu posamezniku vcepiti v srce in dušo čut potrebe za skupno delo, ki pa nikakor ne sme biti sebično, temveč mora služiti vsej narodni in državni skupnosti v korist in napredek. Vsak posameznik mora biti prežet prepričanja, da je kot tak le skromen, a neizogiben in nepogrešljiv člen v dolgi verigi, ki predstavlja narod in človeško družbo vobče. Le v taki trdni, močno skovani skupnosti bo mogla ta veriga — narod — prenašati naj večje težave, neprilike in dogodke brez strahu, da bi utegnila danes ali jutri pod neznanim in nepričakovanim pritiskom popustiti ali morda celo počiti. Zato nas mora voditi v vsem našem ravnanju in delu temeljito pravilo, da ne sme za nobeno ceno in pod nobenim vplivom popustiti niti en člen v naši narodni in državni verigi. Drevo se upogiba, dokler je mlado. Tako je tudi pri človeku. Da vzgojimo našo mladino v novem in zdravem duhu tesnega sodelovanja vsakega posameznika z vsemi člani narodne skupnosti, ji moramo vcepiti v srce in pamet, v kri in meso veliko resnico, da so lepša bodočnost, ves napredek in varen obstoj nas vseh mogoči le tedaj, če se bomo odločno držali velikega gesla: «Eden za vse, vsi za enegab Naša mladina je zdrava, vendar je še v rasti in razvoju; njo moramo še upogibati in narav-navati k temu novemu, velikemu in plemenitemu cilju. Stopamo z naglimi koraki v novo, usodno in še nejasno dobo. Zato je napočil za nas vse vele-važni trenutek, da se kar najresneje posvetimo pravilni in edino mogoči narodni vzgoji naše mladine. Upati je, da bodo v zasledovanju tega vzvišenega cilja prenehale med nami vse strasti in nepotrebne razdvojenosti, ki morda nikdar niso bile tako neumestne in pogubonosne, kakor so prav danes. N D< lujslc enar tujskega premeta l Nevarnost, ki grozi našemu tujskemu prometu. Davčna bremena Med našim narodom je postala že kar vsakdanja navada, da ljudje vsevprek govore o tem, kako nam tujci s pomočjo svojega kapitala in svojih industrijskih podjetij odnašajo leto za letom v tujino ogromne vsote denarja, ki bi lahko ostal pri nas doma. O tem smo že o raznih priložnostih podrobneje spregovorili. Je pa še druga stran knjige o tujcih, ki prihajajo v našo državo. Gre namreč za tujski promet, potom katerega tujci tudi prinašajo denar v našo domovino in ga puščajo pri nas. Kako bi bilo treba pri nas dvigniti ptujski promet, o tem se je in se še vedno razpravlja v tisku in na najrazličnejših anketah in konferencah. Važno besedo pa je nedavno spregovorilo v tem pogledu tudi ljubljansko glasilo slovenskih gospodarskih krogov, ko je resno in odločno kritiziralo pretežko obdavčbo tujskega prometa. Stojimo na pragu nastopajoče tujske sezone, vendar je naši gostinski in hotelski obrati ne pričakujejo z nobenim veselim pri- čakovanjem, temveč s skrbjo in strahom, ker obeta biti tako slaba, kakor še nikoli ni bila. Pomembni so v tem pogledu mednarodni po-tični dogodki bližnje preteklosti in črne sadanjosti. Dotok tujcev iz onih sosednih evropskih držav, ki so nam dajale pretekla povojna leta večino gostov, bo letos minimalen. Ce hočemo navezati tujce na naše kraje, moramo v konkurenci s sosednjimi, tujskoprometno naprednejšimi in popolnejšimi, pa znatno cenejšimi državami vse bivanje in življenje tujcev pri nas močno poceniti, kar pa bo spričo današnjih državnih in samoupravnih pretiranih davčnih in drugih obremenitev skoro nemogoče. Vse cene življenjskih potrebščin so se v Jugoslaviji tudi občutno dvignile in tujskoprometna panoga našega narodnega gospodarstva ni bila deležna z nobene strani podpore in nobenih ugodnosti. Zato bi bilo želeti in pričakovati, da se bodo odgovorni činitelji vsaj v zadnji uri zavedli nevarnosti, ki ase meje Cement živih teles je tndi v časih strojev in bencina še vedno najkrepkejša obrambna črta Večkrat slišimo trditev, da je problem naše severne meje v prvi vrsti socialen problem. Ta trditev dobi svoj poseben pomen in svojo veliko važnost posebno za oni narod, v katerem je narodnostno vprašanje eno samo veliko socialno vprašanje, vsi narodnostni problemi ena sama socialna bol. številčno mnl in gospodarsko slaboten narod, ki zaradi tega tudi na kulturnem polju marsikaj pogreša, mora vse svoje moči v prvi vrsti ali samo v prvi vrsti posvetiti potrebam svojega življenja, da si tako utrdi svoje gmotne postojanke, iz katerih se dvigajo vsi drugi temelji narodnega obstoja in napredka. Politična svoboda in državna samostojnost nimata zn narod življenske važnosti in privlačnosti, ako ni s tem omogočeno in zagotovljeno uspešnejše prizadevanje za boljši košček kruha in za prijetnejši prostor pod soncem. Res je, da človek ne živi samo od kruha in inesn, on ne pije samo iz gospodarskih vrelcev, človek ima svojo moralo in etiko, svoje ideale in nazore, svojo vero in upanje, svojo ljubezen in udanost do naroda in ljudstva, iz katerega je izšel — človek je duhovno, ne samo telesno bitje, človekovo življenje ne obvladajo samo gmotni pohlepi, ker je človek več, kot nerazumna žival v gozdih in v pečinah. Toda na dnu vseh hotenj in prizadevanj ostanejo kot večna gonilna sila le stremljenja po zagotovitvi življenskegn prostora na tej božji zemlji. Posameznik in narodi se pač. zavedajo, da je tudi duhovno življenje ubito, ako je ubita telesna moč. Zato je resnica le eno: narodi bijejo prvenstveno boj samo za zemljo, za čim več črne zemlje, za gmotno obvladanje sveta, za gospodarsko moč in obstoj. Zato je boj mrzel in brezobziren, ne pozna solzavosti ali obzirnosti; kar se lepega sveti okoli teh bojev, je saino zunanji okras, za prevaro in omamo. Borba vseh enako zasleduje samo en cilj: gospodarsko nadvlado močnejšega nad slabejšim. Gorje tistemu, ki otročje veruje v ideale ali ki misli, da divja boj proti boljševizmu, za demokracijo, za vero ali za samoodločbo narodov. V bistvu gre samo za oblast, za podjarmljenje slabejšili, za uničenje slabih in življenja nesposobnih narodov, da postanejo sužnji za koristi velikih in hlapci za tuje interese. Žal so ti instinkti tudi zn brezobzirnost notranje-političnih bojev v narodih najodločilnejši. Narodna ali državna meja je bojna postojanka, za katero se bije boj dveh, treh ali več sil, ki hočejo zase izvojevati gospodarsko-politične ugodnosti. Eni napadajo, drugi se branijo dobro ali slabo. Narodna meja je prvi obrambni zid, ki naj odbije tuje napade in ki ima nalogo, da zagotovi narodu tostran meje mirno in koristno življenje, ki naj bo posvečeno gospodarsko-socialni utrditvi in s tem kulturnemu napredku, z eno besedo: ohranitvi vseh bistvenih sestavin kulturnega naroda. Na narodni meji so neprestani vidni ali nevidni boji dveh interesnih skupin, večnoi pušknrenje, večno čuvanje in struženje, večen nemir in neprestana opreznost. Naravno je /.ato, da vsak narod tej svoji živi in večni straži, ki njegovo zemljo brani noč in dan, hoče dati močne živce in mišice, toda še močnejšo in odpornejšo dušo, da ji bo poklic stražarja sladak, prijeten in da bo njena bojna razpoloženost vedno na višku. Cement živih teles je tudi v časih strojev in bencina še vedno najkrepkejša obrambna črta. Narodi, ki cenijo važnost svojih meja, izdajajo za obrambno sposobnost teh postojank obsežna in izredna gmotna in moralna sredstva. K najučinkovitejšim sredstvom spada socialna zadovoljnost in vsestranska soci-aluo-pravna zaščita in velike možnosti gospodarskega razvoja obmejnega prebivalstva, ki noč in dan simbolizira obrambno borbo vsega naroda za njegov obstoj. i „ v.' v j> '-v* u»ša vsMercižiui i, k. k ?e sa* saf»la, msaJSa sse ■ * . p f ‘ * ” . ir w. - j fc* a -• n." V * A -V- ec. grozi našemu tujskemu prometu, in olajšali nemudoma neznosljiva davčna bremena tujskoprometnim podjetjem, ker bo sicer naš tujski promet rapidno in katastrofalno nazadoval. S taksami in novimi davščinami se tujski promet ne pospešuje, temveč ubija, zlasti, če je šele v povojih in nerazvit, kakor je naš. Stran 2. «N OVA PR AV DA> Štev. 16. Usodna pogajanja Razgovori med ministrskim predsednikom in dr. Mačkom. Optimistična javnost pričakuje uspešen zakluček zagrebških pogajanj če ta teden Naloga sedanje vlade je, da pripravi pot za rešitev hrvatskega vprašanja, ki je pa prav tako slovensko, kakor srbsko vprašanje. Že ol) priliki proračunske debate v skupščini je ministrski predsednik Cvetkovič izjavil, da se inora z reševanjem hrvatskega vprašanja pričeti z vso resnostjo in skrbnostjo. Sporazum mora biti res sporazum in ne diktat in upoštevati mora narodne posebnosti vseh pokrajin v državi. Pri takem vladinem programu se ne more ostati na pol pota. To tem manj, ker je že od vsega početka •Hrvatski dnevnik* zapisal, da Hrvati ne bi šli niti v koncentracijsko, a še manj v koalicijsko vlado, razen če bi šlo za vlado, ki bi izvedla že določeni sporazum. Torej vprašanje sporazuma ni moglo biti za vlado le stvar taktike, ampak, če ga je hotela že načeti, zadeva stvarnosti in velike odgovornosti. Takoj po sprejetju državnega proračuna so se pričeli v Zagrebu med ministrskim predsednikom Cvetkovičem in dr. Mačkom razgovori. Dr. Maček se je razgovarjal s predstavnikom] vlade v imenu bivše HSS in v sporazumu z združeno opozicijo. Po zadnjih razgovorih ta teden je bil izdan komunike, v katerem sc naglasa, da sta tako dr. Maček kakor Cvetkovič drug drugemu izročila predloge za konkretno rešitev hrvatskega vprašanja in dosegla soglasje v tem, da te predloge prouče na obeh straneh, to je pri HSS s sodelovanjem združene opozicije in pri vladi. O poteku pogajanj pišejo tako hrvatski kakor srbski listi zelo optimistično. Kakšni so predlogi, ki so sc v teku razgovorov izmenjali, javnosti ni znano. Hrvatski «Obzor» piše, da obstoja nekoliko alternativnih predlogov, kateri se nanašajo na spremembe, ki se dado v glavnem izvesti že v okviru sedanje ustave. V Zagrebu se stalno posvetujejo prvaki HSS in SDS, v Beogradu pa zboruje Združena opozicija. Oboji proučujejo potek razgovorov in predloge, ki so že postavljeni. Posvetovanj Združene opozicije se udeležuje tudi po* sebni odposlanec dr. Mačka. Vsa država z veliko nestrpnostjo pričakuje zaključek razgovorov in iskreno želi, da bi prišlo do popolnega sporazuma in to takoj, skrajni čas je! Duh volje in poJjelnosli Kaj vse je ustvaril kralj avtomobilov Henry Ford Kljub vsemu pospeševanju in napredku šolstva, zlasti strokov-nega, smo v naši domovini se daleč za drugimi, naprednejšimi in pro-svetljenejšimi narodi sveta. Naš delovni človek je še danes pretežno navezan na samoizobrazbo, ki mu je pa spričo slabih materi-i jalnih razmer v marsikaterem pogledu otežkočena ali sploh onemogočena, ker pač nima sredstev za nabavo potrebnih knjig, časopisov in drugih pripomočkov. Veliko kulturno poslanstvo leži v tem pogledu pri nas na ljudskih knjižnicah, delavskih čitalnicah, ljudskih vseučiliščih in poljudnih predavalnicah ter delavskih prosvetnih društvih. V svetu in življenju pa imamo nešteto svetlih vzgledov, kako so posamezniki s trdno voljo in samoizobrazbo, seveda v ugodnih priložnostih in razmerah, pa z neizmerno požrtvovalnostjo dosegli take uspehe, kakršnih nešteti drugi ljudje ob vseh razpoložljivih sredstvih in z visoko strokovno izobrazbo niso mogli doseči. Tak izreden primer je veletovarnar avtomobilov, ^avtomobilski kralj sveta» Henry Ford. Rodil se je 30. julija 1863 kot sin preproste kmečke družine. Svojo karijero je pričel kol vajenec v neki delavnici Edisonove družbe, v kateri je kmalu zavzel eno vodilnih mest. Kot sin kmeta je imel ambicijo, da ustvari čim cenejšo pogonsko silo za poeno- stavljenje kmetovalstva. Obenem je želel ustvariti kar najbolj dovršen in cenen avtomobil. Polnih 20 let je proučeval svoj načrt in ga leta 1903. tudi uresničil ter pozneje leto za letom vedno bolj izpopolnjeval. Produkcija njegovih avtomobilov je neprestano naraščala. Leta 1903. je izdelal 195 avtomobilov, leta 1912. že 181.000, leta 1919. je dvignil produkcijo na 1,074.000 in leta 1923. že na dva milijona avtomobilov. Danes se izdela v Fordovih podjetjih, v katerih je poleg tisočerih inženirjev zaposlenih nad 180.000 delavcev, vsak dan po 7000 raznovrstnih avtomobilov in drugih motornih vozil. V svojih tovarnah izdeluje Ford prav vse, kar potrebuje v svojem obratu, od železnih in jeklenih delov preko usnjatih oblog do okenskih stekel in gumastih koles. Vse to je ustvaril človek, ki je stopil v življenje kot strojnoklju-čavničarski vajenec. Njegov in drugih podobnih pionirjev tehničnega napredka vzgled nas nauči marsičesa. Posnemanje take izredne volje, samoizobrazbe, delavnosti in požrtvovalnosti ne more nikomur škodovati. Z nezlomljivo voljo in energijo ter z odločno vero v uspeh se dajo doseči uspehi, katerim se divi ves svet. V industrijskem pogledu pa je Jugoslavija še danes isto, kar je bila Amerika v prejšnjem stoletju. c4pejd v&Hilai odm&hike. Presenetljiva zasedba Albanije je Anglijo in Francijo dovedla do hitrejših odločitev v mednarodnih vprašanjih. Obe državi sla slovesno prevzeli obvezo, da jamčita z vso svojo oboroženo močjo za nedotakljivost Grčije in Romunije. Tudi Amerika je spregovorila odločnejšo besedo. Pred skupščino vsearneriške unije je predsednik Roosevelt obsodil sanje o zavzetju sveta, kot smešen zločin, ko je povdaril, da ameriški mir ni posledica slabosti. Amerika je pripravljena ta mir tudi braniti. Nekaj dni po tem govoru je predsednik Roosevelt s posebno poslanico pozval Hitlerja in Mussolinija, da dasta obvezno zagotovilo preko 30 državam v Evropi in Aziji, da jih ne bosta napadla, ne kakorkoli drugače okrnila njihovo neodvisnost. Te garancije naj bi trajale 10 let. Če na to pristaneta, bo Roosevelt sam posredoval med njimi in ostalimi državami, da bodo tudi one dale njima enake garancije. V omenjenem času pa naj bi na posebni konferenci dosegle razorožitev sveta in ureditev vseh glavnih gospodarskih problemov, tako, da bi se surovine pravično porazdelile med vsemi narodi. Na konferenci bi sodelovale tudi Zedinjene države. Rooseveltova poslanica je bila sprejeta z velikim navdušenjem v Angliji in Franciji, pa tudi male države so z zadovoljstvom sprejele inicijativo močne Amerike za ohranitev miru. Nemški in italijanski tisk pa odklanja mirovni predlog Amerike in povdarja, da igra Roosevelt le igro novega Wilsona. Roosevelt hoče vrniti srečo svetu, potem ko ga je dovedel do strahovanja in hoče vzpostaviti mir potem, ko je ustvaril eno izmed najstrašnejših vojnih razpoloženj. Rooseveltova poslanica ima le namen, da odvrne pozornost od mr zn je, ki jo širijo demokratske države in da zakrije pravi namen obkroževalne politike, ki jo izvajata Anglija in Francija. Rooseveltov predlog torej ni naletel na prijazen sprejem tam, kamor je bil naslovljen. Posebnost Rooseveltovega apela je pa navzlic temu velika, ker so se Zedinjene države že v naprej opredelile, koga bi smatrale za krivca vojnega konflikta, če ne bi sprejet njihovega posredovalnega predloga. Zedinjene države vedno bolj jasno zapuščajo rezervo, ki so jo še pred nedavnim časom propagirale, da se v evropske zadeve ne vtikajo. Sedaj že prihajajo s konkretnimi predlogt, kako se naj reši evropski problem in kdo in pod kakšnimi pogoji lahko računa na njihovo sodelovanje. — «Volkischer Beobachter« je priobčil članek o angleški politiki ob-kroževanja držav, ki spadajo k osi Berlin—Rim in pri tem še poudaril, da se razen Poljske do danes še ni priključila Angliji nobena evropska država. Posebno balkanske države so ostale rezervirane. Zanimivo pa je — tako piše vodilni nemški dnevnik — pregledati vojaško moč držav, okoli katerih se spletajo angleška prizadevanja. V članku navaja nemški list, da razpolaga Poljska s 660 aeroplani in s 110 hidroavijoni. Mornarica razpolaga s šestimi bojnimi ladjami m tremi podmornicami (tri so še v gradnji). V vojni razpolaga Poljska s 60 divizijami, ki štejejo 3.6 milijona mož. — Romunija ima v mirni dobi 186.000 vojakov, 15.000 orožnikov in 16.000 obmejnih čet. Za primer vojne bi razpolagala Romunija z 1.6 milijona možmi. Vojna mornarica razpolaga s štirimi vojnimi ladjami in eno podmornico (dve se grade). — Bolgarija bi za primer vojne lahko razpolagala s 150.000 opremljenimi možmi. — Ko govori nemški list o jugoslovanski vojski, pravi, da se je jugoslovanska svetu vojska kvalificirala že v mmogili bitkah. Tudi danes je jugoslovanska vojska najboljša na evropskem jugoisio-ku. Za primer vojne razpolaga Jugoslavija z najmanj 1.5 milijona možmi. — Na koncu svojega članka navaja cVolkischer Beobachter*, da bi Grčija za primer vojne razpolaga s 600.000' opremljenimi vojaki. Avijonov ima Grčija 600. Mornarica je precej močna in šteje 30 bojnih ladij in 12 podmornic. Več ladij je pa v gradnji. — Ministri na potovanju. Romunija ima sicer1 zagotovilo Francije in Anglije, du sta pripravljeni braniti njene meje pred napadalci, vendarle romunska zunanja politika noče opustiti nobene prilike, da z osebnim posredovanjem, razčisti vsa nesoglasja, ki bi imela vplivati na njen položaj v Srednji Evropi. Romunski zunanji minister je pravkar na krožnem potovanju |k> Evropi Ln bo obiskal Berlin, Bruselj, London in Pariš. Tudi madžarski zunanji minister je odpotoval v Rim, da z italijanskimi državniki prouči mednarodni položaj. Na seji fašistične zbornice je pa izjavil italijanski zunanji minister, da se sestane v Benetkah z jugoslovanskim zunanjim ministrom. Vsa ta ministrska potovanja so nesporno od velike važnosti za nadaljnji razplet mednarodlne situacije, ki je gotovo resna, spričo dejstva, da je večina evropskih držav v vojni pripravljenosti. Dokler so še možni razgovori, smo še vedno lahko optkndsti, da bodo narodi obvarovani najliujše vojne nesreče. — Češkoslovaški kongres. Pod pokroviteljstvom bivšega predsednika dr. Beneša se je vršil v Zedinjenih državah kongres vseh češkoslovaških organizacij, ki je izvolil uarodini svet. V Ameriki so organizirali Čehi veliko propagando za svojo domovino. Znano je, da je Masaryk baiš v Ameriki postavil prve temelje češkoslovaški republiki, kateri je tudi Amerika prva priznala samostojnost. — Nemška vojska bo po poročilih angleških časopisov porazdeljena takole: 38.000 mož odpotuje po morju v Klajpedo in Vzhodno Prusijo, 72.000 inož na severno nemško-poljsko mejo pri koridorju, 220.000 mož na osrednji in južni del nemško-poljske meje, 350.000 mož na holandsko mejo, 430.000 mož na francosko mejo, 100.000 mož na južno mejo in v Italijo, 38.000 mož pa v italijansko Libijo. Tem 1,248.000 možem je treba prišteti še oddelke aktivnih čet', ki so deloma že razvrščene na mejah ali v njihovi bližini. — Narodno premoženje. Pojem «na-rod-no premoženje» obsega, kakor je znano, naravne sile, vloženi kapital, sadove dela in porabo življenjskih potrebščin posameznih narodov na svetu. V letošnjem drugem zvezku znanstvene revije «Živi atlas. — Mi in svet», ki izhaja v redakciji dr. F. Štu-Ie, profesorja trgovske akademije v Pragi, ob sodelovanju statističnih, geografskih, narodno-gospodarskih in tehničnih strokovnjakov, je objavljen interesanten pregled narodnega premoženja najvažnejših držav sveta. — Po navedbah tega atlasa znaša skupna višina svetovnega narodnega premoženja okrog 190 milijard funtov šterlingov ali V naši veljavi okrog 45.600 milijard dinarjev. Delež samih Združenih severnoameriških držav znaša eno tretjino, to je 33 %k delež angleškega imperija 16 %, delež Anglije same 8 %„ za njo prihaja Sovjetska Rusija skoro ,z 8 %, Nemčija s 7 %, Francija s 6 %, Kitajska s 4 Japonska s 3 % in naposled Nizozemska, Španija in Italija, vsaka z 2 %,. Teh deset držav torej drži štiri petine celotnega narodnega premoženja na svetu. Ampak stvar je taka, da pridejo pametni ljudje zmerom prezgodaj; zakaj če bi prezgodaj ne prišli, bi ne bili več tako pametni. (Iv. Cankar) Štev. 16. cNOVA PRAVDA* Stran 3. Pred volitvami V najkrnjšemi času se izvrše volitve obratnli zaupnikov. Vse podružnice NSZ in drugi naši zaupniki morajo brez odloga na delo, da ne bo zamujen ne en dan. Pri volitvah obratnih zaupnikov pokažimo, da je narodno delavstvo disciplinirano in zavedno. Pokažimo, da nismo le ohranili svoje dosedanje postojanke, ampak da smo pridobili še nove. Kolikor glasov bomo dobili, toliko bomo veljali. Kjerkoli so v podjetjih narodni delavci, prav povsod morajo postaviti kandidatne liste. Tudi v podjetjih, kjer se doslej ni volilo obratnih zaupnikov, se v mesecu maju izvedejo volitve. Vse zaupnike pozivamo, da naj se takoj pismeno ali še bolje ustno obrnejo na predstavnike NSZ, kakor hitro bi jim ne bilo kaj jasnega v zadevi volilnega postopka. TEKOM Pozabljeni stanovi Usoda, posebne osebne sposobnosti, zveze in slučajni toki življenja postavljajo na čelo naroda ljudi, ki so poklicani, da imajo v svojih rokah odločilno iniciativo o vsem, karkoli se zgodi v javnem življenju. Izvoljeni in poklicani so, da izvršujejo sveto in vzvišeno poslanstvo v narodovem življenju. Zgrešili so pa svojo pot, če se pri svojem udejstvovanju vedno in vedno ne zavedajo, da so tudi drugi produktivni stanovi, ki sicer niso tako vidni in blagodonečih naslovov, v s« j tako važni za napredek naroda, kakor oni, ki so na vodilnih in najodličnejših mestih. Prav bi bilo, da bi se vsaj včasih zavedali svoje nepomembnosti, ki bi nastopila takoj, kakor hitro bi odpovedalo udejstvovanje onih, ki morajo mnogokrat stati bolj v ozadju, saino da je v pirvih vrstah dovolj prostora za tako imenovane vele-može. Na misel nam prihajajo besede, ki jih je napisal že v osemnajstem stoletju član francoske poslanske zbornice: ■Pomislite, da bi jutri umrli vsi advokati, igralci, davkarji, novinarji, pisatelji, filozofi, bančniki in pa mi, člani te poslanske zbornice. Gotovo bi nastala velika žalost v vsej državi, ker so Francozi ljudje dobrega srca. Ko pa bi to preboleli, bi nadaljevali svoje življenje povsem normalno. Vsekakor pa bi jim naposled bilo precej lažje, ker bi bili pač med onimi, ki bi pomrli, tudi premnogi, ki so jim življenje pogosto zagrenili. Pomislite pa tudi, da bi umrli vsi mlinarji, peki, graditelji cest in hiš, konstrukterji strojev, zdravniki, inženirji, kemiki, neštevilni delavci itd. V 24 urah bi se silno boleče občutilo, da manjkajo in življenjski tek naše zemlje bi se ustavil.« — Se dandanes je v teh besedah mmogo resnice, in prav nič ne bi škodilo, če bi jih tudi tako imenovani izvoljenci naroda vsaj sem in tja imeli v mislih. Vrednote «pozabljcnih» stanov bi močno narasle in narodu bi se bolje godilo kakor danes. = Pokroviteljstvo nad letošnjim sokolskim zletom v Ljubljuni je prevzel Nj. Vel. kralj Peter II. Zlet se bo vršil na Vidov dum iti bo združen s proslavo 70letnice prvega sokolskega društva. = Darilo kraljice Sokolicam. Nj. Vel. kruljica je izročila Sokolicam posebno dragoceno zastavo kot prehodno nagrado pri tekmah višjili oddelkov članic SKJ. — Predlog za zvišanje minimalnih mezd je predložila Delavska zbornica banski upravi. Delavska zbornica utemeljuje svoj predlog s tein, da so se gospodarske razmere od I. avgusta 1937, ko je bila uveljavljena odredba, zelo^ izpreinenile in so zlasti narasli stroški za preživljanje. Delavska zbornica predlaga namesto dosedanje deljene minimalne mezde, ki znaša za delavstvo nad 18 let od 2—3 din po kraju in stroki, da se uvede minimalna mezda enotno s 3 din nu uro za vse delavstvo nad 18 let. Tudi ostale banovine so uvedle enotno minimalno mezdo. Tudi opozarja na razne sporazume v zadnjeani času, kjer so bile določene višje mezde. Nadalje predlaga Delavska zbornica, da se uvede tudi minimalna odškodnina za vajence, ker so vajenci v drugem in tretjem letu učne dobe že redno zaposleni pri produkciji. Na osnovi predloga Delavske zbornice je pričakovati, da bo banska uprava v kratkem zaslišala tudi delodajalske organizacije za m ne- TEDNA nje in bo potem izdala novelirane odredbe o minimalnih mezdah v naši banovini. — Iz kaznilnice v Lepoglavi je bilo odpuščenih večje število političnih obsojencev. Med drugimi sta bila izpuščena tudi Jurij Rukavina in ing. Gjorgjevič iz Beograda, ki sta bila obsojena na smrt in pozneje pomilo-ščena na dosmrtno ječo. = Industrija v Beogradu. Poročali smo že, da uživa industrija v Beogradu v sorazmerju z drugimi pokrajinami v državi velike olajšave. Beograd z okolico je samostojno upravno področje, banovini enako. Zato se plačujejo v Beogradu le občinske davščine, ki so obenem tudi banovinske davščine. Davčna obremenitev je iz 'naslova samoupravnih davščin le enkratna. Razumljivo je, da zato tudi industrijskim podjetjem konvenira obratovanje na področju beograjske občine. Tudi iz Slovenije že silijo podjetja v Beograd. Kako narašča industrija v Beogradu, naj povedo te-le številke. Leta 1919. je imel Beograd 67 industrijskih podjetij, leta 1925. že 99. Tik pred nastopom krize je bilo v prestolnici 137, leta 1932. že 156 industrijskih obratov. Leta 1935. je število industrijskih podjetij naraslo na 173, lani na 250 obratov, ki zaposlujejo 15.000 delavcev. — Novosadski «Dan» poroča, da je na skupščini «Kulturbunda» v svojem govoru predstavnik Nemcev v Bački dejal, da je prinesla Jugoslaviju osvo-bojenje tudi Nemcemu in da je dolžnost Nemcev, da se rame ob ramenu bore s Srbi za svojo' svobodo. — Hutter jeva tekstilna tovarna v Mariboru gradi nove tovarniške objekte (kotlarno in vodno čistilno napravo), ki so preračunaini na 1.9 milijona dinarjev. = Bata, jugoslovanska tovarna obutve in gume izkazuje za leto 1938. čisti dobiček v višini 6.29 milijona dinarjev, nasproti 4.59 milijona dinarjev v prejšnjem letu. = Velika obrtniška razstava se bo vršila v Ljubljani v začetku meseca oktobra. = V novi delniški družbi, katere lastnina je mariborska tekstilna tovarna Doctor in drug, je v upravnem odboru med drugimi tudi mariborski župan dr. Juvan. = Prve železniške lokomotive so zgradili v tovarni v Slavonskem Brodu. Zgrajenih je bilo 10 lokomotiv, ki so se na prvi poskusni vožnji sijajno obnesle. = Opuščeni tekstilci. Tekstilna tovarna v Košakih je odpovedala 120 delavcem. Tovarna je utemeljila odpust s tem, du ne more nabaviti surovin. = Pirvi transport 700 prekmurskih sezonskih delavcev bi moral odpotovati v Nemčijo že 3. aprila. Po krivdi nemških oblasti, ki niso dale na razpolago zadostnega števila vagonov, je prvi transport sezonskih delavcev od-|x>toval šele 13. aprila. Drugi transport delavcev je odpotoval 17. aprila. Bilo je 834 delavcev. = število državnih nameščencev stalno narašča. Leta 1937/1938 je bilo v državnem proračunu predvidenih 416.663 državnih nameščencev in upokojencev, leta 1938/39 pa že 430.738. Posebno velik problem za državni proračuni so pokojnine, ki so zadnjih deset let narasle za 85.7 %, to je od 626 milijonov na 1163 milijonov dinarjev. Veliko število mladih upokojencev je povzročila nesmiselna partizanska politika. Pravilo bi moralo biti, da pred potekom polne službene dobe ne more biti nihče upokojen, če ni bolan ali ni invalid. Z rešitvijo ministrstva socialne politike in narodnega zdravja z dne 30. januarja 19)9. VI. št. 6559 so bile volitve obratnih zaupnikov za tekoče leto izjemoma preložene ua mesec m a j. Točka 2. omenjene rešitve določa, da se bodo v sezonskih in novoustanovljenih podjetjih še nadalje vršile volitve po odst. 2 čl. 2 navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov. Torej ostane tudi po navedeni ministrski rešitvi še nadalje v veljavi določba, da se izvzamejo od določil 1. odstavka čl. 2. «navodil» sezonska in novoustanovljena podjetja, ki bi začela obratovati po mesecu januarju vsakega leta. Ker pa za tekoče leto ni bilo rednih volitev v mesecu januarju in se bodo ista izvedla šele v mesecu maju, je razumeti točko 2. omenjene ministrske rešitve tako, da smejo delavci sezonskih in novoustanovljenih podjetij za tekoče leto voliti svoje zaupnike tudi po roku rednih volitev, t. j. po mesecu maju odnosno takrat, ko začnejo po tem roku obratovati. V letu 1938. izvoljeni zaupniki, ki so v mesecu jauarju t. I. prijavili svoje volilne odbore, je te kr. banska uprava potrdila in določila volilne dneve v mesecu maju. Volilni odbori naj skrbijo za to, da volitve pravočasno in skladno z določenimi dnevi volitev razglasijo. — Zaupniški zbori v letu 1938. izvoljenih zaupnikov, ki do sedaj še niso prijavili svoje volilne odbore, naj to nemudoma store. V podjetjih pa, kjer delavci do sedaj niso volili svojih zaupnikov in jih nameravajo v tem letu izvesti, naj si takoj nabavijo potrebne tiskovine in izvršijo do meseca maja vse predpriprave, tako da bo tekom meseca maja volilni postopek zaključen. Kako se naj izvedejo volitve delavskih zaupnikov v posameznih obratih, je razvidno iz navodil, ki se dobe pri Delavski zbornici. Navodila in volilni materijal se pa lahko dobi tudi pri Narodno-stro-kovni zvezi. Izredno važno je, da izvolijo letos vsi obrati obratne zaupnike, tudi oni obrati, ki doslej niso še imeli zaupnikov. Seveda je pa za obratne zaupnike kandidirati najsposobnejše delavce, ki uživajo polno zaupanje svojih tovarišev v obratu. = Tragedija. V Št. Pavlu pri Preboldu je Jože Vedenik ustrelil sebe in svojo zaročenko Pavlo Mak. Oba sta bila zaposlena pri Westnu v Celju. = Žrtev nesreče. V trboveljskem rudniku se je ponesrečil rudar Unetič. Unetiča je zasulo in mu je plazovje zlomilo tilnik. = Zavetišče za otroke. V Ljubi jami-Zgornji šiški je mestna občina otvo-rila zavetišče, kjer dobi dnevno oskrbo 60 otrok. Voli se obratne zaupnike tajno, z listki in po proporčnem sistemu. Na volilce se ne sme izvajati noben pritisk. Volilnemu opravilu lahko prisostvuje odposlanec Inšpekcije dela in odposlanec Delavske zbornice. Zakonita določila predpisujejo, da delodajalci ne smejo odpuščati, niti preganjati delavskih zaupnikov zaradi pravilnega izvrševanja njih dolžnosti. Zaščita delavskih zaupnikov sicer ni popolna, vendar so pa zakonska določila že tako obsežna, da se delavskim zaupnikom ne more goditi posebna krivica zaradi izvrševanja njihove odgovorne funkcije. Praviloma mora zaupnik izvrševati svoje funkcije izven službenega časa. Za primer pa, da po naravi posla to med službenim časom ne bi mogel izvršiti, izvrši delo med službenim časom in mora biti plačan, kakor da bi ta čas delal v obratu. Obratnemu zaupniku se tekom njegove funkcijske dobe tudi ne more odpovedati službe, ne da bi se odpoved s tehtnimi razlogi, ki se nanašajo na funkcijo obrata samega, prepričevalno utemeljila. Prepovedan je odpust ali preganjanje zaupnika samo zato, ker je vršil naloge, ki mu jih predpisuje zakon. Za zaščito delavskih interesov šo v vsakem obratu zaupniki potrebni. Kar se mnogokrat delavcem nikdar ne posreči, lahko dosežejo obratni zaupniki. Potom obratnih delavskih zaupnikov pride do izraza enotna volja delavstva, katere trajno noben delodajalec ne more prezirati. Ali verjamete, ali ne? — da najdejo v dravski banovini skoro vsak teden kak >nov« starinski grob, — da potem takem leži dravska banovina na velikem pokopališču, — da je stari dr. Milan Vidmar še vedno najmladostnejši šahist v Jugoslaviji, •— da bodo na Gorenjski železniški progi napravili izogibališča za vlake po vzorcu, ala ljubljanski tramvaj, — da so naši politiki najbolj zadovoljni takrat, kadar se ne vrše seje, — da je pomlad čas ljubezni; toda kakor je videti, se je letošnja izneverila svoji tradiciji, — da je prepovedano misliti o bodočnosti evropskih meja, — da bo vsako nasilno dejanje ob pruvem času kuznovano, — da je bil Napoleon I. drug gospod, kakor pa vsi njegovi oponošalci, — da sije zadnje čase čudovito čisto sonce, — da to drži, da je za soncem dež in za dežjem sonce, — da naprošamo svoje naročnike, da nakažejo naročnino za prvo polletje leta 1939. Stran 4. . aprilu t, I. potrdila prošnjo za podporo. — Po Vaših podatkih ste bili zadnjih 24 mesecev zaposleni več ko oseni mesecev. Pravico imate do podpore štiri tedne. Iz Vašega dopisa ni razvidno, kdaj ste se javili pri Borzi dela. Prijuviti bi se morali takoj ali vsaj šest dni po izgubi dela. Sicer pu nič zato, do podpore ste vsekakor upravičeni. Matevž L., Ptuj. _ OUZD mi je prej ustavil hranarino, preden sem bil dejansko zdrav. Zdravnik me je kratko-malo proglasil zu zdravega, četudi sem imel take bolečine, da nisem mogel delati. _ Jz datumov, ki jih v svojem dopisu navajate, vidimo, da se proti izločitvi iz staleža bolnikov niste pritožili v določenem roku. šele naknadno, čez več mesecev se pritožujete, da je OUZD nepravilno ravnal. Takrat, ko Vas je OUZD izločil iz staleža bolnikov, bi se morali pritožiti in zalite.-vati nadpregled. S pritožbo ne boste uspeli. Vaše navedbe, oziroHnia Vaše takratno zdravstveno stanje se no more za več mesecev nazaj zdravniško ugotoviti. Iz lastne pletarne damske jopice od Din 25.— naprej moške „ od Din 35*— „ otroške ,, od Din 12*— „ tudi po meri tekom 6 ur po najnovejših modelih in barvah izdeluje „LUNA“ Maribor, samo Glavni trg 24 IVAN KRAVOS MARIBOR priporoča kov čeke, ročne torbif ce, aktovke, denarnice, nahrbtnike, gamaše itd. O d sedaj na p r e j k u p u j t e pri OBLACILNICI TEZNO, kjer se Vam nudi vsakovrstno blugo po res konkurenčnih cenah. Na zalogi so različni kamgarni za moške obleke, blago za plašče in kostume, različne lepe bluze, nogavice, srajce, čevlji — ločno delo. Poselite me in prepričani , boste, da imam res najboljše blago. ^ I n k ra ten poskus Vas bo zadovoljil. Obleke, moške kakor tudi ženske, iz-I delujemo tudi po meri. Kupujte sumu J dobro blago po nizki ceni. Zborovanje gospodinjskih pomočnic V nedeljo, dne 16. aprila 1939. je zborovala v Delavski zbornici Zveza gospodinjskih pomočnic. Zborovanja se je udeležilo lepo število članstva s požrtvovalno voditeljico gdč. Petričevo na čelu. Navzoči sta bili tudi članici nadzornega odbora ga. Kroftova in ga. Gašperlinova, kot zastopnica Jugoslovanskega ženskega saveza, sekcije za Slovenijo se je zborovanja udeležila ga. Govekarjeva, Narodno strokovno zvezo, v katero je včlanjeno društvo gospodinjskih pomočnic, pa je zastopala ga. Plutova. Zveza gospodinjskih pomočnic je po svoji zamisli prepotrebno društvo. Saj ima interese ščititi tisto vrsto uslužben-stva, ki je običajno podvrženo slabi ali dobri volji gospodinje. To so naše gospodinjske pomočnice. Združene, organizacije si skušajo na vse mogoče načine utrditi in zagotoviti svoje upravičene zahteve po izboljšanju svojega položaja. Občni zbor je pokazal, da je zveza gospodinjskih pomočnic na pravi poti in je treba le malo več razumevanju pri pomočnicah samih na eni in pri gospodinjah na drugi strani. S potrebno izobrazbo, ki bi jim bila dana in raznimi predavanji ter samostojnim delom, bodo gospodinjske pomočnice združene v Zvezi gospodinjskih pomočnic zastopane v tisti stopnji človeške družbe, ki jim faktično pripada. Z željami po skupnem delu in razumevanju celokupne javnosti za to važno socialno ustanovo jc bil zaključen ta lepo uspeli občni zbor. „GRIČ“ pod Urbanom Rošpoh. Izletniška gostilna, prenočišča, auto cesta. Prvovrstna vina in kuhinja. Telefon: 28-07 Ugoden nakup manufakturo pri I . TRPINU Oglejte si izložbe. Blago in cene govorijol Vse za Vaše postelje. Posteljne odejo, močno presite (domač izdelek), izgotovljeno post. perilo, zglavnlke, tuhne, madrace, koce, perje, puh, najceneje pri A. ŠTUHEC, specljalna trgovina — izdelovanje odej. MARIBOR, Stolna ul. 5 Vsaki osebi — družini nudi statni zaslu-tek „MARA“ Maribor, Orožm.va 6 Celje, Slomškov trg 1 IW rietilnica — razpoSiljsImra nogavic in pletenin Kdor hoče dobro kavo piti, mora h „Kavalirju“ iti. „KAVALIR“ Gosposka 28 KOMBINEŽE In vse drugo damsko perilo po znižani ceni v novi modni trgovini MIRKO BREČKO, MARIBOR Aleksandrova 32 Zima OSTANKI Pomlad Mariborskih tekstilnih tovurn, pristno-burvni, brez napak, in sicer: Paket Serija «R» z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in cvirnbar-hentov za ženske obleke, moško, žensko in otroško perilo za znižano ceno 1> . . 125‘~‘ NacJa,je so še tudi zimski: teklamni paket Serija «K» in Specialni paket Original Kosinos