IZDAJA EA GORIŠKO IST BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK UtoVm—5----------------------gj^ASilO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE - Stev. 210 (2206^ Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 30. avgusta 1952 Nobenega popuščanja italijanskemu imperializmu! Cena 20 lir Sodelovanje med FLRJ, Grčijo in Turčijo jjjlooljše jamstvo proti vsakemu napadu Venizelosa jugoslovanskim časnikarjem-Jugoslovanska vojaška delegacija v Londonu igarsKi vladi zaradi preganjanja jugoslovanskih državljanov - Aretirana dva oborožena albanska vohuna rave italijanskih iredentistov za novo gonjo proti FLRJ frip: naseSa dopisnika) ^AD, 29. - po dnevi manev] osem- Nem«?kjeranjU V Zah°dni , . se 5e udeležila davi Drišl= 3nske v°jske, je stvwn V London pod vod. VaR*esa t,estnika šefa jugoslo. Seša Btille a Seneral- y^S,°!mka Peka Dapč' ^SacijaUn°,Vansk? vojaška de, 50 Poleš o6 °^a’ v kateri ka peka n ralnega Polkovni. ralni B„,Vapceviča tudi gene-»ačelujj, °Vnik Savo Djurič, ziranih ankovskih in motori. ^Udske aen0t Jugoslovanske °ficiriev rmade, in šest višjih Sritanij ’ Je prišla v Veliko s^eSa po na Povabilo britan. jim deLT/alŠtaba- Med sv°- V Veliisj d -fev.?.im bivanjem vanski nf;rita.niji bodo jugoslo. te voiašvaC1-r'l,i obiskali nekate. ^Ve Voini * e in ustanove ter Pred varni-K«ttžije°sp0doin iz Zahodne ?°vanskp v le delegacija jugo. CJllega t-nr-i01 udeležila sve. ^Vr.vSS,8* ki ga je v njeno ^'inik^v, ®,eneral Harding, eiftčiii rr ganskih čet v H ieldm °S- a Se. je udeležil ita»ske?a 'Flin’ načelnik ®erjlštaba lmperiaInega ge- tIal' Pavo]0rOŽa^0’ da 5e grški ‘v°ii letni nocoj sprejel v riailSlt0 Darl rezidenci jugoslo-y p°d vniarnentarno delega-Podpredsed- hl 6 iusn3? ^ Moše Pijaiafc edništvu vlade SneGikpreesednik sku^- p°sian„. s skupina narod. ‘rJ* zadev pomočnik mini-Averov, str. „ Ž5f J®' vWepIJ“‘ 7a“e jugoslo-Ki]flga poslaništva pol_ JUSoslovfafovan Vojvodi«, in I sprem5. novinarji. ki so t5tlaiw u jugoslovanske C * deleSac'je-f 2UnantSednik grške vlade f dan„ mi?ister Venizeloa s„0slt,vanske°PO sprejel ju-l ert>l)ain novinarje, ki y^rn0m/^lovansko P«. *^rčiii t gac'j° na poti >tvo rifa • je svo^a-? lovanskW Se Je srečal z ju- e\°2Va‘ “ai ““T"31, in Jih «.ob^vladV°i?”)o naP°- ■ ki gredo za tem. da S del, anizira Ode? Evro <. aSoVarj ■ pe. obramba fci bj°vaaskih *cdel0lp.otl'ebno fosli »joj l —uainh vprašanje 10 PotvBKn°VmarjeV' k£,j P°tiebno podvzeti za Grčijo m Ju li^Vdae.Venizel°s dejal: l^orak ~;Je naPravljen veti^ verujem, da se 'S"1' g ^PoT lt0ri na poli-Področ^ Nm t".kul' tnu Pa 3 : Najvecji po. i Sa dela ^ iJa za °bram_ Gf{j. ^i bi ?' Tak sPora. bolj; m Tur?^8 Jugoslavijo, v? hSro01Jd°: bil naj. ^.,obrambo'ktvJe P°stavi-:u kakršnemu koli VCQ- vlada Cl« ^'v ^?*garskemu vele. * av? p°uda?eogradu noto, v iam! Ja ’n di ' ske liV>garij"je"ih drŽavlja’- erOria ■ uu,1-azi, da bn’ m diskrimi S%ije,garsk| ni samo slu- \ V!adaLrta nastoPa bol-S u" da ? -ol.j brezob-po °za3 nevzdr- » KsHi' T drža vij a. v/Ugoslovanska iz istyarna dejstva in katerih se vidi - macije vlade do ni k v>stnskim da onemogočajo državljanom, jugoslo. , —- in kon- V Jih." ne JUg?sl°vanski dr-*!a,!?> jih *„°„_";aj0 pozivov, po- ^fnD ,v *ve*° * bivajo jugoslovansko * Jih avljanrim Jugoslovan-L Vj °dpu§g zaposlitev in N n*- i]0 iz službe a $< “nemogoča- **«£*> 3ugos,°- N^Cf.i’ipo^Jan,om oseb"e fl^aci!‘Sk°m aret ^ ter 3im Svii e vsili. . etacije in de-.^Patfj^tvo ji630 bolgarsko si9 ^ JUf>0n' z. U,J 13.47. Dolžina dneva I vzide ob Jutri, cede;ja 31. avj«*» Rajko, Milodras ITALIJANSKA VLADA NAKAZALA USTANOVI ONflIR 120 MILIJONOV LIR življa v Beneški Sloveniji in m* Demokrščanska vlada zvesto nadaljuje program fašističnega režima v škodo slovenski manjšini GORICA, 29. — Italijanska vlada je odobrila zakon, ki je bil te dni objavljen v Uradnem listu, na podlagi katerega se v finančnem letu 1951-52 zviša doklada organizaciji ONAIR (Opera Nazionale gssistenza .Italia Redfenta) na 120.000.000 (sto dvajset milijonov lir). Ta denar ji je potreben da bo ' lfhko boljše razvila svojo delavnost ne pcdrpčju svojega u-dejstvovanja, to je v krajih, ki jih je Italija dobila po prvi svetovni vojini.' Udejstvovalno področje ustanove ONAIR je torej skoraj izključno slovensko ozemlje. Italija je po prvi svetovni vojni debila z njim tudi številno slovensko manjšino. na kater0 je naskočila z vsemi raznarodovalnimi sredstvi, med katerimi je bilo delovanje ustanove ONAIR med najvažnejšimi, ker j je imela opravka neposredno s komaj doraščajočo slovensko mladino. Ta organizacija je prevzela skrb za otroške vrtce in skušala že predšolskim slovenskim otrokom vcepiti v kri mržnjo proti lastnemu narodu in jeziku, skušala je doseči pri otrocih sovraženje lastnih staršev in njihovega jezika; ravnala se je torej popolnoma po načelih Mussolinijevega fašizma, da je treba slovensko ljudstvo pod 1‘alijo popclnomg poitalijančiti. Najbolj nazorno j-e fašutični in šovinistični nauk pojasnil tržaški list «Nazione», ki je že V začetku 1921 leta zapisal dobesedno sledeče besede: «Pri-pravljeni smo prezreti, da živi ta mrčes v naši sredini. Glavni pogoj pa je, da ta rr.rčes tiho plesni v senci. Ce se to ne zgodi bodo imeli Jugoslovani priliko grenko razmišljati o posledicah...«. Po tridesetih letih najhujšega žr vimzma nismo v odnosu Italijanov — šovinistov do Slovencev na ničemer na boljšem. Res da danes ni več lista «Nazio-ne>>, zato pa je cela poplava drugih, ki v zboru trosijo o slovenski manjšinu-v Jtaliji; o Slovencih na Tržaškem ozemlju id O Jugoslaviji. nsssplošno naj-b Ij grebe žalitve. Dovolj je da pogledamo, kaj pišejo o Jugoslaviji in kako ravnajo s Slo. venci v Italiji, ki jim n^ priznajo v Benečiji niti slovenskih šol, čeprav živi tamkaj 60.000 Slovencev. Ali ne predstavlja tako Stanje zn nas žalitev... in sramoto za Italijo? Toda po vsem sodeč italijan- skim oblastem ni za to, da bi | in 40. letom, kj so bili 25. av Hal« rri t on o c m ^ ; .. _•____; _ . , dale slovenski manjšini v cslo-ti slovensko šolstvo, njej ni dio tega, da bi odjenja.la nasilno raznarodovati slovenske otroke s toleriranjem učiteljskih postopkov, a katerimi sq kaznovali učence z denarno kaznijo po gno liro za vsako izgovorjeno slovensko besedo med poukom niti ji ni do tega, da bi uzakonila slovensko šolstvo, ampak vztrajn0 nadaljuje po dosedanji poti nasilnega raznarodovanja in ' daje ustanovi ONAIR nova in mečng sredstva. da bi čimbolj pripravila predšolske otroke na asimilacijo in potujčevanje. Povišanj^ denarnega nakazila lahko torej tolmačimo samo na zgoraj navedeni način. : Zato b0 ustanova v bodeče pospešila z gradnjo otroških vrtcev zlasti po Beneški Sloveniji in tsko pomagala uresničevati vladni načrt v škodo Slovencev. Slovenski starši v Italiji pa ne bodo dopustili izvedbe tega peklenskega šovinističnega nsčrta in bedo vzgajali svoje otroke v okolju domačega gusta redno vpisani na uradu za namestitev'. Tečajniki bodo prejemali na dan po 200 lir, pohvaljeni pa ob zaključku tečaja 3000 lir. Ako tečajniki ne bodo prejemali brezposelne podpore, bodo poleg 200 lir dnevnih prejemali še 100 lir na dan in 60 lir za vsakega otroka, ženo in starše, če jih morajo preživljati. Kdor želi posečati tečaj, naj se osebno zglasi na Pokrajinskem uradu za delo v Gorici. Vpisovanje se prične 1. septembra in se zaključi 10. septembra opoldne. ® ns i . mm&mz i Sli , • •> : kratki: v koti I* beneških vasi Mednarodni kongres v Čedadu za proučevanje srednjega vefca GLASBENA MATICA Vpisovanje v GlasBf°J% bo od 1. do 10. U. do 12,- ure v Ul. sv. čiika 22-1 nad. .. A Sprejemni izpiti M® V 13. septembra. P0ufW .A lopetje, klavir, vsi ort*'J inštrumenti in teprer_ it» meti. Otroci od 8 Oo • -J se lahko vpišejo tudi ^ sodelovanje pri šOiSK® j dinskem zboru j $ Tl tl ’ ~ d* « -■*<• /, ' Pokrajina pri St. Petru Slovenov Dodo zaprli tovarno Solvay ? Ravnateljstvo znižalo delovni urnik Razmere v Tržiču so se zelo poslabšale TRZIC, 29. — Glavno ravnateljstvo podjetja Solvay iz Tržiča je sklenilo znižati. 450 delavcem tedenski delovni čas ognjišča, kot so delali že prejš- j za 4. ure. Notranja komisija ie nji redovi, ki so nam vse do od ravnateljstva zahtevala pre- današnjih dni očuvalj slovenski jezik in značaj 'ob zahodni narodnostni meji. Odprti bloki za prehod živine GORICA. 29. — Danes so odprli obmejne prehode za živino v Solkanu, pri Rdeči hiši. St Petru in Vrtojbi, ki so bili več tednov zapiti zaradi slinavke, ki se je pojavila v nekaterih občinah pokrajine. Včeraj zjutraj so se na bičku pri Rdeči hiši sestali živino-zdravniki obeh obmejnih con, da bi se sporazumeli glede prehoda živine čez blok. Tečaj zo strokovno izobrazbo zidarjev Pokrajinski urad za delo spo. roča, da se bo v ponedeljek 15. septembra pričel v Gorici tečaj za strokovno izobrazbo zidarjev. Pravico do posečanja ima 30 učencev. Tečaj bo trajal 5 mesecev; vanj sg lahko vpišejo vsi brezposelni med 18. Pevska zbora iz sta se pripravila za PODGORA, 29. — Pevski zbor iz Podgore se že nekaj tednov marljivo vadi. S Tržaškega so namreč prejeli povabilo, naj samostojno nastopijo na pevskem koncertu v Sempolaju. Podgorci, ki so na Goriškem znani zaradi svojega visoko kvalitetnega zbora, so zato sklenili, da se hočejo čim lepše odrezati in ponesti dobro goriško ime na Tržaški Kras. Pevci se bodo v Sempolaj odpeljali z dvema avtobusoma; z njimi pa bo odšlo na koncert tudi veliko število domačinov, ki radi poslušajo slovensko petje. Poleg Podgorcev bodo nastopili tudi pevci s Peči, ki se prav tako že dalj časa marljivo pripravljajo. Odpeljali se bodo z enim avtobusom. Vsem želimo pri nastopu obilo uspeha. Večerni tečaji za šolsko Jeto 1952 - 53 GORICA, 27. — Šolski skrbnik sporoča, da je ministrstvo 7t • javilo vzgojo objavilo ured- Podgore in Peči nastop v Sempolaju bo, ki vsebuje pravila za ustanovitev večernih tečajev in bralnih centrov za leto 1952-53. Večerne tečaje lahko razdelimo na sledeči način: 1. državni tečaji, ki jih je napovedalo šolsko skrbništvo; 2. tečaji, ki so jih napovedale druge ustanove ali pa zveze, ki jih finansira država; 3. tečaji, ki so jih napovedale druge ustanove in zveze na svoje lastne stroške. Ustanove, ki so zaprosile šolsko skrbništvo za ustanovitev večernih tečajev, so vzgojne ustanove za pomoč ljudstvu, kakor n. pr. pokrajina, občina, zveza učiteljišča itd. Tudi kmečka podjetja lahko zaprosijo za ustanovitev večernih tečajev. Interesenti sl lahko ogledajo omenjeno uredbo na šolskem skrbništvu in pri didaktičnih iavnateljstvih v vsej pokrajini. iffaite m Plimolhki dnevnih! klic te odločitve; vendar je bile posredovanje brezuspešno. Ravnateljstvo ‘Skuša po vsej sili doseči izvedbo svojih na Črtov. Da bi rešili vprašanje zadovoljivo in v obojestransko korist, so tri sindikalne organizacije pozvale Zvezo industrij-cev iz Tržiča na sestanek. Ravnateljstvo tovarne in predstavniki Zveze industrij-cev so odklonili predloge sindikalnih organizacij za ohranitev 44 - urnega delovnega časa in zagrozili, da bodo stopili delavcem na prste, če bodo skušali na kakršen koli način doseči uresničitev svojih načrtov. V grožnjah protj organizatorjem in pobudnikom sindikalne borbe prednjači inž. Tosolini, ki je v zvezi s tem podpisal celo obvestilo tovarniškega ravnateljstva. Iz dobro obveščenih krogov v neposredni bližini tovarniškega vodstva pa se je razširila govorica, da namerava ravnateljstvo zapreti tovarno Sol-vay v Tržiču. Z znižanjem delovnega časa se je v Tržiču položaj prebivalstva znatno poslabšal, saj spada tovarna Solvay med največja podjetja, v tamkajšnjem okolišu. Odločno smo na strani delavcev ter jim nudimo vso moralno pomoč v njihovi borbi za svoje pravice. Seja občinskega odbora GORICA, 29. — Sinoči se je v beli dvorani goriškega županstva sestal občinski upravni odbor pod predsedstvom podžupana, ker je bil dr. Bernar-dis odsoten zaradi uradnih poslov. Občinski odbor je razpravljal predvsem o vprašanjih navadnega upravnega značaja kot so izplačilo raznih malih računov, ureditev službenih mest posameznih uradnikov in uvedba globe za kršitev potrošniškega davka. Profesor Di Gianantonio je obširno poročal v zvezi z gradnjo novega poslopja tehničnega zavoda. Odborniki so bili soglasni, da bi se občina, pokrajina in Trgovinska zbornica zanimale za izvedbo tega predloga. nem sedežu na Korz-u Italia št. 5 lahko ogledajo sledeče okrožnice: Izvoz italijanskih proizvodov v Filipine v okviru «Mutual Security Program; povpraševanja in . ponudbeblaga • iz Brazilije; brazilske tvrdke, ki . hc-čejo izvažati iz Italije; brazilske tvrdke, ki hočejo biti zastopane v Italiji; izvoz mrežastih in kvačkanih rokavic v Anglijo po sistemu LEGI; izvoz surovih govejih kož; trgovinski sporazum s Turčijo in razdeljevanje izvoznega kontingenta za drugi šestrr.essčnj znesek in tretji tromesešni zneiek; nakazilo 4.200.000 lir za uvt>z sadja in zelenjave iz Italije v Federalne* nemško rtp-.ibl-ko in v zahodne predele Berlina; povpraševanja za italijr"'skr z?s‘opstvo; ponudba nemških proizvodov; ponudbe za nemško zastopstvo. KDAJ BODO UPRAVNE VOLIM v občinah goriške pokrajine? GORICA, 29. — v zadnjem | KO. avgusta ob 8. uri v Ul. Času je mnogo pisanja in raz-1 Faiti; ob 8.30 v Ul. Gabrizio; mišljanja o času upravnih j <* 9. uri v Ul. Giustiniani; ob volitev v 14 občinah naše : 9.30 v Ul. Orzan; ob 10 v Ul. pokrajine, v katerih poteče šti- j Leoni; ob 10.30 v Sovodnjah. riletni mandat v letošnjem ok-1 tobru. V zvezi s tem so se ši-1 . sePtefn^ra: ob 9. v Ste- rile celo govorice, da bodo ver. I vel’janu: °b 10. v St. Mavru; Devetakih. K I K O Za sprejem v Dijaški dom •3LVSSS Pregl«! ?»»*!• ži™e p°n rok« S L.’>2'nS,G°ncl- Sonodnjoh mšte.erionu števali prošenj. Starši naj j GORICA, 29. — Zveza neosebno vložijo prošnje na se-1 posrednih pridelovalcev sporo- jetno odložili volitve do spo- ’ ^ v Rupi: ob 11. pa v mladi. ‘ Te dni pa je iz uradnih krogov prišla vest, da bodo volitve še letos in da ni misliti na morebitno podaljšanje delova- ! vFRn? 17- ■ * 4 i VI nlll, x/. ((Krvav; necat». A. nja sedanjih občinskih uprav. Laad Govorijo, da bodo v drugi po-1 lovici oktobra ali prvi polovici VITTORIA, 17: «Ti ne pripa- novembra. Mogoče bodo volit- I c*am V3č», K. Mac Lee. ve 9 novembra j CENTRALE. 17: gStirje vitezi iz Oklahomei), G. Š.torm. MODERNO. 17: «OrJi nad Pacifikom«, R. Russel in F. Me Murray. E5TIVO: 21. ((Prepovedani mož», B. Davis. NA PROSTEM V STANDRE- ZV. 21: «Muka», A Nazzari in Y. Šanson. Na posameznih županstvih] so že priicii sprejemati urad-ništvo, ki je potrebno na volilnem uradu za izpolnjevanje seznamov volivcev, volilnih list in drugih del, katerih za volitve.nikoli ne manjka. Nadaljnja pojasnila in točna poročila pričakujemo v najkrajšem času od goriške prefekture. Pretekli ponedeljek je bila seja gl. odb. ustanove «Pro Cividale«, na kateri so razpravljali o sporedu in sprejemu 200 delegatov, ki se bodo udeležili 10. septembra mednarodnega kongresa za prouče. vanje srednjega veka. Ugledne osebnosti na kulturnem področju bodo obiskale dopoldne naše mesto v spremstvu študentov. Razni profesorji in strokovnjaki bodo pokazali in obrazložili dragim gostom razne spomenike in kulturne vrednote, ki jih hrani naše mesto. Na magistratu bodo priredili na čast gostom svečan sprejem. Popoldne pa se bodo številni učenjaki zbrali v državnem zavodu in razpravljali o zgodovinskih zanimivostih srednjega veka. Po kongresu bo «Pro Civida-le» priredila zborovalcem simfonični koncert na trgu. Mesto j bo ob tej priliki lepo okrašeno j in izrednb razsvetljeno. :aj je j to izreden dogodek za Čedad. ! i * * * Pred dnevi je bila na videm- 1 skem sodišču razprava proti j dvema očetoma, ki sta surovo 1 ravnala s svojo družino. Najprej je bil na vrsti 43-letni | Angelo Causero iz okolice Čedada, katerega je tožila njego. va žena, da jo je preganjal in večkrat pretepal. Tudi hčersa Leonilda se je pritoževala, da jo je oce večkrat pretepal in da sta morali ona in mati večkrat zbežati z doma zaradi 0-četovega surovega ravnanja z njima. Sodnik je suroveža obsodil na 2-leti zapora. Enako kazen je dobil tudi 45-letm Leonardo Makorič iz Mažarol pri 'lorja-na 2 leti zapora. Enako kazen z ženo in mladoletnimi otroci. potoku Sovodnje do Ažle. Strma, ozka in slaba cesta povezuje Klenjo s to cesto. Klanec je zelo strm in cesta tako slaba, da je zelo otežkočen vsak promet tudi z navadnimi kmečkimi vozovi. Občinska u prava bi moraia upoštevati prejšnje zasluge vaščanov in njihove potrebe. Na zadnji seji občinskega sveta je bilo govora o delovnem centru, ki ga bodo ustanovili v občini za popravilo cest. Prav bi bilo, da bi vključili v seznam tudi cesto v Klenji. TRIDNEVNI IZLET 20.. 21, in 22. septembra 1952 na Zagrebški velesejem Vpisovanje pri «Adria-Ex press«. Ul. F, Severo 5 b: tel. 29243. JF Rt A A D E X IZLETI 14. SEPTEMBRA 1952 ENODNEVNI IZLET V Pazin Vpisovanje do 30. avgusta 1952 pri «Adria-Ex press». Ul. F. Sevsro 5-b, tel. 29243. 5-DNEUNI IZlU V DALMACIJO lz tehničnih izlet odloži od 4. bra na 13. do 22. s , bra Odhod iz avtobusom ob noči (er odhod z ” 1(.; i 5. uri zjutraj z I3W trk, kosilo in vece>l ladji). Ob 21.25 Pjj Split in ob 23.^0 ^ Splita (prenočišče* trk na ladji). ]| Drugi dan prm Dubrovnik ob J®-®* * zion v hotelu). m Tretji dan odftod ,, brovnika ob 9- url ^) (kosilo na ladji*' v Split ob Četrti dan ogled »J eve-riuslni izlet v p ali Solin (penzion telu). sp|iii Peti d'in odhod |Z. ob 5. uri zjut«J jjji hod na Reko 0 nato odhod z KeKe bu:om v Trst. ^ Cena vožnji 14.350 lir. Pr, vplS",nVK<1 vsak izletnik dni ca vso*e. dva hoc-arn Ker ost* rj€^* pa se ^ izletn’ š£evil° -I K-er je stev»» j kov omejeno, Pr se vpijejo. zainieresir3ni ” 4 v»n- e n «Adria-Expr«*s0, g sef bi o Severo 5'D tembra. Klenja dežu Dijaške Matice v Gorici, Ul. Ascoli štev. l/l. Opozarjamo, da morajo prošnjo vložiti tudi dijaki in dija- ča vsem interesentom, da bo pokrajinski živinozdravnik pregledoval govejo živino v Go- Torjaa Te dni so sprejeli v Čedad sko bolnico 42-!etnega delavca Venusta Benatija iz Torjana, ker si je zlomil nogo, Benati, ki je uslužben pri podjetju Italcementi. je raztovarjal kamenje z nekega kamiona, pa se ie nanj zavalil rici, Sovodnjah in Steverjanu | velik kamen in mu zlomil no- ktnje, ki so že lansko leto bili i danes, 30. avgusta in jutri, 1.1 go. Zdraviti se bo moral do-v zavodu. | septembra po sledečem redu: I brih 30 dni. IZ 1 r išjl 11 • 'j El I fM 1 Ij Gospodarski n esi n liseB Zakaj mora uvažati Trst železno rudo na tisoče kilometrov daleč, ko pa jo ima zelo blizu ? Klenja je brez dvoma ena izmed najbolj marljivih vasi v Isadu.ti dolini. Pred zadnjo voino so si vaščani sami napravili vodoved, ne da bi čakali denarnilTsrcti siev, ki so bili v ta namen cco_ brani od oblasti. Ko je dospel I denar je bilo delo že dokonča- I no. Enako je bilo z električno napeljavo; ne da bi čakali rešitve od zgoraj, so prijeli krepko za delo in dobili v vas električno strujo. Toda še nekaj jih tare v Klenji. Vasica je na desni stra ni ceste, ki teče vzporedno ob Sejii»OU,K1 VABIJO NATKAim 10N PEVSKI KONCERT «0 V »KDKUO 31. AVGISTA OB !**• ^ Sodelujejo; Pevska zbora iz Podgore in Peci zbori kV, Vod>nik» iz Dolin®1 (G* rica), pevski Vojko« 5 brežine ti* Pro*eka-K.cntove)a, «1, Gruden« iz * «Rdeča zvezda« iz Saleža in pevski n Bazovice. Posluiite se rednih vlakov in avtobusov do brežine in Sempolaja. ti* V._ ZAGREBŠKI VEL 13. DO 28. - IX. - 1952 Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si na nje- Ziomii si je roko pri nakladanju desk GORICA, 29. - V podjetju IGLEA na Tržaški ulici se je danes zjutraj ponesrečil 23-let-nj Abrani Albin iz Standreža, Ul Sv. Mihaela 86. Abrani je z drugimi delavci nakladal deske na neki kamion ko se mu je nenadoma spotaknilo in je padel na tla. V bolnišnici so zdravniki po pregledu ugotovili, da si je pri padcu zlomil levo revko. Ozdravel bo v 25 dneh. 6e ne nastanejo komplikacije. Ohladil se bo GORICA, 29. — Na povelje goriškega okrajnega sodnika so agenti javne varnosti včeraj aretirali 30-letnega Brisca Milana iz Standreža. Brisco bo moral odsedeti 7-mesečno kazen, ker so ugotovili, da je pred časom razbil precejšnje število svetilk in teptal vsajene rastline v spominskem parku. UMRLA JE STARKA ki jo je povozil motorist GORICA, 29. — Pri kavarni «Fait» na Korzu Verdi se je včeraj zvečer okoli 18. ure pripetila prometna nesreča. 22-let-ni Lucijan Smidovič iz Trsta, Otrok padel 1 okna na cesto GORICA, 29. — Včeraj okoli 18. ure se je 2-letna Giana Gra-ziani s Trga Sv. Antona igrala v sobi pri materi. Ko je bila mati zatopljena v delo, je mala Giana zlezla na okno. Ko je gledala cestni promet pod seboj je nenadoma zgubila ravnotežje in padla z okna na cesto s približno 4 metrov višine. Na otrokovo ječanje je najprej pritekla mati, ki je telefonsko obvestila rešilni avto Zelenega križa ki je otroka pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Tu so jo zdravniki sprejeli na opazovalnem oddelku. Ul. Flavia 35 je prihajal s svojo lambreto GO 6604 iz miesta proti glavnemu kolodvoru. V bližini kavarne Fait je nenadoma prekoračila pot neka stara ženica. Kljub temu da se je Smidovič potrudil, da bj preprečil nesrečo, se je zaletel vanjo z vso močjo. Zenska je pri trčenju obležala nezavestna na tleh. Malo nato je privozil rešilni avto Zelenega križa, ki jo j* pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia kjer so zdravniki ugvjtovili, da si je prebila lobanjo, pretresla možgane in se precej poškodovala po celem telesu. Gre za 78-letno Ano Bi-doli iz Kapucinske ulic« 8 Bi-dolijevi so zdravniki nudili vso potrebno pomoč, toda zaradi hudih poškodb je ženska umrla ob 3. zjutraj. «Giornale di Trieste» je prejšnji teden polemiziral z zagrebškim listom «Vjesnik» o dobavi jugoslovanske železne rude tržaški metalurški indu. striji. Po pisanju zagrebškega lista ni prišlo do take dobave po krivdi generalne direkcije ILVA iz Genove, ki tržaškemu podjetju ni odobrila take operacije, po pisanju tržaškega iredentističnega lista pa je bilo krivo jugoslovansko ministrstvo za zunanjo trgovino. Poleg tega objasnjuje «Gior-nale di Trieste», da so se pogajanja nanašala na železno rudo, namenjeno v Bagnoli (blizu Neaplja) in da ta ruda ni uporabna v visokih" pečeh v Trstu, ki proizvajajo lito železo in ne morejo na noben način uporabljati jugoslovanske rude, ker vsebuje mangan. Mi sicer vemo, da tržaška ILV A proizvaja poleg litega železa tudi jeklo in jeklene plošče, toda ker smo novinarji in nismo metalurški tehniki, sprejmimo v dobri veri trditve ((Giornale di Trieste», ki pravi, jo, da je nemogoče predelovati jugoslovansko rudo v visokih pečeh v Skednju, Samo od sebe pa nastaja ob tej trditvi važno vprašanje. Visoke peči železarne ILV A v Trstu so postavljene zelo blizu pokrajin bogatih z železno rudo, vsebujočo mangan, saj kopljejo tako rudo ne samo v Jugoslaviji temveč tudi na Koroškem in po Štajerskem. V Italiji pa so manjše količine take rude v Bresci, v pokrajini Bergamo in Sardiniji, Ne razumemo zakaj so visoke peči v Bagnoli blizu Neaplja opremljene s takimi napravami, ki omogočajo predelovanje rude, vsebujoče mangan, ko je Italija s tako posebno dragoceno rudo izredno revna. Se teže pa razumemo, zakaj niso tržaške visoke peči opremljene s takimi napravami, ko so te visoke peči postavljene tako bli. zu predelov bogatih 2 železno rudo. Ne samo Jugoslavija tudi Avstrija ima bogata ležišča železne rude in bi svojo železno rudo prav rada izvažala Trst pa je od teh ležišč oddaljen komaj 220-250 kilometrov, saj so zgradili tržaško metalurško industrijo prav zato, ker je bila tukaj stična točka med avstrijsko železno rudo in med angleškim premogom. Zakaj uvažajo sedaj železno rudo izključno iz Italije, ki Je priznano revna z rudami? 1951. leta so pripeljali iz Italije 85 tisoč ton rude, koliko pa je Trst plačal za to rudo, ne ve nihče. Pod isto postavko tržaške tr. govske bilance pa izvemo, da so iz Trsta izvozili v Italijo 14.000 ton železne rude. Ker je nemogoče, da bi isto blago najprej uvažali nato pa zopet izvažali, lahko predvidevamo, da se izvoz nanaša na staro železo in predelan pirit. Cena tega blaga tudi ni znana. Tako mora Trst. ki ima bogata ležišča železne rude zelo blizu, kupovati železno rudo na najrevnejšem rudnem trgu v Evropi. Lahko pa gre železna ruda, nakopana v bližnjem tržaškem zaledju v Neapelj, ker to mesto ima primerne naprave za predelavo take rude, ki pa jih Trst nima. Gospodarski nesmisel takega stanja je očiten. Ta gospodarski nesmisel sili Trst, da mora uvažati železno rudo tisoče kilometrov daleč, ko pa bi lahko delal z železno rudo, ki bi ta-htevala samo nekaj ur prevoza po železnici in ki je poleg tega še odlične kvalitete Po tem pa še pišejo in jadikujejo zaradi visokih proizvodnih stroškov surovin za gradnjo ladij, ki menda onemogočajo boljšo zaposlitev. Seveda, če se morajo uboge surovine za tržaško težko industrijo najprej prevažati tisoče kilometrov, ne more nihče zahtevati, da bodo te surovine poceni. Zato pa bi radi vedeli, zakaj visoke peči podjetja ILV A v Trstu ne morejo predelovali železne rude svojega bližnjega zaledja, ko pa lahko delajo z rudo, ki prihaja tako od daleč? Tržaški proizvodni ciklus je skoraj zaključen. Vsaka ladja, ki jo splovijo tržaške ladjedelnice, je bila zgrajena v Trstu skoraj brez uvoza surovin. V Trstu imamo visoke peči za proizvodnjo železa, potrebne naprave za predelavo tega železa v plošče, ladjedelnice, ki te plošče pretvarjajo u trup ladje, tovarno strojev, ki izdeluje pogonske motorje, in te tudi za 50.000-tonske ladje, V Trstu so obrtniki, ki zlahka pretvorijo surov les v najraz- košnejšo ladijsko opremo. V Trstu so delavnice, ki delajo precizne ladijske instrumente, in ki iščejo samo delo, ladijski tehniki, ki se lahko merijo z vsemi po svetu in končno najvažnejše: izredno sposobni in vestni specializirani delavci. Vsi ti faktorji, ki bi morali zagotoviti Trstu polno zaposlitev in blagostanje, pa ne morejo priti do izrazov prav zaradi zgoraj opisanih gospodarskih nesmislov. ILV A proizvaja pre„ drago železo, ker ne more delati z bližnjo železno rudo in je prisiljena preko Italije uvažati špansko ali prekooceansko rudo V takem položaju pa ni samo ILV A temveč vse tržaško gospodarstvo. Vse skupaj nas spominja na podoben primer, ki se je sedaj zgodil v Italiji. Zaradi «izredno pametne» rimske politike bodo ob Jadranskem morju lom vili norveški ribiči, ki bodo prodajali ribe na italijanskem trgu, medtem ko bodo desetti-soči italijanskih ribičev brez posla. To so taki gospodarski nesmisli, ki lahko nastanejo samo kot rezultat bedaste, zaslep. Ijene rimske politike, ki skrbi samo za ozke interese svoje kaste in ne skrbi za splošne potrebe Trst pa ne bo mogel dihati toliko časa, dokler bo u-plenjen v okove te politike. Koprska gimnazija Ravnateljstvo gimnazije v Kopru sporoča dijakom iti njihovim staršem, da se bodo pričeli popravni izpiti 1. septembra t. 1. Dijaki, ki imajo popravni izpit, naj do 1. septembra prinesejo v ravnatelj* stvo prošnjo, kolkovaino s 30 din (šoloobvezni dijaki so oproščeni takse) in zadnje spričevalo. Matura v jesenskem roku se prične 2. septembra s pismenim izpitom. Naknadno vpisovanje v vse razrede bo 6. septembra od 8. do 12. ure. Reden pouk se bo pričeil 10. septembra t. I. Podroben razpored izpitov naj si dijaki ogledajo na oglasni deski v šoli. ir* 11ft ^ OSVOBODILNA FRONTA PRIREDI OB PRILIKI MNOŽIČNI IZLET V ZAGREB IN SICER V SOBOTO 27., NEDEIJO 28. IN PONEDELJEK 29. V ZAGREB BO VOZIL POSEBEN VLAK. — VPISOVANJE DO 19. SEPTEMBRA NA VSEH SEDE2IH OSVOBODILNE r VELJKO PETROVIČ Neznani stari k zbirki e novel ..Prepelica v roki' is«!, <>k! 3c, kakor po na- treni; sedmih zjutraj. je *W(C ,., “ri>> o mesto iz Vi-11 ‘rfla „„ 7T?lmo Palilulske-5e "ase; “ , !eni uenec. Tam lih starše? ,1° Jolikanj dru-”e ljudi fc,- zensfc zauplji-^pakeu J- 50.9a oskrbovali *««»„ ,.. u.tn z?tu v ujet-Miojti Je K nekako iz i0- Kot s,a' uradlll1 tega trga-!fc Posvetnega k ž« Pred uerietno učitelj, n° ““nooai «° SM‘°™0”°j-,1 2adužbin*i?' pntlič- 0v »a dZli mci' St0 me' Do . aesn° m le.Vn S“ 50 Da"«»uleuo od ”3e' ^fcaterl j. fcias'čm Paliluli ^ >n kaknZnal' ~ kd° 3e’ S te. Se p,se ““ tod“ dali ^ *■ i01^ ali iu?riha:>al d° Bi-?, *ikdar „l}en-darske ulice, "% d °t n mimoido- !Ql P° nief, i9a- da bi *P™- & ^ 0nn'r^7,Pa tUdi sam ie li^iho, u Primerih kar il\se £ °Jakr°žU 2 očmi. - in' " *er hit f° fc°9a d«lge-t !l ^Pravil pobesi! oči a,;or ,e ^U fciobufc. fcot, češ tfVk (j f~l n 1 1 * se Z fci0bufc- fco‘. češ Jii”16 to. da si**’ !a,1,co ra- t“ S1 *------------------------ osS on>» Pr7 «tn- * "“feiim < /ase> (et“ !.’ »« je devetnajste- 4if‘ zr«k okrlnaPeli strat°- vratni rat je v 'JTl^del >n c. se iz me- V*« Prt «Cfrač°»9l°bok° V‘ma sl)o- ^> fc fo 5 ^Uonro ema tovorile le^ Večerin ° ?sako sobo-20O(if1fe posl?.’’ f- tudi ondi ^ P i* > novice in ***,•? kral^a Mila-** te h i* misel P> hh£Uzbe in se od-“ dse ani^ anekdot. Pobe„‘u »se 7‘u'“n anekdot. «i» "iti n *o. saj ni moči ?0ln „ P0(ilc•zda:’ so tu *‘)e fnirni škornji nitn n°«u tl\nikr kri nam tn- otroci pa ***££*'■ v bedi in sramot°. ta ^e^/rok^^Pritegnjeno »e druan Jl1 stekle- k% }■' Pogledal okroa™00’ ':S«ikkakj iU He da b?nea °Se !Jl Opazil. Ti na ^ lalLm±\^ožneaa ur^roznega doceia zgorele in *S s^TaTne banke ueči-%e s^uceWl m zairiue£ Zi Zl- d,a ne bi ^kli. 'el ^ sponki’ d“ S0 se mi' S !° ‘isti fcf ®d0t,aIi in d“ 50 čUst«vm in °Je P.ri sreča-L P°t skupaj nadalje- ^^5lC5s - »'n'e» fteio«irani dru3e" ‘'Vel ki je ?°lnosodni W* od hudf 26 od P««-W je £ran,Čne b0' 5« n‘! in ^ 3e zbledel, ^Jod1 pePeio Oon”ei k0^0’' od trePalnir :e P°9ledal T0 -■ c m Pomislil: žnie~tirideserteSiPČfUden Patron! ^r &^nTE:. 9l4n>n 11‘ nekafc"6^ ,’e.šel z °SittšI>|1 ter fca/Cnr 3nim P°' ei naravnr Z popolnoma tl »tis, n„ n°st »a Terazije Te tn\VUs 9luhe0a toj-^Dierno „. r1fPtI n?e!70u \Wti Obrn V močni m 5u°/e te* fcer j« bil “o^sti ,L J nosU in mi' n«P%Uh5akor d“ ie ¥ „.jv, “-Piraji S[?’ a k ?r, a USta z zava-C° tr?0 debei„nii “sf"ici pri-f'o0I. 'nočne _S,Po.dnj° ustni-> u?, brad; p(osc«e in šti- p09led S°. *zdaj"Ia ’ ^Ijufio' p,opoln°ma po .,Waj °"Talen zanič-Je bil - velikanski CeSQ* N0. in „iCe'm°der. ka-n in . BaPet ■ r»j or da >e rurri&nit" * njegove CžnCT l°2elene °ei- *e l1*«. SO se ,z.b°Cena. oKrog. ^On^alno f ’ kaf<:oi' da ,- “O"*' n° nPtrajo nekam ‘Jib S?* u Krtač ^rtačen. Qn Ui d ‘■»cen. On Ki*’ !!u‘i?nitfci hrezimno-^ »o “ oči ' kako je vsem NŽ 9a 3e ,^° podoba, fca-W?°. t03* nnogo ljudi spo- ^ Podobe, od o Ve- posrečilo da N**, neu; J0 resi0nocijo i%i£r£'^ S*S”f”5 SiVSi ................... »„ ‘O i »oletpravo beo->C lre%Vutr°. ®«e pve-(j.iilj ^akor yedr,no in ln0 J°«raž„,(,■ no' odkar LK *rezhrižnost ri?Me,i Se 3e pr„?i e( 3e samo: r»ine ^°9oli i„!Vala sem in «1,5? *o n S»šk„ ',lanove za-fleiJ, °®e» aršir,'ipo sre(ii Tc-”o let« v J ete in6,, nekakšne S&&.SŠ&4Z *lCn ai*lVn* Punjp ^ e tišine 5ek ^ rf je ni 171 zvonje-t*S &1« fc. lc mor J ^ bil z„. al "staviti. ker ni mogel naravnost proti Moskvi in nato v Prizrensko ulico. Okrog njega so se poglavitno gnetle njihove zelem ne in trne uniforme ufolks-dajčerjev)) in tankistov; da se mu ne bi bilo treba zadevati obnjet se je prilepil k zidu m tedaj je, nagonsko dvignivši oci kakor vsa truma okrog njega, zagledal nekaj neum-Ijivega: — pred nji?nt kakih deset korakov spredaj, je visel na kljuki električnega kan-delabra kakih pet—šest metrov visoko kmet in v stotinki sekunde mu je padlo v oči, da ima prteno srajco, da je bos, da ima plave brke, glavo po strani nagnjeno, brado od zanke pritisnjeno k prsim, da mu vise ob životu roke, rumene kakor stopala, da jih je nasilna smrt očistila in posve-tila. Videl je celo, da je pod obešenca kanilo dvoje — tro-je kapelj krvi in da se truplo komaj opazno pozibava od sape, ki od časa do časa zaveje skozi Beograd. In nato si je začel z roko mirno krčiti pot med mladimi Nemci, ki so se Čudoma obračali in' umikali, dokler ni nekako prispel na rob pločnika. Od tod je videl vse obešence; zazdelo se mu je, da jih je veliko, vse polno, po vseh stopnicaht balkonih, po vsem drevju, povsod. Vtem ko se je bolj nezavedno čudil in natančno skušal razumeti ta prizor, je apihal malo krepkejši viter, ki je raznihal vsa trupla, in mladeniču z bleščečim, črnim čopom so zaplapolali ti mladi lasje in bela ovratnica razpete srajce, oživeli celo trakovi na nizkih čevljih. Stari se je razburil, spustil vrečo s steklenicami iz rok. sunil in nemara stopil na nogo visokemu črnemu Nemcu pred seboj, ki so ga nepotrpežljivi tovariši že tako šiloma vlekli s seboj. Nemec se je iztrgal svojim tovarišem in z vso silo sunil neznanega starca od sebe in, ko se je ta opotekel z roba na vozno pot, ga je brcnil še s škornjem v bok, da je starec z obrazom telebnil na asfalt. Ni javknil, niti kriknil, pri padcu je ' samo dvakrat, trikrat šepetaje dejal: — Janko, Janko... moril-ci... — a to je bilo dokaj nerazločno, ,Za tistte Beograjčane pa, katere je to zateklo v ^žini je zvenelo to vendar-te kakor krik in razumeli so tako, kakor da je stari med ®r€jewcj spozna.l nekoga iz- ed svojih, morda sina. In Prejkone ga je obešeni mlade-nie s plapolajočimi lasmi sa-,n° spomnil na sina, se mu zazdel podoben. Neke ženske so vrisnile, priskočili so ljudje. Nemci pa so naglo odvlekli svojega divjega tovariša. Dvignili so ga. ga z rokami očistili prahu, mu izvlekli robec ter mu ga pritisnili na nekolikanj ranjeno brado, mu našli celo vrečo z razbito steklenico ter ga odvedli, v-prušujoč ga, kod hoče, ifci, kje stanuje, da bi ga spremili. Medtem pa se je stari, brž ko se je osvestil, opravičil na svoj način ter se na splošno presenečenje naenkrat ločil od njih. prečil Terazije in izginil za «Balkanom». Zdi se, da niti onadva stara učitelja pri «Oraču» nista nikdar zvedela za njegov doživljaj, čeprav sta slišala o nekem neznancu, ki je neki spoznal svojega sina med obe-šenci in vpil na Nemce, da, so morilci, ter so ga Nemci pretepli In ko je v aprilu o veliki noči leta devetnajst sto štiriinštiridesetega izginil na poti na pokopališče, mislijo njegova družina in tisti edini njegov preživeli tovariš, da ga je verjetno zasulo nekje okrog Moravi je in je bil nato kot neznanec pokopan v skupnem grobu. , PRED VI. KONGRESOM R0MUMS1IČNE PARI J JE V JUGOSLAVIJI OBRAČUN BORBE * A SOCIALIZEM in smernire za bodočnost V glavnem poročilu bo maršal lito realiziral dobre in slabe strani naporov za svobodo in neodvisnost socialistične Jugoslavije v borbi proti moskovskemu hegemonizmu in kapitalistični reakciji Kot je bilo že objavljeno, te I Koga imata delavski razred bo začel 19. okt. v Zagrebu I in Partija proti sebi? Na eni VI. kongres KPJ. Značaj VI. kongresa je težko označiti vnaprej, toda pot, ki jo je prehodila KPJ od V. kongresa do danes jasno kaže, da bo ta kongres izredne važnosti za nadaljnji razvoj tako same KPJ kot celotne države. VI. kongres pada namreč v obdobje, ko proletariat sam upravlja gospodarstvo, kar je omogočilo razcvet novega socialističnega tipa demokracije! VI. kongres pada dalje v obdobje odločnega trganja maske raz «socialistov» in »socializma« v ZSSR, pri čemer igra Jugoslavija brez dvoma glavno in zgodovinsko vlogo. Delavski svet-; in delavsko u-pravijanje z gospodarstvom kakor tudi družbene, politične, državne in ideološke posledice takega upravljanja so nedvomno najpomembnejši pojav v Jugoslaviji po ljudski revoluciji, istočasno pa tudi v socialistični teoriji in praksi zadnjih 30 let Življenje in delo delavske Partije in vseh razrednih in družbenih organizacij v FLRJ dobiva s tem novo vsebino in nujno se pred njiju postavljajo tudi nove oblike dela bodisi v organizacijah, v Partiji sami, kakor tudi v odnosu do delavskih mmožic. V tem pogledu je prvenstvene važnosti vloga in delo Ko munistične partije. iiiiimiiiiiiimiMiiimimmiiiniiiiiiimiiiiiiiii Antony Eden (Oj, ti preljubi sv. Anton, vseh zaljubljenih patron...) strani vsakovrstne buržoazne in drobno buržoazne «teoretičar-jet in intelektualčiče, ki se boje odkrito pogledati v oči vpra šanju demokracije in priznati, njena vsebina ni v tej ali oni obliki (mmostrankar,ski, bur-žoazno-parlamcntarni itd.) ampak v tem, kdo končno odloča o razdelitvi presežka dela delovnih ljudi (oni sam, ali pri-vptni lastnik ali celo tretja sila — država, ki je nad ljudstvom); te »modrijane« ki običajno jemljejo svoje buržoazne oblike kot absolutni ideal člo-večanstva, kot nekaj ((naravnega« za človeško družbo, čeprav so te oblike samo rezultat določenega zgodovinskega razvoja, ki pa pripadajo danes že zgodovinski preteklosti. Na drugi strani razne informbirojev-ske «teoretičarje» socializma, ki se šfe nranj upajo pogledati v oči vprašanju demokracije, skrivajoč svoj despotski in dr-žavnokapitalistični sistem za borbo proti privatnemu kapitalizmu in vsem zlom, ki ga ta prinaša delovnemu ljudstvu in ki so izkoriščajoč borbo ljudstva za socializem prav to ljudstvo oropali vseh pravic in ga pahnili v hujšo razredno in nacionalno suženjstvo v kakršnem je živelo kdaj koli prej. In končno na tretji strani pojavljanje bojazni v vrstah naprednih ljudi samih, da ideal delavskega upravljanja še za dolgo ni uresničljiv. Razumljivo je, da se prvi — buržoazni ideologi, zaletavajo v razredno delavsko partijo (pod krinko borbe za demokracijo in proti enopartijskemu sistemu, ki je v ZSSR privedel do despotizma in birokracije), drugi — ideologi sovjetskega birokratizma pa da hočejo ravno partijo spremeniti v birokratski instrument in birokratski aparat. V teh pogojih je edina socialistična in revolucionarna pot v 'borbi proti eni in drugi tendenci, proti prvi kot kapitalistični preteklosti in proti drugi kot preteklosti v razvoju socializma, ki ni bila sposobna privesti do socialističnih družbenih odnosov temveč le s pomočjo države obnoviti nove ka-pitaiistione odnose. Edina pot je torej v krepitvi vere delavskega razreda v njegovo moč in sposobnost, da s prevzemanjem upravljanja gospodarstva v lastne roke in s tem tudi upravljanja v preostalih državnih in družbenih področjih, zgradi resnično socialistične družbene odnose. Osnovne važnosti je namreč zavest v borbi za socializem, ki se konkretno manifestira v nesebičnosti, požrtvovalnosti, vsestranski aktivnosti in v borbi proti birokratskim tendencam za privilegije ter proti buržoaznemu izkoriščanju in izrabljanju socialistične demokracije, končno in ne nazadnje pa tudi v borbi za idejno čistost in čvrstost. Vsa la aktivnost v krepitvi vrit zavednih elementov, v njihovi mobilizaciji za delo med množicami, v borbi proti karieristom in vsakovrstnim špekulantom v Partiji sami in okrog nje, v borbi proti nosilcem buržoaznih in birokratskih ide.i, v pregledovanju dosedanje borbe za socializem, v študiranjn problemov za nadaljnjo aktivnost med množicami in v odno sih množic do Partije, v dviganju in izgrajevanju likov — komunistov — v vsem tem ie vsebina predkongresnih priprav in bo končno vsebina kongresa samega. Podčrtati pa je treba tudi v zvezi z vsem tem, ogromno vlogo, ki jo imato sindikati kot najširša organizacija delavskega razreda. Sindikati so ravno tista neposredna organizacija samih delavskih množic, ki je ne samo ni mogoče ločiti od vloge in dela delavskih svetov, temveč je z njimi najbolj neposredno povezana in z njimi tako rekoč stopljena v eno. Toda delo sindikata s tem ni izčrpano kajti sindikati so istočasno tudi množična šola delavskega upravljanja in političnega in kulturnega dviganja. Delavskega upravljanja si ni mogoče zamisliti brez stvarne in vsestranske vloge sindikatov. Ta vloga bo morala priti tudi jasno do izraza na kongrerti, kajti nikjer na svetu niso nikoli imeli sindikati tako velike in važne vloge kot jo imajo prav sedaj v Jugoslaviji. Ce je pomen V. kongresa KPJ bij v tem, da je predstav ljal mobilizacijo ljudstva in Partije v borbi proti moskovskemu hegemonizmu za enakopravnost in neodvisnost Jugoslavije, bo značaj VI. kongresa nedvomno v tem, da bo učvrsti! zmago nad birokratskimi elementi v državi, politično in idejno sumiral dosedanje rezultate v borbi za socializem in socialistično demokracijo in določil nadaljnje naloge in nadaljnje smernice za to borbo. FGTOMOIMIIKA Pretep v republikanskem nacionalnem komiteju. Republikanski pristaši so napadli fotografa, ki je hotel fotografirali njihovega omedlelega delegata. Zaradi poškodb je fotograf tožil odbor republikanske stranke in njenega predsednika na plačilo škode 250.000 dolarjev Velika britanska leteča ladja (tPrir.cessii po uspelem preizkusnem poletu. Cez krila meri 219 čevljev, podolž pa 148 čevljev Tehta 140 ton, Kanal REHI - MEHA - DOM velika vodna pot v srcu Evrope Po nekaterih delih kanala bi lahko vozili do 1.500 ton težki plovni objekti, Dela hi trajala 15 let, skupni stroški pa bi znašali 405 milijonov mark Znano je, da je vsak prevoz po vodi mnogo cenejši kot po suhem. Zato ni nič čudnega, če povsod skušajo urediti rečne struge tako. da so plovne in skopati kanale tam, kjer ni rek. Pred kratkim je poročalo časopisje o nekem takem velikem delu v SZ in sicer o kanalu, ki veže Volgo z Donom. Tu pa se bomo usta vili nekoliko pri plovnem kanalu med Renom, Meno in Donavo. Ta načrt je že zelo star, m ga že izvajajo. V mnogih predelih pa celo služi svoji funkciji. Načrt tega kanala predvideva dvojno gospodarsko korist. Predvsem je kanal prometna zveza velikega dela Evrope, z druge strani pa rezerva velikanskih količin električne energije. Novi plovni kanal bj povezal veliko industrijsko področ je Nuernberga z vso Bavarsko in z velikimi središči surovin in težke industrije v Vestfaliji in Porenju. Poleg tega bi tudi povezal Zapadno Evropo z Avstrijo in njenim gospodarstvom. Tu bomo trenutno pustili ob strani možnost izkoriščanja električne energije, ampak bomo pogledali kanal samo kot plovno pot. Kanal Ren — Mena — Donava bi moral tudi povezati dva do sedaj povsem lo čena gospodarska bazena in sicer Donavski bazen in že prej omenjeni' rensko-vestfalski bazen. Ko bi bil kanal že dokončan in ko bi bil že uporaben, bi moral posredovati zapad-nemu, t. j. rensko-vestfalskemu industrijskemu, predvsem surovine in poljedelske pridelke. V zameno za to bi v nasprotno smer, t. j. v Donavski bazen omogočal prevažati industrijske proizvode. Neki politični krogi so da nes nasprotni izvajanju tega načrta in nadaljevalnim delom in to zaradi političnih sporov, ki delijo danes svet in tu predvsem Evropo, v dva ločena dela. Toda projektanti in ideatorji tega načrta nudijo kot protiutež podatke, ki govorijo dovolj jasno. Ze delna plovba, ker ves kanal še ni končan dokazuje, da je kanal rentabilen, in to opravičuje nadaljnjo gradnjo. Po dosedanjih izkuš-njh so tisti deli, kjer lahko plovejo tudi plovni objekti do 1.500 ton, zelo rentabilni. Kar se tiče rentabilnosti tega kanala je ((Institut za gospodarski napredek Muenchena« objavil poseben zvezek poročil, v katerih pravi, da je evropski kanal, ki bi povezoval večji del Evrope, po katerem lahko plovejo tudi ladje do 1.000 ton nosilnosti in ki bi bil speljan po deželi, ki je gospodarsko zelo razvita, prav gotovo rentabilen. Iz vsega tega sledi, da je .....................111 ■> 111 ■■ I ■ 111M111 ■ ■ 11 ■ 111 ■ IMI >m ■! t ■ 111 ■■ 1111 ■ 11 ■ II ■ >1 ■ i .................................................................................................................................................................................. umnim AlAMKIillliK MII dimim: ZIM IVII,STI Letalc v služiti znuncsii S pomočjo letala, in posebnih aparatov na njem je mogoče izdelati najpopolnejše zemljevide. Znanstveniki raziskujejo z letali, posebno s helikopterji, nedostopne kraje v džunglah, geologi proučujejo podzemlje, arheologom pa služi letalo pogosto za iskanje s peskom zasutih objektov v puščavah V tem kratkem članku ne bomo upoštevali letala kot navadnega prometnega sredstva niti njegove negativne vloge kot rušilnega sredstva v času vojne, ampak le kot sredstvo, ki posredno ali neposredno pomaga znanosti. Poskusimo na kratko navesti nekaj takih primerov. Pri risanju zemljevidov je bil človek do nedavnega navezan na razne instrumente, s katerimi si je pomagal pri merjenju razdalj in profilov posameznih točk, da ip tako dobil ogrodje za nadaljtn,ie_ risanje zemljevida. Kljub točnim meritvam pa so bili zemljevidi zelo pomanjkljivi in poleg tega je bilo delo zelo dolgotrajno in drago. Sedaj pa so si umislili nov način. Enostavno fotografirajo iz letala deželo, katere zemljevid nameravajo delati in. s pomočjo sicer zelo zapletenih aparatov skonstruirajo popolno zem Ijevidno karto. Za razumevanje tega ni potrebno kako posebno poznavanje fotografske tehnike in možnosti fotografije same. Prav vsakomur je jasno, da vsako merjenje ali tudi navadno opazovanje deformira sliko, ki jo opazujemo od daleč, zaradi navadnega zakona perspektive. Ce pa gledamo stvar od blizu, je njena slika v našem vidnem organu vsaj točnejša, če ne povsem točna. Ce temu dodamo, dt se letalo s svojim preletom najidealneje približa vsaki posamezni točki, nam je jasno, da bo tak zemljevid gotovo toč-nejši od tistega, ki so ga doslej napravili' ie z navadnim, sicer preciznim, toda zaradi pre velikih razdalj med posameznimi merilnimj točkami, nepopolnim merjenjem. Kai pa zemljepis? Pri pokrajinah, ki jih poznamo do potankosti, nam letalo gotovo ne bo pomagalo, toda v raznih predelih, ki so težko dostopni ter jih ni mogoče proučiti zaradi njihove prevelike obsež nosti. je letalo zelo dobrodošlo. Pred kratkim smo vide li v Trstu film: »Lovci na lo- banje«. Kdor je gleda] ta film, se je lahko načudil velikanskemu obsegu ali površini, ki jo v Južni Ameriki zavzemajo gozdovi. Kdo pa naj prodre v te gozdove in kdo naj prouči vse te pokrajine, kamor ne vozijo ne ceste ne železnice, kjer celo navadnih, poljskih poti ni, kjer je divja džungla dostopna le tamkajšnjim na pol divjim plemenom in zverem In v tem primeru je spet letalo, ki priskoči človeku na pomoč, da si vsaj površno ogleda in na grobo določi zemljepisne ter gospodarske značilnosti dežele. Da je s tem dano kolikor to lik'.> možnosti za proučevanje tudi tamkajšnjega ljudstva, tamkajšnjega živalstva in rastlinstva, je samo ob sebi razumljivo. Posebno pa pride do izraza naša trditev tedaj, če namesto letala vzamemo helikopter, ki lahko pristane kjer hoče in se tudi dvigne z najmanjše jase. Geologi celo trdijo, da je letalo tudi njim v veliko po moč. To zveni sicer čudno, če pomislimo, da se bavi geologija s podzemljem, z raznimi plastmi zemlje, rudnin, kame-nji in vsega podobnega, ki je pod površino naše zemlje. Toda geologi trde, da ima vsaka geološka sestavina svojo posebno obliko na površju in je zato po zunanji obliki površine možno ugotoviti, kaj se krije pod površino. Za geologi pridejo na vrsto še arheologi. Ti ljudje se ba-vijo z raziskovanjem zgodovinskih ostankov iz starih dob. Dokler ima arheolog nalogo proučevati egipčansko piramide ali rimski kolosej, mu letalc ni potrebno, ko pa po nekih znakih zasluti al; pa ko Po nekih zapiskih ugotovi, da je bila v Afriki, tam kjer je danes puščava, nekoč cvetoča rimska kolonija z utrdbami, vodovodi, cestami in podobnim, si lahko najbolje pomaga z letalom. Tudi če bi tak znanstvenik šel na pot s karavano in dospel v določen, na zem- ljevidu ugotovljen kraj, bi verjetno ne uspel, kajti saharski pesek je to staro rimsko ko lonijo prekril in tako na debelo zasul, da bo znanstvenik hodil po njej, ne bo pa opazil, da je pod njim to, kar išče. Čudno, kaj ne? Nič ni čudno. Fotografija nekega takega kraja nam vse razloži. Vsa puščava je prekrita s peskom, ki ga razni puščavski vetrovi znašajo na valovom podobne gričke. Zato je pešec, kj hodi po puščavi, lahko nad tem kar išče, ne da bi za to vedel, dočim pa z višine, iz letala, od koder ima večji razgled, opazi ob sončnem zatonu,_ ko za hajajoče sonce dela močne sence. točne obrise trdnjave. Za rimsko trdnjavo, kj jo imenujejo Fossatum Africae. je znano, da so podatki, ki so jih dobili s fotografiranjem iz letala, mnogo bolj točni in tudi mnogo več povedo, kakor pa izkopavanja, ki so pa doslej ie v začetnem obdobju. obstoj tega kanala zagotovljen. Poslavlja pa se drugo vprašanje in sicer vprašanje amortizacije vloženega kapitala. Po nekem nekoliko sumaričnem proračunu, bi zahtevala gradnja samo tistega dela kanala, ki bi povezoval Wuereburg z Nuernbergom okoli 400 milijonov nemških mark stroškov Dela bi trajala petnajst let in tako bi biti stroški razdeljeni po 27 milijonov mark na leto Ves ta vloženi kapital bi se moral amortizirati v 100 letih, namreč v dobi, kolikor dobi gradbeno podjetje kanal v izključno upravo. To pomeni, da bi moralo podjetje, ki je ka nal zgradilo in bi ga imelo v svoji oskrbi ter upravi, letno dobiti okoli 31 milijonov nemških mark dobička. V to moramo namreč vračunati stroške za vzdrževanje kanala in tudi najmanj 5 odstotkov obresti za kapital, ki se amortizira. Da pa podjetje vnovči tolikšno vsoto, mora prepluti po kanaiu v enem letu približno 10 milijonov ton blaga, in da podjetje dobi plačano za uslugo 3 nemške marke za tono. Po dosedanjih računih je možno doseči to količino. To je razvidno iz številk, ki nam kažejo velik napredek plovbe na Meni in Donavi. Iz vseh dosedanjih poročil in računov se da sklepati, da bi ta kanal popolnoma ustrezal tem zahtevam in da je zato nujen. Na drugi strani bi tudi podjetje, ki se je lotilo tega velikega dela, ne moglo priti v zagato zaradi morebitnega rizika, da se podjetje iz ekonomskih razlogov ne bi obneslo. Koliko je ta objekt potreben in že nekako zaželen, nam dokazuje dejstvo, da so na Dunaju osnovali poseben odbor ali društvo za propagiranje te zamisli med avstrijskim ljudstvom. Res je, da ta odbor ne bo mogel dajati finančnih sredstev za gradnjo kanala, toda moralno bo podpri že itak tako dokazano potrebo po tej veliki vodni poti v srcu Evrope. miiimiimimimiiiimimiimiiiimimiimiiii SVETOVNO itespeilarstee IZBOLJŠAN TRGOVSKI OBRAČUN V. BRITANIJE Iz_ poročila britanskega finančnega ministrstva sledi, da bo Velika Britanija izboljšala svojo industrijsko prizvodnjo v drugem polletju letošnjega leta ter bo tako lahko izravnala svoj trgovski obračun izven šterlinškega področja. V istem poročilu beremo, da bodo ostale države šterliškaga področja težko uspele v izenačenju svojih obračunov. V prvi polovici letošnjega leta se je deficit držav Britanske unije, se je v za pet še ki niso vezane na šterlinško valuto, zmanjšal Za dve tretjini. Ostali deficit pa splošnem zmanjšal st in v razmerju z drugo polovico lanskega leta. Po istih podatkih je bila proizvodnja mehanične in elektrotehnične industrije kakor tudi proizvodnja ladjedelnic v letošnjih prvih štirih mesecih za S odstotkov višja od proizvodnje enakega razdobja lanskega leta. ANGLEŠKI IZVOZ TEKSTILNIH STROJEV Po podatkih iz Londona je izvozila Anglija v prvem polletju letošnjega leta več tekstil, nih strojev Kot kdaj koli prej v enakem obdobju in sicer za skupno vrednost 24.833.709 funtov šterlingov. V enakem obdobju lani je izvozila le za 19.900.000 funtov šterlingov. Od tega je največ kupila Indija, 3.980.000 šterlingov, Brazilija za 2.400.000, Italija za 2.190.000, Pakistan za 1.520.000 in Francija za nekaj več kot en milijon funtov šterlingov. IZVOZ BOMBAŽA IZ EGIPTA Egipt je izvozil v enajstih mesecih, od lanskega 1. septembra ao letošnjega 1. avgusta, 3.831.414 kantarjev bomoaža V enakem razdobju lanskega leta pa je izvozil kar 6.105.166 kantarjev. Sedaj ima pripravljenih za izvoz še 814.432 kantarjev bombaža. DALJŠANJE ŽIVLJENJSKE DOBE TUDI V HOLANDIJI Se ni dolgo tega, ko smo pisali o zvišanju splošne življenjske dobe in smo rekli, da se ie življenjska doba v zadnjih sto letih podaljšala od prvotne dobe, ki je trajala le pičlih 35 let v sedanjih 60 let v Evropi in 67 let za ženske ter le nekoliko manj za moške v ZDA. Da veljajo te številke kot velika spodbuda za nadaljnje delo tudi v državah z nižjo življenjsko dobo, je samo ob sebi razumljivo. Toda najčudovitejši primer nam nudi Holandija. Po njihovem zadnjem mesečnem poročilu o splošni gostoti prebivalstva, ima trenutno Holandija že nad 10 milijonov prebivalcev ter je razen Belgije daleč najgosteje naseljena država na svetu. Pred petdesetimi leti in sicer leta 1900 je štelo prebivalstvo Holandije le 5 milijonov ljudi, danes pa, kot vidimo, se le kar podvojilo. Ce pomislimo, da znaša površina Holandije samih petintrideset tisoč kvadratnih kilometrov, nam je jasno, da je dovolj gosto naseljena. Ne bomo tu ponavljali vst-h vzrokov podaljšanja življenj sit« dobe, pač pa bomo navedli le nekaj zanimivih številk iz Holandije. Splošna življenjska doba v Holandiji, po računih iz 1: 1951, maša že 71 let za ženske in 67 let za moške (Povsod je življenjska doba ženske nekoliko večja ali daljša od življenjske dobe moškega) Sicer bj mislili, da je po teh številkah Holandija tipična dežela starčkov, toda to ni res, ker je nad 40 odstotkov holandskega ljudstva mlajša od dvajset let. Na vsak način pa imamo lepo število ljudi, ki imajo kar lepo ali celo častitljivo starost, Nad 464 tisoč ljudi je starih nad 70 let, 3250 žesisk in 2230 moških je starih devetdeset let in 682 jih je starih že nad 95 let. O »tole+nikih poročilo ne govori. Ker smo že pri vprašanju življenjske dobe, se bomo pomudili malo tudi z znanim ruskim znanstvenikom Bogomolcem. Bogomolec je trdil, da ie možno podaljšati življenje tudi do sto trideset ali celo sto petdeset let, ker je organizem biološko sposoben tako do dolgega življenja, ki bi bilo v stvari samo presnavljanje in obnavljanje celic, iz katerih ses>oj| ve« človeški organizem. Da sm<> Imelj in da še imamo ljudi, kt živeli do sto petdeset let, tudi znano. Pred nekaj dnevi je v Južni Ameriki umrla starka, ki je bila stara 150 let in nekaj mesecev. Bogomolcova trditev pa ver-etno ne bo držala, kajti do sedaj se je izkazalo, da se je življenjska doba zares podaljšala, toda preko določene meje sta-rosti pa le ne gre. Kot smo že leklj, dočakajo posamezniki tudi sto in več let, toda v splošnem se število takih primerov ne množi v sorazmerju s splošno podaljšano življenjsko dobo in so še nadalje to le zelo redki in zares edinstveni primeri, dočim ostane splošna najvišja normalna starost še zmeraj taka kot je bila in sicer od osemdeset do pet in osemdeset ali kvečjemu devetdeset let. Res je sicer, da je danes mnogo ve£ ljudi, ki dočakajo to starost, kot. se je t0 dogajalo v preteklosti, toda, kot b, pričakovali, bi moralo biti tudi mnogo več ljudi, kot v preteklosti, ki bi se povzpeli nad sto in več let. In tega Pa ne moremo trditi. Iz tega sledi, da Bogomolcova trditev vsaj za sedaj, v navadnih razmerah nima osnove. llllllllllll||||Ulll||||||||||||||||||„,|||||t||||||||,M|||| itiiiiitinni! fl3f »/ffllltl tlf*'|(l|f( MOSKOVSKI TELEFONSKI IMENIK Nedavno so dali v Moskvi v promet prvi povojni telefonski imenik. Imenik ima 888 strani in zajema skupno 75.200 številk Izdanih pa je bilo le 25.000 izvodov, kar je absolutno premalo za mesto, ki šteje 8 milijonov prebivalcev. V nekaj urah je bil imenik dobesedno ra’ giabljen. tako da predstav' !a sedaj pravo bibliografsko redkost za običajnega smrtnika Zanimivo je, da je Kreme! s v tem imeniku označen s samo eno številko in to: Prezidij Vr-hovnega Sveta - centrala - 3’ cePrav je splošno zr.a- v Krem!iu več kot 1000 telefonov po pisarnah in privatnih stanovanjih voditeljev birokratske kaste. Za te telefonske številke kakor tudi za vrsto drugih službenih telefonov ohstaja poseben ((zaupni« imenik, vki ga sploh ni v prometu. MOSKOVSKE KNJIŽNICE V BARAKAH Številne knjižnice Moskvor-jeckega rajona v Moskvi so nameščene po barakah. Ena je na primer v baraki, ki je bila zgrajena še pred revolucijo, druga zopet v baraki, ki se ruši, tietja v prostoru, ki ni zavarovan pred dežjem, četrta v tako mali sobi, da knjup ze vrč let niso bile preložene itd. Moskovski ((Krokodil« (humoristični list), ki običajno tovrstnih pojavov ne 'oeieži, ’e pred ca,iom objavil te podatke, ven-aar se je takoj potrudil, da je grenko pilulo nekoliKo osladil. Vzporedno je namreč objavil risbo mlade deklice, s kniigo v roki in s ((tolažilno izjavo« na ustih: »prej sem čitaia tako knjigo 5 dni, sedaj pa jo pre-čitam v dveh...« TEKMOVANJE NA PAPIRJU Sistem tekmovanja, ki ga je na administrativni način predpisal Kremelj, se v vsakodnev-ni praksi pokazuje za neizvedljivega. Poročila iz raznih predelov Sovjetske zveze pričajo o tem, da kolektivi industrijskih in drugih podjetij pod pritiskom partijskih voditeljev in direktorjev sicer sprejemajo tekmovalne obveze, da pa ne kažejo nobenega truda, da bi te obveze tudi izpolnili. Zaradi neizpopolnjevanja tekmovalnih obvez je v maju zelo padla produkcija v Sverdlovsku, podobni pojavi pa so tudi v Azer-bejdžanu, Kazahstanu, v Adi-gejski in Krimski oblasti. \ir\r i kr Vremenska napoved za danes V l\ r A/l r predvideva še vedno jasno f |\L/VlL vreme z možnostjo manjših prehodnih pooblačitev. — Temperatura v lahnem porastu. — Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 27 stopinj, najnižja pa 20 stopinj. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA SO, AVGUSTA 1952 * šatšiHl m trn m—gg Opozarjamo vas na sledeče oddaje: .Jug. cone Trsta: 14.20: Od Triglava do Jadrana. 18.30: Morja široka cesta. 21.00: Verdi in Čajkovski. — Trst II.: 18.40: Mozart: k,„ J v D-duru. — Trst I.: 18.00: RADU vir in petje. Sodelujejo Luigi Toffolo Otta. — Slovenija: 12.00: Iz oper P. I. calKOV ga. 19.10: M. Musorgski: V otroški izbi. ŠAHOVSKA OLIMPIADA SE DANES ZAKLJUČI Vprašanje prvaka odprto TUDI SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO PROTI KONCU Glavna in skoraj edina kandidata ZSSR in Jugoslavija - Nemci so Rusom odvzeli polovico točke - Ogorčena borba med Miličem in Kottnauerjem Trifunovič, Rabar, Gligorič in Pirc. Spodaj: Milič in Fuderer. Jugoslavija imela HELSINKI, 29. — Danes so igrali prekinjene partije. Milič je po veliki borbi remiziral s Cehom Kottnauerjem. To je bila ena najbolj dramatičnih partij na celem olimpijskem turnirju. Ob prvi prekinitvi je pozicija kazala na remi; kasneje je Milič izgubil dva kmeta, toda v naslednjem nadaljevanju je Kottnauer sicer obdržal na- Stanje pred zadnjim kolom je naslednje: ZSSR 18; ZDA 17; Jugoslavija in Argentina 16.5; Madžarska, CSR 15; Švedska 12; Zapadna Nemčija 9,5; Finska 8,5. Zadnje kolo: Jugoslavija - Finska, CSR-Zapadna Nemčija, Sved. $ka - SZ ter Argentina-Madiarska. skok dveh kmetov, a Milič je znatno popravil svoj položaj. Vsi jugoslovanski igralci in spremljevalci so presedeli dolge ure pri analiziranju te partije. Pred tretjim nadaljevanjem, ko se je češki mojster končno le mora] zadovoljiti z eno samo točko, je položaj na tabli bil naslednji: Milič: Kh3, De5, Ld4, 13, g2, hs4; Kottnauer: Kg6, Dd3, S13, b3, c4, 15, g7, h5. (Na potezi Kottnauer). Prekinjeno partijo iz sedmega kola je Reshevski predal brez nadaljevanja Stahlbergu. Match med Švedsko in Ameriko se je zato končal z zmago Švedske 2.5 : 1:5. Dvoboj ZSSR - Zahodna Nemčija se je končal s 3.5 : 0.5. Polovica točke, ki so jo Nemci odvzeli Rusom, nadvse koristi Jugoslovanom. Argentina je po prekinjenih partijah dohitela Jugoslavijo (Argentina - Švedska 3.5 : 0.5), vendar ima jutri zelo hudega nasprotnika - Madžarsko, medtem ko nastopi jugoslovansko moštvo proti zadnjeplasirani Finski. Jasno je, da Argentinci proti Madžarom ne bodo nabrali toliko točk kot Jugoslovani protj Finski, ki bo igrala brez svojega edinega mednarodnega mojstra Boeka. Ta je zaradi preutrujenosti in porazov popolnoma obupal ter zapustil prizorišče boja. Odšel je na deželo, da [ nabere novih moči. Jugoslovani morajo igrati na rezultat 4 : 0. Ker poznamo simpatijo finskih igralcev do Rusov, njihovo malodušnost in moč ter voljo Jugoslovanov, mislimo, da cilj ni postavljen previsoko. S tem bi 20.5 točk. Rusi bodo igrali proti Švedom. Švedska trojica Stahl-berg, Stalz in Lundin je obljubila, da bo dala vse iz sebe. Rezultat dvoboja bi zelo lahko bil 2.5 :1.5 v korist sovjetskega moštva; to je namreč najpopularnejši izid na letošnji climpiadl, ko se sestaneta dve moštvj z velemojstri v svoji sredini. V tem primeru bi tudi Sovjetska zveza imela 20.5 točk. Zmago in težki pokal bi osvojila Jugoslavija, ker je njeno moštvo doseglo eno zmago več od Rusov. Možnost torej obstaja, čeprav ne ravno prevelika. Kot zanimivost ob zaključku lahko povemo, da sovjetski listi pišejo sicer o posameznih rezultatih dvobojev, ne prinašajo pa lestvice. Razumljivo: Jugoslavija je od samega začetka v vodstvu. merju 87:81 točkam. Rezultati v nekaterih disciplinah so tile: 100 m prosto — moški: 1. Hajner (11.) 1:01,7, 2. Schmitzberger (D) 1:01 J); 200 m prsno: Siftctr (II.) 2:56,1; 4x100 m prsno; Dcnau 5:28,3, Ilirija 5:35,7. *** O Po 1. kolu slovenskega prvenstva v šahu vodi ing. Vidmar s 5,5 točkami. Sledijo ing. Sikošek 4 (1). Preinfalk in Puc po 4, Izvekov 3,5 (1), Kržišnik 3ji, Šiška 3 (1), Germek 2,5 (1). Vcšpemik, Roblek, dr. Nemec in Gar brovšek po 2,5 itd. Zadnja zanimiva točka: Hitrostne dirke PARIZ, 29. — Jutri se bo končalo svetovno kolesarsko prvenstvo na dirkališču. V hitrostni dirki ‘bodo nastopili preostali diletanti in profesionalci. V nedeljo bodo sicer še vozači za motorji, a to s tehničnega stališča ne vzbuja nobenega zanimanja. V prvem polfinalu hitrosti bodo pri diletantih nastopili Morettini, Pinarello in Mock-ridge, v drugem pa Sacchi, Peacock in Cox. Verjetni finalisti: Mockridge, Cox in Sacchi. Med profesionalci se bosta brez posebnih naporov plasirala v finale Harris in Patter-son, za tretje mesto pa se bodo borili Van Vliet, Senftleben in Derksen. Borba med obema velikanoma dirkališča bo med najbolj zanimivimi na celem prvenstvu: Harris bo hotel doseči četrti zaporedni uspeh, Patterson pa še drugo mavrično majico (znak svetovnega prvaka) na letošnjem prvenstvu. S tem dvobojem bo praktično konec prvenstva, ki je prineslo Italijanom toliko razočaranja. nogometnega prvenstva. Nedeljske tekme med BSK in Hajdukom iz tega razloga ne bo. Pred dnevi se so bili začasno diskvalificirani nekateri dalmatinski sodniki, med njimi tudi najboljši - Lemešič, ker so odbili, da bi sodili nekatere tekme Vzroki obeh sklepov so sicer različni, isti pa je efekt. Zato bo zanimiva reakcija Nogometne zveze Jugoslavije. Splitski Hajdukne bo igrat na državnem prvenstvu? SPLIT, 29. — Iz Splita javljajo da se Hajduk zaradi ne‘ Zmaga Rusije v odbojki MOSKVA, 29. — Končano je svetovno prvenstvo v odbojki. Zaključni vrstni red žensk; 1. ZSSR 7 zmag; 2. Poljska, 6 zmag in 1 poraz; 3. CSR (5-2); 4. Bolgarija (4-3); 5. Romunija (3-5); 6. Madžarska (2-5); 7. Francija (1-6); 8. Indija (0-7). Moški vrstni red; 1. ZSSR, 5 zmag; 2. CSR (4-1); 3. Bolgarija (3-2); 4. Romunija (2-3); 5. Madžarska (1-4). Sledijo Avtomobilske dirke pomoč industriji ugodnih finančnih pogojev ne, Francija, Poljska, Indija, Liba bo udeležil jugoslovanskega | nom, Izrael in Finska. Avtomobilske dirke zahtevajo od vozača kot od avtomobi-\a kar največjo popolnost. To je šport v katerem drzne vožnje naravnost elektrizirajo izredne množice gledalcev, ki vsako leto prisostvujejo dirkam. hkrati pa služijo dirke avtomobilski industriji, da preizkuša na njih nove tehnične iznajdbe. Tako so na primer natančno preizkusili ravno na avtomobilskih dirkah pnevmatike, avtomobil aerodinamične linije, kontrolno zrcalce za šoferje, lahke kovine, iz katerih so novi dirkalni avtomobili, nezdrobljivo steklo in bencin z visokim oktanovim številom. V laboratorijih ne morejo tehničnih novosti pri avtomobilih nikoli tako temeljito preizkusiti kakor na dirkah, pri katerih doseže avto maksimalno brzino. Dirka na 800 km na o- zadnja poročila »Večni koledar" in njegov izumitelj Premlad je, da bi uspel LONDON, 29. -r- 61-letni angleški doktor George Brewster je danes ponovno opustil namero, da bi preplaval Ro-kavski preliv. V svojem šestnajstem poskusu je v 7 urah in 27 minutah preplaval 13 kilometrov. Startal ie v Dovru. Po dvanajstih urah naporov je istega dne stopil v spremljevalni čoln tudi 32-letni angleški plavač Richard Glynn, ki pa je začel na francoski obali. Do Anglije mu je manjkalo še enajst kilometrov. Ob 14,15 je poizkusil srečo še Paragvajec Roberto Ruiz. Plavanje čez preliv je doživelo svojo sezono. Do konca septembra se bodo poskusi vrstili vsak dan 2 vseh vetrov LONDON, 29. — Ameriški e« lektrptehnični inženir Willard C, Edhvards k; je služil v ameriški mornarici, poskuša že 30 let prepričati sivet, naj sprejme njegov načrt »večnega koledarja«. Včeraj je Edwards tudi Londonu razložil svoj načrt koledarja. ki bi odpravil vse petke, ki pridejo na 13. v mesecu, uvrstil odvisni dan prestop niH letih sredi poletja in uvrstil božič vedno na ponedeljek. Po tem koledarju, ki ga Edi wards že 30 let zaman brezplačno ponuja svetu, bi imelo vsako četrtletje 91 dni ali dva mesca po 30 dni in en mesec z 31 dnevi. 365. dan v letu bi bil uvrščen med zadnjim decembrom in prvim januarjem in bi bil pravi praznik novega leta. Odvišni dan prestopnih let bi bil uvrščen med 31. junijem in 1. julijem in bi bil. prav tako kot novo leto, mednarodni praznik. Velikonočna nedelja bi bila 14. aprila, mesci pa bi se začenjali s ponedeljkom, sredo ali petkc-m. tako da 13. dan v mesecu nikoli n-e b; mogel biti petek. Marec .junij, september in december b: imeli po 31 dni, ostali mesci pa po 30. Vsak mesec bi imel 26 delovnih dni, knjigovodstvo pa bi bilo olajšano, ker 1. in, 15. v mesecu nikoli ne bi padia na nedeljo. Na koncu je Edvvards izrazil upanje, da bodo ZDA in Anglija sprejele njegov koledar, ki bi se potem razširil po vsem svetu, in še enkrat poudaril, da noče za svojo idejo nobenega plačila. Tudi mongolska delegacija na kitajsko-sovjetskih razgovorih O Skanala (Mornar) je dosegel nov državni rekord na 100 m prosto s časom 58,8 (stari rekord 59 sekund). Skanata je izvrstno plaval tudi 100 metrov hrbtno in dosegel čas 1:9,2; na 400 — pros‘o je Stipetič paval v izvrstnim času 4:52,6. Med plavalkami je bila najboljša Lovrenčičeva (Primorje) na 200 m prsno s časom 3:08,8 ter Loporič (Primorje) na 100 m prosto s časom 1:14,2. ■k * * O Plavalci ljubljanske Ilirije so minulo nedeljo gostovali na Dunaju, kjer so se pomerili s tamkajšnjim klubom Dcnauschioimmclub. Zmagali »o Dunajčani v raz- Wova žrtev Matterhorna Včeraj je prispela v Moskvo delegacija LR Mongolije, ki jo vodi ministrski predsednik Jumžagin Cedenbal Moskovski napori za skupno politiko na Daljnem vzhodu MOSKVA, 29. — Včeraj zvečer je prišla v Moskvo delegacija mongolske ljudske republike, ki jo vodi ministrski predsednik Jumžagin Cedenbal. Delegacija bo sodelovala pri kitajsko-sovjetskih razgovorih ki so se začeli prejšnji teden, Jumžagin Cedenbal, ki je prišel prvič v svojem življenju v Moskvo, je izjavil ob prihodu, da se zveze med zunanjo Mongolijo, ZSSR in LR Kitajsko v vseh czirih krepijo. Politični opazovalci menijo, da se bodo moskovski razgovori razširili na vsa vprašanja Daljnega vzhoda. Nekoliko tež-kc> Pa je predvidevati, kakšni bodo rezultati, kajti odnosi med ZSSR, Kitajsko in Mongolijo so še precej nejasni. Vsekakor pa se zdi, da bi Moskva želela doseči sporazum o koordinirani politiki treh dežel gle-de Koreje, Japonske in politike zahodnih velesil v Aziji. Menijo tudi da bo Jumžagi-na Cedenbala v kratkem sprejel Stalin. Pred novim naskokom na Monf Everesi CERVINIA, 29. — Včeraj se je pri sestopu z Matterhorna smrtno ponesrečil neki 23-letni dunajski študent, katerega ime še ni znano. Z njim je bil njegov nemški prijatelj Rudolf Rodel, ki je bil po nesreči tako prestrašen, da si ni upal sam nadaljevati poti, temveč je ostal na neki izloženi polici, od koder so ga rešili gorski vodniki. Rodel je spoznal ponesrečenca v Zermattu, od koder sta krenila na vrh Matterhorna; vendar ne ve za njegovo Ime. Jutri bo odšla reševalna odprava na Matterhornski ledenik, na katerem leži truplo ponesrečenca. ŽENEVA, 29. — Včeraj je odpotovala v Bombay ' druga švicarska ekspedicija, ki bč> naskočila Mont Everest. Pred odhodom je vodja odprave Ray-mond Lambert izjavil, da so se po rezultatih, ki jih je dosegla lanska odprava, zelo povečala upanja, da bo končno le mogoče doseči vrh. Pot, po kateri bo šla ekspedicija, je že znana, poleg tega pa so člani odprave opremljeni tudi z aparati za dihanje v velikih višavah. «Ce bo šlo vse po sreči — je dejal Lambert — bomo napadi; vrh sredi novembra«. ki se je potopila. ((Mombasa«, ki ima 8.628 ton, je rešila posadko potopljene ladje. Danska ladja je bila na poti iz Port Saida v Genovo in Marseille. Vlak v avtobus 15 mrtvih, 8 ranjenih SANTIAGO DE CILE. 29. — V bližini postaje Rengo južno od Santiaga je vlak zavozil v avtobus, s katerim se je peljalo kakih 30 potnikov. Avtobus se je vnel. Nesreča je zahtevala 15 smrtnih žrtev, 8 oseb pa je hudo ranjenih. Margaret Truman se vrača domov LE HA VRE, 29. — Margaret Truman je danes zjutraj z ladjo ((United States« odpotovala iz Evrope v New York. Hči predsednika ZDA je izjavila, da upa v zmago demokratičnega kandidata Stevensona na bližnjih predsedniških volitvah v ZDA. Dodala je, da je med svojim bivanjem v Evropi preživela ((krasne dneve«. Kot znano, je bilo v nekaterih deželah, zlasti na Švedskem, precej razburjenja zaradi ne preveč vljudnega vedenja ameriških tajnih policajev, ki so jo spremljali na potovanju. Pomorska nesreča v Genovskem zalivu vajo s tem odlokom preprečiti pojave nediscipline v nočnih urah, predvsem pa prekrške proti prometnim pravilom in pretepe v javnih lokalih. Odredba velja za vse ameriške suhozemske sile v Evropi, za pripadnike 12. letalskega zbora s poveljstvom v Wiesbadenu in za mornariške oddielke v Nemčiji. Zaslrupljenje pri Milanu MILANO, 29. — Osem delavcev pr; metanskih vrelcih v Caviagi sq morali pripeljati y bolnico, ker sq se s pokvarjeno hra-nQ hudo zastrupili. Delavci so včeraj v neki gostilni za kosilo pojedli meso v sala-ti, nekaj ur kasneje pa so se jih lotile neznosne bolečine trebuhu. valnem dirkališču pomeni za avtomobil enak napor kot 80.000 km navadne vožnje. K temu pa je treba prišteti še škodljive posledice nenadnega zaviranja in pospeševanja br-zine na ovinkih. Zarota v Boliviji la PAZ, 29. — V Boliviji so odkrili zaroto proti sedanji vladi. Policija je aretirala več kot 100 oseb in zaplenila skladišče orožja. Vladne oblasti trdijo, da so zaroto podpirali magnati rudarske industrije. Ponesrečeno angleško preskusno letalo Izvajanje zarotniških načrtov se je začelo z atentatom na posebnega tajnika predsednika republike. Vendar je bil pri a-tentatu ranjen samig šofer avto-mobiljj, s katerim se je peljal tajnik. Policijska ura za ameriške vojake LONDON, 29. — Po poročilu zavarovalnice «Lloyds» je danska ladja ((Mombasa« danes ponoči v Genovskem zalivu trčila v neko neznano ladjo, delbergu je izjavil, da namera- HEIDELBERG, 29. — Glavni stan ameriških suhozemskih si] v Evropi je odredil, da bo odslej za vse ameriške vojake v Evropi, razen častnikov in višjih podčastnikov, veljala policijska ura. Vsi bodo morali prebiti noč v vojašnicah, če seveda niso v službi. Tudi tiste, ki so oproščeni policijske ure, je poveljstvo pozvalo, naj kasno zvečer ne obiskujejo pivnic in restavracij. Izdajanje dovoljenj za prost nočni izhod iz vojašnice bo poostreno. Predstavnik poveljstva y Hei- Zahteva milijon dolarjev ker je bil tri ure zaprt SANTA MONICA, 29. - Filmski scenarist Irwin Gielgud je izkoristil obisk iraškega kralja Faisala v Kaliforniji in vložil preti njemu tožbo. Giel-§ud zahteva milijon dolarjev odškodnine, ker ga je 20. novembra 1951, ko je bil v Bas-sori v Iraku, aretirala kraljeva policija, ki ga je držala y zaporu tri ure, ker je pp rodu 2id. Zunanje ministrstvo ZDA pa je sporočilo, da proti kralju Faisalu ni mogoče sodno postopati V ZDA, ker ga ščiti diplomatska imuniteta. Požar v Smirni SMIRNA, 29. — Zaradi požara, ki je izbruhnil v tobačnem skladišču, je izgubilo življenje 15 oseb, več kot sto pa jih je bilo ranjenih. Večino žrtev je povzročil vdor stopnic, na katerih ise je gnetl0 več sto oseb, ki so hotele zbežat; ne varnosti. ANDOVER, 29. — V bližini A n do ver j a v južn; Angliji je včeraj v plamenih strmoglavilo na tla angleško letalo novega tipa, ki sp ga pravkar preskušali. Policija je takoj obkolila ostanke razbitega letala, ker gre za tip, ki je na »tajni listi«. Zdi se, da gre za letalo vrste ((Boulton Paul P. 120», ki je bilo zgrajeno za preskušnje z nadzvočno brzino. Letalo ima delta-krila, poganja ga pa reakcijski motor «Nene» tovarne Roli- Royce. TOKIO, 29. — Eisuke Jama-meto, 77-letni nekdanji vrhovni poveljnik japonske cesarske mornarice, se ukvarja z izkopavanji na japonskem otoku Sikoku, kjer hoče najti zaklad kralja Salomona-. Stari admiral j-g prepričan, da je modri židovski kralj zakopal svoje zlato, srebro in diamante na vrhu naj višje ga hriba na otoku Sikoku, in da je poleg zaklada zakopanih tudi sedem pomočnikov, da- se skrivnost ne bi razvedela. Jamamo-to je s kopanjem prišel že 20 metrov globoko. Krajevne oblati so ga opozorile, da bo moral luknjo spet zamašiti, če ne bo ničesar našel. Milijarda dolarjev lelno za sovjetsko propagando GRAND RAPIDS. 29. — Načelnik ameriškega informacijskega programa, Wilson Compton, je v govoru bivšim bojevnikom zatrdil, da zapravi ZSSR več za svoj0 propagando samo v Franciji, kot ZDA za svojo prapagando v vsem svetu. Compton je dejal, da porabi ZSSR za svojo propagando doma in v svetu več kot milijardo dolarjev letno. To pomeni, je dejal Compton, da zapravi ((desetkrat več za razširjenje laži, kot mi za obrambo resnice« Vsakoletna dirka na dan 30. maja v Indianapolisu je klasič. na ameriška avtomobilska dirka in privabi vsako leto do 200.000 gledalcev, ki se drenjajo za ograjo in napeto sledijo blazni tekmi avtomobilov, ki se bleščijo v soncu in brzijo po progi s hitrostjo 25g km na uro in več. Kontrolno zrcalce, ki naj služi vozaču, so prvič preizkusili prav na tej avtomobilski dirki v Indianapolisu in sicer že leta 1911. Do takrat sta sedela v vsakem dirkalnem avtomobilu dva moža. Prvi je vodil avto, drugi pa je pazil na pnevmatike, črpal z ročno črpalko ben-zin v motor in se oziral nazaj, da bi se ne zgodila nesreča. Nastopil pa je Ray Harroun in ho. tel dirkati sam. Ker mu tega niso pustili, češ da se mu lahko pripeti nesreča, si je izmislil kontrolno zrcalce in ga pritrdil ob strani — ter zmagal. Dandanes je avtomobilska dirka v Indianopolisu zelo pomemben dogodek, tudi za največje tovarnarje pnevmatik, goriv in sveč. Neki ameriški tovarnar pnevmatik je na primer izpopolnil svoje izdelke prav ob proučevanju pnevmatik, ki so jih uporabljali tekmovalci na «kazenski 800 km dolgi dirki». Pri tem so ugotovili, da se na nekaterih delih pnevmatike mnogo boljše obnese umetni gumij od naravnega. Približno v začetku tega stoletja, ko so bile v modi cestne dirke, je bil avtomobilski šport mnogo bolj nevaren, kot je da. nes. Znamenite cestne dirke za Wanderbiltov pokal na netla-kovanih newyorških cestah od leta 1904-1911 so dale mladi a-meriški avtomobilski industriji glavno spodbudo. Toda te dirke niso bile nevarne samo za vozače, ampak tudi za tisoče gledalcev, ki so stali ob cestah. Danes je le še malo drznih in tveganih avtomobilskih dirkačev. Večini tekmovalcev pomeni hitrost resno zadevo, ki je plod znanja in izkustva. Vsakdo, ki se hoče udeležiti dirke na 800 km v Indianopolisu mora napraviti izpit na 160 km dolgi progi pred komi. sijo petih dirkačev. Komisija oceni vozačevo razsodnost in spretnost pri upravljanju avtomobila in odloči, če je že dovolj izkušen za tamkajšnje dirke. CARL SHEPHERD KINO v TItS*C Rossetti. 16.30: «N0»J ■* čakuj«, Excelsior. 16,30: _ ~ brez greha«, J. Mason. Nazionale. 16.30: ivazionaie. i».•>»• . 0 Penice. 16.30: «Mlad0^!j Arcobaleno. 16.00: «Ah ^ Astra Rojan. 15.70- ^ Alabarda. 16.00 : «0rW> „ Armonia. 15,30: ((Zdniž® ščevanju«. Aurora. 16.30: «Petsk_ ščave«, E, -von Sv«* ? Ariston. 16.00: ((Gor^Laj Garibaldi. 15.00: «Ho»n' Sati«, Bob Hope. jjt Ideale. 16.30: «Prebuai‘ gospa«. d-' Imcero. 16.00: «LW>®~ priju«, Tamara Ij*®- ^ Italia. 16.30: rcTretJi ^ 16 00: ((TarzatfV Viale. Kino ob morju. .l6-^. dolžnih«, Deitnis Moderno. 16.00: ((Ah1 terfly», Betty Graj® - - «Salji*-. Savona. 16.00: gleSkiem dvoru«, I. Sfc ! Vittorio Veneto. 16-15: Fon®*, 1 na je angel«, J. Azzurro. 16.00: 5l m Od sobote do sobote.. n ba za ples in razrt ^ jj Glasba za lahko not nja poročila. T KS T I1, (|| 306.1 m ali 880 11.30 Lahki orkestri ^ ljube in dejstva. 1‘, w FJ 13.00 Šramel kvi‘»fL#,V duet. 13.40 Lahke ^ Poročila. 17.30 > 18.15 Schubert: Simi ^ pik, 18.40 Mozart: Kvartet ^ p^(i: 19.15 Pestra glasba. * la. 20.00 Reportaža J v SjU iz počitniške kolon‘“j(ifi 20.30 Športna kronik3 p ba iz baletov. 21.0® — mado zares. 2!.lrrfi«iJ.^Jivif ti. 22.00 Glasba i*Aj(|ir j Večerni ples. 23.00 ™ 23.15 Poročila. J TKS* 11.00 Simfonična Filmska e|foO ^ la. 21.00 G. rična oipera v 4 ATENE, 29. — Boksarsko mo. štvo Partizana iz Beograda je v Atenah porazilo domači Pa-natenaikos z rezultatom 14-6. Zal se je na dvoboju pripetila smrtna nesreča. Grški boksar Nicolas Vamvaka je umrl zaradi posledic udarcev svojega nasprotnika, Grka je zadel močan direkt v brado in je dan | po matchu izdihnil. 'ij.OO ~.„u.v.,«ura ,asba. ‘ f;et, la. 18.00 Godalni lv]ie“ Verdi dej- J* 327.1 m 202.1 m 12.00 Iz oper P. }la ga. 12.30 Poročila. fj glasba. 14.00 HrV®^ glasba. 14.40 Iz n°V|n.a rJ 15.40 Lahka orkestra* j 17.00 Uganite kaj 1*tr>V M. Musorgski: 19.30 Poročila. glasba. 20.00 R8dlJ7o 3° J 20.15 Zabavni zv**!;.; p»-V selih minut. 21.15 K če... 22.00 Poročil3- plesni orkester, J Ckalleb ZDickmb 70, Prei/edd prof. dr. Fr. Bradač «Potem so me prevarali, nalagali,« je rekel gospod Pick-wick. «Bil sem žrtev zvijače — nesramne, brezbožne zvijače dveh zlikovcev, Pošljite nekoga k Angelu, moja draga mada-me. če mi nočete verjeti. Prosim vas Iskreno, pošljite k Angelu po slugo gospoda Pickwicka.» «Mora biti veljaven gospod — ima slugo,« Je rekla gospodična Tomkins učiteljici lepopisja in računstva. «Jaz sem mnenja, gospodična Tomkins,« Je odgovorila učiteljica, «da ima sluga njega. Mislim, da je zmešan in da je domnevni sluga njegov bolniški paznik.« «Mislim, da imate prav, gospodična Gvimrn,« je rekla gospodična Tomkins. In poslala je dve dekli k Angelu, da polšče-ta Samuela Wellerja, druge tri pa so ostale, da bi stražile gospodično Tomkins, prav tako tri učiteljice in trideset gojenk. Gospod Pickwick je sedel v svojem kabinetu pod krušnimi vrečicami in čakal na povratek odposlank s toliko filozofijo in duševno silo, kolikor je je mogel napeti. Minila je poldruga ura, preden sta se dekli vrnili; in ko sta prišli, je začul gospod Pickwick razen Wellerjevega glasu še dva druga, pa se ni mogel spomniti, čigava sta. Po kratkih pogajanjih so se vrata odprla, gospod Pickwick je stopil iz kabineta in zagledal sredi vseh prebivalk Westga-te-Housa gospoda Samuela Wellerja in — starega Wardla z njegovim izvoljenim zetom gospodom Trundlom. «Moj dragi prijatelj,« je rekel gospod Plckwick ter prijel Wardla za roko, «moj dragi prijatelj, za božjo voljo vas prosim, pojasnite tej dami strašni in grozni položaj, ki se v njem nahajam. Gotovo vam je moj sluga že vse povedal; moj ljubi, povejte tej dami, da nisem ne ropar, ne norec.« «Povedal sem ji že,» je odgovoril gospod Wardle in stiskal prijatelju desnico, gospod Trundle pa levico. «In kdur je reku in še reče, de je nore al pa ravbar,« se je vmešal Sam Weller in stopil naprej, «ta na guvairi resnice, ampk raun narobe. In če sa tu guvorl tlela u hiš, na dvunš in na vrt moški, bom hdu srečn, če im bom mogu usm dukazat, tlela pr ti prič, de sa se zmu-til; prečastite dame nej boja tku dobre in udideja, pa pošleja sm enga za drugm.« Sam Weller je tolkel pri tem izzivanju s stisnjeno pestjo Jezno po dlani, hkratu pa je prijazno mežikal prednici, ki jo je tako obhajal strah in groza, da so možje v njenem penzio-natu za mlade dame, da tega ni mogoče povedati. Gospod Pickwlck je dostavil, kar je bilo še potrebno za razjasnitev; toda niti nazaj gredd k Angelu, niti pri Angelu, niti pri večerji niso mogli ničesar spraviti Iz njega. Zdelo se je, da je ves onemogel od zlovolje in strahu, ki je šele zdaj prav učinkoval. Enkrat, a samo enkrat se je obrnil k Wardlu z besedami: «Kako je to, da ste tukaj?« «Zavoljo lova smo tu,» Je odgovoril Wardle; «prišli smo pozno zvečer in smo se začudili, ko nam Je vaš sluga povedal, da ste vi tudi tukaj. Toda vesel sem, da ste tu,» je rekel živahni stari gospod in ga potrkal po hrbtu. »Vesel lov bomo imeli in dali Wiaklu priložnost, da poskusi še enkrat svojo lovsko srečo — kaj pravite na to?« Gospod Pickvvlck pa ni odgovoril; niti ni vprašal po svojih prijateljih in prijateljicah v Dlngley Dellu ter je takoj nato bo pozvonil0 spalnlc0' naro5lvSi Samu. naj pride po luč, ko Cez nekaj časa je pozvonilo in Sam Weller se je klicu odzval. «Gspud,» je rekel Sam Weller. Gospod Pickvvlck je molčal in Weller je utrnil luč. pod odeje* ^ relce* gospod P;okwick vdruglč ter pogledal iz- «Gspud!» je rekel tudi Sam Weller vdrugič. «Kje je Trotte-r?* «Job, gspud?« «Da.» «Pubrisu ja je, gspud.« «S svojim gospodom seveda?« gspudam al s prijatlem al kar je že — uba sta jo pu-brisala,« je odgovoril Weller. «Tu sta dva lepa tiča.« »Zdi se mi, da je gospod Jingle uganil moj načrt, pa je na-šuntal tega človeka, da vam je natvezel to stvar« je rekel gospod Pickwick in se skoraj dušil od zlovolje. »Tku je, gspud,« je odgovoril Sam Weller. «Vse je bilo seveda zlagano?« «Od kraja do konca, gspud. Pušten nas Je putegnu ta vrag — sra norca nas je mou.» «Mislim, da nam prihodnjič ne bo tako lahko ušel, Sam» «Men se tud zdi, gspud.« ^«Ce se še kdaj srečam s tem Jinglom, naj bo kadar in kjer ho'e,» Je vzkliknil gospod Pickwlck, se dvignil v postelji in prisolil blazini pošteno klofuto, «ga ne bom samo, kakor zasluži, pred vsem svetom postavil na sramotni oder, temveč ga bom tudi osebno pretepel. To bom storil, kakor Je moje ime Plckwick.» «In če dubim enkrat ta jukava kanalja s črnih11, roka,« je rekel Sam. «mu ih dam take, de u vedu, Laha nuč, gspud.« SEDEMNAJSTO POGLAVJE ki za*** jot ih P°l> kaže, kako more prehlajenje v nekaterih primež'1 diti pisateljski talent k večji tvornosti■ --*■ Čeprav je bila konstitucija gospoda Pickvvicka M vrstna, vendar m mogel nihče nri«ov™ot-i .ia bo pričakovati, ustaviti tako mnogoterim in hudim napadom v z113:1' či. ki so opisani v prejšnjem poglavju. Biti PrerTia' !v; Toda čeprav je slabo zdravje precej oslabilo tJ A velikega moža, vendar ni prav nič škodovalo pr°™ ,a injjj) nem zraku in se sušiti v zatohlem kabinetu, je pen je fl1 nevarno. Gospod Pickwick se je hudo prehladil 1D J ostati v postelji. rA vega duha. Tudi dobra volja se mu je kmalu vrr ',-azPR;i zlovolja zaradi poslednje pustolovščine se je tak-0 r g3 da se je prostodušno in od vsega srca smejal. Ka“ j Dll.| Wardle na to spomnil. Se več. Oba dneva, ko je 111 je j postelji, mu Je Sam neprestano stregel. Prvi dan <*.’oV»t> služabnik prizadeval, da bi s pogovorom in pNP0 f j raznih prigod krajšal čas svojemu gospodu; drug 0(j j j dal gospod Pickvvlck prinesti pero in tlnto ter je P1S do večera; tretji dan je naročil Samu, naj P^® da J, Trundlu, da je vstal, da pa mara še ostati v sob1 zarec gospodoma zelo hvaležen, če bi hotela zvečer piti 50 pri njem. Povabilo je bilo z veseljem sprejeto, ln’ zaP,ej» pri steklenici, je gospod Pickvvlck ob večkratn _ je J pripovedoval naslednjo malo povest, ki jo je. ka . — med svojo boleznijo slisal lz ust Wellerja ter^Jo^ured11^ siei in - Glavni urednik BRANKO BABIC,- Odg. urednik STANISLAV RENKO. — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, III nad. - lelefon Stev. 93-8U8 Iri 94-638. — Poitnl predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. — Telefonska št. 73-38 — OGLASI: od 8.30 . 12 In od 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v Strini I stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir, — Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca ra vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski aavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco MI.. Tel 11-32, — Rokopisi se ne vračalo. NAROČNINA: Cona A: mesefina 330, Četrtletna 900 polletna 1700, —, celoletna 3200 tir« Fed, Uud. rcDub Jugoslavija; Izvod 10,mcseč . -j*, Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozem** l . & J tel- ;on' tel