Ameriška Domovi im 'L i^ssmow iwtAm mm P LJL Natloaul end Intenutlenal Cirenlatlon CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 15, 1970 STEV. LXVIII — VOL. LXVIII Razgovori o Berlinu zopel koncem meseca Mary Rakovec Včeraj je umrla 91 let stara Mary Rakovec z 9500 Wade 0(1 njihovega uspeha ali ne- Park Avenue, roj. Langerholc v uspeha bo zavisela odobri- Škofji Loki na Gorenjskem, od tev nenapadalne pogodbe! koder je prišla v ZDA 1. 1909, Novi grobovi med Zahodno Nemčijo m Sovjetsko zvezo. BONN, Z. Nem. — Razgovori velikih štirih sil o položaju Berlina bodo obnovljeni 30. septembra. Pričakujejo, da bo Sovjetska zveza ugodila nekaterim zahodnim zahtevam in olajšala zveze Zahodnega Berlina z Vzhodnim Berlinom in z Vzhod-no Nemčijo ter seveda tud z Zahodno Nemčijo. Zahodne sile so pri razgovo-rih, ki so sa začeli letošnjo pomlad, zavzemale za ureditev vprašanja celotnega Berlina, toda Sovjetska zveza je to odklo-hila in hotela razgovore omejiti na samo Zahodni Berlin. Razgo-v°n so trajali več mesecev, pa niso privedli nikamor. Tekom razgovorov za podpis nenapadalne pogodbe med Bonnom in Moskvo je Bonn izjavil, da bo pogodbo podpisal, pa jo ne bo dal v odobritev parlamentu, dokler ne bo urejeno vprašanje Berlina. Sovjetska zveza je nato Pritisnila na Vzhodno Nemčijo, da je ta pristala na olajšanje položaja Zahodnega Berlina. V vem te olajšave obstoje, ni znano, kot tudi ni znano, kako ob-sežne so. Kako daleč so Rusi voljni iti ^ Pogledu olajšanja položaja Zahodnega Berlina in njegovih Zvez s širšo in ožjo okolico, bodo pokazali razgovori štirih sil, ko se bodo 30. septembra začeli. Odločitev o tem, ali so Rusi šli dovolj daleč ali ne, bo ostala Bonnu in se bo pokazala v tem, ab bo Bonn predložil nenapadalno pogodbo z Moskvo v odobritev ali ne. vdova po 1. 1947 umrlem možu Johnu, mati pok. Josepha in pok. Stanleyja, stara mati Jacqueline Savage, pramati. Pokojna je živela dolgo na 385 E. 163 St. in je bila članica ADZ ši. 2 ter W. of W. Pogreb bo jutri dopoldne ob desetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. na Highland Park pokopališče. Danes začno jesensko zasedanje skupščine Združenih narodov Danes bo uradno odprto zasedanje glavne skupščine Združenih narodov. Višek bo doseglo 25. oktobra, na landidaije že izbrali g&sša za svejo agitacijo WASHINGTON, D.C. — Kan-didatje za senat so že nabrali svoja volivna gesla, tako sodijo politični opazovalci v Washing-tonu. Borili so bodo v 35 državah. Republikanski kandidatje nastopajo precej na isti liniji: pridejo riževi 2356311 pred vsem kraje z prev®1 ?0lii' K° bl> ™ » ^eV°2 Proti severu konča. na vrsto drugi voja- nih kikj3.«91' imai° rezervira-Ot, uh 40'000 bo p*a2ai’ ai‘ i® ‘o 4a. np:avilneiše °d V remenski prerok pravi: Toplejše z verjetnostjo dežja. Naj višja temperatura okoli 75. Štrajk na železnicah začasno preprečen WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik Howard F. Corcoran je izdal odredbo, da štiri unije železničarjev ne smejo začeti štrajka proti trem glavnim železniškim družbam v deželi do 1.45 popoldne 23. septembra. Unije so napovedale štrajk za danes, ko ni prišlo do sporazuma med njimi in železniškimi družbami. Predsednik ZDA ima možnost štrajk odložiti za 60 dni, da bodo tako unije kot železniške družbe imele možnost “ohladitve” in čas za iskanje sporazuma. , Odločnost je pomagala BEIRUT, Lib. — Pretekli četrtek so angleške in švicarske letalske družbe objavile, da u-stavljajo ves zračni promet na tista letališča, kjer so pristajala ugrabljena letala. Takoj nato je libanonska vlada sklenila, da ne bo dovolila nobenemu ugrabljenemu letalu pristanek na letališču v Beirutu. Angleške letalske oblasti so dalje napravile še par korakov, ki otežujejo potovanje z letali v arabski svet. Vse to je hitro vplivalo na razgreto arabsko domišlijo, kot so pokazali dogodki od sobote naprej v Jordaniji. Umori v Kanadi OTTAWA, Kan. — Po uradnih podatkih je bilo lani v Kanadi izvršenih skupno 342 umorov. Od tega je bilo 152 oseb u-streljenih, 76 pobitih do smrti, 61 zabodenih, 22 zadavljenih, o-stali pa so bili umorjeni na razne druge načine. Demokratski kandnditje so si izbrali draginjo za tarčo. Vsak tošnjemu jesenskemu zasec*a‘. kandidat seveda še dodaja svoje nju. Zborovanje bo odprla pred- kritike ali hvale> ki so važne za sednica lanske glavne skupščine njegovo državo. Te splošne lini_ Angie Brooks, zastopnica Libe- je se držita tudi oba ohajska rije v Afriki. Za novega pred- kandidata: Taft za repubikance, sednika bo po predhodnem sporazumu med članicami imenovan in izvoljen Norvežan Edward Hambro. Glavna skupščina bo določila dnevni red, na katerega bodo prišli vsi ’’redni posli”, proti katerim ni nobena od glavnih sil, najvažnejša, to je spor na Srednjem vzhodu in vojskovanje v Vietnamu, pa bosta obtičala ob strani prepuščena reševanju izven glavne skupščine ZN. -Po sebno velja to za Vietnam. Višek bo doseglo letošnje zasedanje 25. oktobra, na 25. obletnico odobritve ustanovne listine ZN. Tedaj bodo v New Yorku predsednik ZDA, Nixon, predsednik vlade ZSSR, A. Kosygin, predsednik vlade Vel. Britanije E. Heath, predsednik Francoske republike G. Pompidou, zahodnonemški kancler W. Brandt in drugi. Vprašanje kitajskega zastopstva bo prišlo sicer tudi letos na dnevni red, toda nihče ne pričakuje, da bo rdeča Kitajska že letos izrinila od kitajskega zastopstva vlado nacionalne Kitajske s Tajvana. Skupna vrednost našega narodnega produkta bo dosegla trilijon 1. 1971 WASHINGTON, D.C. — Gospodarski strokovnjaki napovedujejo, da bo gospodarstvo naše dežele doseglo prihodnje leto skupno vrednost tisoč bilijonov ali en trilijon. Računalniki so naračunali do konca prihodnjega leta skupni narodni dohodek, vrednost vseh produktov in služb, na 1,030 do 1,050 bilijonov dolarjev. Metzenbaum pa za demokrate. Politični opazovalci mislijo, da bodo med 35 prostimi mesti demokratje dobili 22, republikanci pa 10, dočim o rezultatih v treh državah, med njimi tudi ohajski, še nimajo zanesljive sodbe. Republikanski govorniki tudi radi poudarjajo, da je demokratska stranka preveč povezana z levičarji, kamor štejejo tudi vse liberalce. Demokratje se tega očitka hudo otepajo in trdijo, da skrajni levičarji niso nobeni pristaši demokratske stranke, akoravno to morda kje in kdaj trdijo. Tako pravi tudi njihov voditelj L. O’Brien. Potrebni bodo novi davki WASHINGTON, D.C. — Pred- RAZGOVORI PREKINJENI: PRI GMC ZACELI ŠTRAJK dogajanja v avtomobilski industriji za novo triletno kolektivno pogodbo so bila prekinjena, ko sta bili obe strani prepričani, da trenutno na uspeh ni mogoče računati. Ker je stara pogodba potekla, je začelo delavstvo po starem geslu, da se brez pogodbe ne dela, štrajkati pri General Motors Corporation. DETROIT, Mich. — Včeraj ob desetih dopoldne so se predstavniki Unije avtomobilskega delavstva in predstavniki General Motors Corporation zadnjič poskusili dogovoriti o novi kolektivni delovni pogodbi, ki naj bi zagotovila nemoteno delo v avtomobilski industriji. Razgovori so tekli do polnoči, ko je stara pogodba potekla, vendar ni uspelo doseči nobenega sporazuma. Delavstvo v tovarnah GMC z izjemo tistih, ki delajo za narodno obrambo in za druga podjetja, je začelo opolnoči štrajk. Pri Fordu in Chryslerju poteka delo normalno, četudi kolektivni pogodbi, ki sta tam prav tako potekli, nista bili ne obnovljeni in ne podaljšani. Pogajanja so se začela že pred meseci, vendar je bilo precej očitno, da brez štrajka ne bo šlo. Ker so druge delavske unije dobile lani in letos tolikšna povišanja plač, je bilo jasno, da bo Unija avtomobilskega delavstva prav tako stavila visoke zahteve. Industrija teh zahtev pri spremenjenih razmerah ne more sprejeti, če noče zaiti v težave, senik R. Nixon se itoče na vsak način ogniti predlogom o kakih vsaj tako zatrjujejo njeni vod-večjih novih davkih, vendar vsebniki. Avtomobilska industrija se kaže, da to ne bo mogoče. Pri j bori z močno konkurenco na sedanjem stanju gospodarstva lastnem trgu, ko je nekdaj preračunajo, da bo imela zvezna cejšen del svojih produktov prevlada v tekočem proračunskem1 dala v tujino. Od celotne preletu primanjkljaj 10 bilijonov, j daje avtomobilov v naši deželi, če ne poviša sedanjih davkov, jih je bilo v zadnjem letu 16% ali vsaj ne obdrži nekaterih, ki bodo potekli. Tolikšen primanjkljaj bi brez dvoma dal novega ognja inflaciji, ki je komaj začela nekaj malega popuščati. Zvezna posebno pa predsednik Nixon sam se dobro zaveda, da je treba inflacijo zavreti in nato spraviti gospodarstvo v malo naglej-ši tek, ko se bodo bližale predsedniške volitve 1972. Davke bo mogoče povišati samo prihodnje leto, ne pa leta 1972. tujega izdelka. Močna tuja konkurenca Industrija se je spustila v hoj s tujimi izdelki s tem, da je vlada,'postavila na trg lastne majhne avtomobile za približno isto ceno in z istimi lastnostmi, kot so tuji. Trenutno so na trgu trije taki domači avtomonili: Vega GMC, Pinto Ford Motor Co. in Gremlim AMC. Za prihodnje leto napoveduje tak avto tudi Chrysler Corp. Prihodnjo zimo utegnemo včasih zmrzovati? Delavske unije trdijo, da je avtomobilska industrija sposobna povišati plače, ne da bi s tem spravila v nevarnost lasten obstoj. Nekaj dvoma v tem pogledu imajo za American Motors Corporation in delno za Chrysler Corporation, ki sta obe imeli v zadnjih četrtletjih izgubo. General Motors ima zaposlenih 416,000 ljudi. Zadnji splošen štrajk pri tej družbi je bil leta 1964, pred tremi leti je bil štrajk pri Fordu. Trajal je 7 tednov. Najdaljši je bil štrajk pri GMC leta 1945-1946, trajal je 119 dni. Kot tedaj smo tudi tokrat v prehodu iz vojnega v mirnodobsko gospodarstvo, četudi v veliko manjšem obsegu. Nihče ne pričakuje zato, da bi se štrajk vlekel posebno dolgo. Unija ima na razpolago 120 milijonov dolarjev aa podporo stavkujočim. Trdijo, da bo to zdržalo za nekako 7 tednov. Jedro spora: plače in pokojnine Jed,ro spora je zahteva unije po višjih plačah, v prvem letu triletne pogodbe vsaj 63 centov na uro, med tem ko je družba voljna dati le 38 centov, razlika je torej 25 centov. Unija zahteva za vse delavce pri GMC, ki so dopolnili 30 let dela pri cružDi ipOOO mesečne pokojnine neoziraje se na starost delavca. Industrija trdi, da je povprečna delavska plača v avtomobilski industriji $4.02 na uro, robne koristi pa znesejo še $1.75 na uro. V kolikor bi GMC sprejela zahteve Unije samo v pogledu plač, bi jo to stalo letno preko 216 milijonov dolarjev, kar je lepa vsota tudi za mogočno družbo, kot je GMC. CLEVELAND, O. — Tako trdijo pesimisti, ki verjamejo staremu pravilu, da na vroče poletje sledi mrzla zima, tako trdijo tudi nekateri strokovnjaki za kurivo. Ugotovili so namreč že spomladi, da bo letos primanjkovalo premoga. Ta napoved ni bila ravno prepričljiva, kajti ves svet je živel v veri, da je premogovna industrija v krizi. Pa ni več v krizi, premoga primanjkuje že par mesecev, posebno kvalitetnega, in ga bo primanjkovalo čez zimo, to trdijo cene zanj, ki se počasi pomikajo navzgor. Pa vsemu temu ne bi verjeli, ako se sedaj ne bi oglasile nezainteresirane organizacije, ki skušajo presojati položaj kolikor mogoče nepristransko. Taka je na primer Ameriška zveza za goriva. Zveza skuša imeti pregled ne samo nad zmogljivostmi za proizvodnjo električnega toka, ampak tudi prirodnega in industrijskega plina, premo- ga, nafte itd. Torej vsega, kar nam pozimi greje stanovanja ali pa daje razsvetljavo. Računi kažejo namreč, da ne bomo imeli premalo ne samo premoga, ampak tudi plina in nafte in atomske energije. Najmanjša motnja nam lahko prekriža vse dobavne načrte. To ni bilo govorjeno kar tja v en dan na posebni konferenci v Beli hiši, ki se je pečala s tem vprašanjem pretekli teden. Treba je le, da bo mraz pritisnil, bolj kot pričakujejo, da bo snega več, kot predvidevajo, kar bo povzročilo zastoj v transportu in poškodbe na prenosu elektrike v električnih omrežjih, da bodo na jugu večje povodnji kot navadno, da izbruhne par večjih štrajkov v rudnikih ali v transportnih mrežah, pa bomo zašli v škripce. Seveda ne bomo zmrzovali že prvi dan. Prva, ki bo deležna manj goriva in pogonske sile, bo namreč velika industrija. Njej bo dobava najprej e racionirana. To ni nič nenavadnega, to se je na primer dogajalo tudi lani v Cle- velandu, pa družine in gospodinjstva tega še opazili niso. Pomanjkanje postane občutno na drugi način: začenja nihati napetost električnega toka, pojavlja so neregularen dotok plina itd. Preroki pravijo, da nas te nadlege utegnejo zadeti ne samo prihodnjo zimo, ampak več zim po vrsti. Zato je treba že sedaj misliti na reorganizacijo dobave toka in goriv. To mora vzeti v roke le federacija, kajti zasebni interesi nimajo pregleda nad stanjem po vsej deželi. Treba je namreč doseči sporazum o razvoju novih elektrarn, novih premogovnikov, novih a-tomskih zmogljivosti, novih plinovodov. Le tak načrt bi o-mogočil zanesljivo zadostno dobavo vseh vrst goriva in toka. če federacija ne napravi takega načrt, ga bo napravila zasebna pobuda velikih podjetij, ki bo gledala le na svoje koristi, kot se je to že velikokrat pokazalo. S podobno idejo se je pečal že Kennedy-jev režim, pa je potem vse skupaj zaspalo. Debata o tem ni bila le v Beli hiši. V Kongresu jo je sprožil senator Gore, toda z drugega vidika. V svojem govoru je opisal, kako velepodjetja v naftni industriji gledajo, kako bi dobila v svoje roke vse, recimo, surovine za proizvodnjo goriva in elektrike. Kar kje staknejo, vse pokupijo: premogovnike, rudnike, naftne vrelce, plinska polja. Takih velikih podjetij ni veliko, zato lahko nadzirajo ponudbo, dočim je povpraševanje brez vsake organizacije in izročeno na milost in nemilost velikim podjetjem. Tu je po mnenju senatorja Gore-ja vzrok za sedanje naraščanje cen za elektriko in plin ter ostala goriva, vključno premog. Gore je vse to razlagal na seji kongresne Narodne komisije za energetiko, ki tudi prav sedaj obravnava neki zakonski načrt s področja energetike. Seveda se nam ni treba bati, da bi zmrzovali vso zimo, toda tupatam se nam pa to lahko pripeti. S tem moramo računati. Zadnje vesti AMAN, Jord. — Predstavnik Ljudske fronte za osvoboditev Palestine je izjavil včeraj, da bodo z talci, ameriškimi državljani, postopali enako kot z izraelskimi. Kadar bodo izpustili Izraelce, bodo izpustili tudi Amerikance. Razgovori za izpustitev talcev se nadaljujejo, vendar o njih ni znano veliko podrobnosti. JERUZALEM, Izr. — Zunanji minister Abba Eban je včeraj izjavil, da Jordanijske vlade ne bo mogoče jemati kot resnega in sposobnega predstavnika Jordanije v razgovorih za pomiritev Srednjega vzhoda. Izrael je včeraj izpustil 75 od 450 prijetih Arabcev z zasedenega ozemlja Jordanije in Gaze. VATIKAN. — Včeraj je bilo objavljeno, da bo sv. oče obiskal 27. novembra Filipine, kjer bo imel poseben nagovor za Azijo, nato pa bo odletel v Avstralijo, ki je edini kontinent,1 ki ga doslej še ni obiskal. PHNOM PENH, Kamb.—Vladni! odred, ki je skušal od Skouna | prodreti proti Kompong Thom j po cesti št. 6, so rdeči ustavili in mu prizadeli v večurnem boju včeraj hude izgube. t | Iz Clevelanda j in okolice RAZNAŠALCA IŠČEMO Uprava Ameriške Domovine nujno išče raznašalca za Newton, Locherie, Monterey, Nau-mann, Remvood, Ormiston, Abby m Tyronne avenije, starega nad 10 let. Lepo prosi, če bi kdo vedel za pridnega in zanesljivega dečka, da takoj pokliče v urad lista: 431-0628. Banket— V nedeljo, 20. septembra, priredi Slov. nar. dom na Maple Heights, 5050 Stanley Avenue, svoj letni banket s plesom. Začetek ob 5. popoldne. Za vstopnice kličite tel. 662-9731. Vpis v volivni imenik— Jutri, v sredo, bodo odprte v vseh predelih okraja Cuyahoga volivne koče za vpis v volivni imenik. Vsi, ki so postali polnoletni, vsi, ki so se od zadnjih volitev selili in one, ki so se poročile, se morajo prijaviti za vpis v volivni imenik, če hočejo 3. novembra voliti. V 23. vardi bodo odprta od 10. dopoldne do 2. popoldne in od 4. pop. do 9. zvečer sledeča volišča: šola sv. Vida na Glass Avenue, Hodge School na 1075 E. 74 St., St. Francis School na 7210 Myron Ave., Stanard School na 5360 Stanard Ave., Slov. nar. dom na 6417 St. Clair Avenue, Case School na 1535 E. 40 St., East Madison School na 1130 Addison Rd., Wilson Jr. High School na 1625 E. 55 St. in Immaculate Conception Church na 4129 Superior Avenue. Kdor se ne bo šel vpisat jutri, pa ni pravilno vpisan v volivni imenik, bo imel možnost vpisa do 23. septembra, pa bo moral iti v glavni volivni urad na 2400 Payne Avenue. Garafoli mesto Stantona— Včeraj je predsednik mestnega sveta James V. Stanton, ki je kandidat za kongresnika v 20. volivnem o kraju, kjer je pri primarnih volitvah porazil demokratskega tekmeca kongresnika M. A. Feighana, nenadno odstopil. Na njegovo mesto je bil izvoljen Anthony J. Garo-foli, zastopnik 19. varde. Pri volitvah je Garafoli na sestanku demokratskih mestnih odbornikov dobil 10 glasov, E. Turk, zastopnik 23. varde, pa 8. Dolgo so napovedovali, da bo nasledil J. V. Stantona E. Turk, toda v zadnjih tednih je ta izgubil med demokratskimi mestnimi odborniki nekaj podpore v korist Garofolija, ki je zato včeraj tudi prevladal. Novi predsednik je bil podobno kot E. Turk ožji sodelavec odstopivšega predsednika J. V. Stantona. Je odvetnik in sposoben odbornik. Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo! Nixon pojde v ZN 24. oktobra WASHINGTON, D.C. — Združeni narodi bodo praznovali 25. oktobra 25-letnico odobritve u-stanovne listine. Tega slavja se bo udeležilo večje število državnih poglavarjev, med njimi tudi' predsednik ZDA Richard M. Nixon in predsednik sovjetske vlade A. Kosygin. Vesti iz Bele hiše pravijo, da bo Nixon prišel v New York predvidoma 24. oktobra. Tam se bo razgovarjal poleg z vrsto poglavarjev in predse dnikov vlad srednjih in manjših držav, predvsem z Rusom A. Kosygi-nom, z Nemcem W. Brandtom in Angležem E. Heathom. Ameriška Domovina /m-ivi i 1/1 v Cliir Avoou« — 431-0022 — Clavviknd, Ohio 44103 National and International Circulation ttblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Managing ifditjr: Mary Debev«« NAROČNINA: . .. Združene države: JI S.00 na leto; $8.00 sa pol lata; $5.00 sa f naeeeee . e Kanado in dežele izven Združenih držav: $1*5.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za S meaaca Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: onlted States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.0ti tor 3 month* M*nada and Foreign Countries. ^ $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 tor 3 month* Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 3 No. 177 Tuesday, Sept. 15, 1970 Čilske volitve Predsedniške in parlamentarne volitve v Čilu so bile zanimive za ves svet, posebno pa za Ameriko. Zanje se je zanimal tudi ves rdeči svet, tudi Jugoslavija. Tito je poslal celo tovariša Kardelja v Latinsko Ameriko, da je tam prodajal svoj titoizem. Kako, je lepo opisal v svojem govoru na televiziji v Beogradu. Titovci so torej izpolnili svojo partijsko dolžnost, svobodni svet je pa pasel svojo radovednost. Ni se niti toliko potrudil, da bi svetoval več sloge proti propagandi za složen levičarski nastop pod vodstvom komunizma. Rezultati niso mogli izostati. Relativno zmago so odnesli levičarji pod vodstvom komunistov, akorav-no je zanj glasovalo le 36.3% vseh volivcev, dočim je kandidat desnice dobil le 1.4% manj glasov. Komunisti so prišli do zmage po znanem receptu: zbrali so pod zastavo levičarskega programa vse, kar v Čilu sili ve iz volivnega boja in jih postavil kot vodilne ideje svojega delovnega programa! Nekaj odgovornosti za tak Volivni rezultat nosi tudi gibanje dr. Alessandrija. To je bila koalicija nekdanjih desničarskih strank in sedanjih desničarskih struj, ki se je proti pričakovanju dobro obnesla. Morala je biti precej tudi samozavestna, kar ni bilo neupravičeno, saj ji je manjkalo le nekaj več kot dober odstotek glasov, pa bi bila zmagala. Vendar bi ji bila previdnost svetovala, da bi Freyje-vo stranko opozorila, kje tiči politična nevarnost levičarstva. Tako je pa tolkla po Freyju in njegovih pristaših in jih v volivni ihti verjetno naslikala kot privesek komunizma, kar je seveda odbilo marsikaterega krščanskega demokrata, da je kritičnejše gledal na stanje v lastni stranki. Morda ni šel volit, morda je pa šel volit konservativne kandidate. Kako se bo sedaj razvijala čilska politika, je težko predvideti. Počakati je treba najpreje na 24. oktober, ko bodo “volivni možje”, kajti to so tisti dan člani parlamenta, izvolili novega predsednika. Ako bo to dr. Allende, bo imel takoj sitnosti v parlamentu. Tam bo namreč imel za svoj delovni program le manjšino 80 glasov med 200. Manjkalo mu bo 20 glasov. Kje jih bo dobil? Od tega bo odvisen uspeh njegovega režima. Pri tem bodo komunisti predložili svoj političen račun. Ali ga bo novi predsednik mogel plačevati, ako bo imel le 40% parlamenta, kot vladno stranko? Odgovore na ta in podobna vprašanja moramo prihraniti na dobo po 24. oktobru. BESEDA IZ NARODA Študijski dnevi v Dragi “Vinska trgatev” na Siovenski pristavi CLEVELAND, O. — Počitnice so za nami, kopališča so izumrla, pikniki so le še redkost, šolska vrata so se odprla na ste-žaj — skratka jesen je tu in prireditve v prosti naravi se že se- na levo. Zato je bilo v levičarski koaliciji združenih kar lijo spet med zidove. Tudi “Slo- šest večjih in par malih strank: komunisti obeh vrst, moskovske in peipinške, večina radikalov, odlomki krščanskih socialistov in seveda tudi vse liberalne struje. Komunisti so načrtno žrtvovali vse koristi, kar bi jih lahko zahtevali kot najmočnejša skupina. Obnašali so se tako, kot se obnašajo v vsaki ljudski fronti, kajti leva volivna kombinacija ni bila več kot običajna rdeča ljudska fronta, ki jo dobro poznamo še iz Evrope, seveda oblečena v čilsko modo. Pri tem je njen kandidat dr. Allende dobil samo 36,000 več glasov ali 1.4% kot desničarski kandidat Alessandri v precej ohlapni desničarski organizaciji, kjer se je združilo vse, kar je proti komunizmu._________________________________ Glavno odgovornost za take volivne rezultate nosijo krščanski demokratje. Dolga leta so se pripravljali na svojo politično misijo in svet je mislil, da so se dobro konsolidirali. Opazovalci, k so temu gibanju sledili od blizu, pa niso bili takega mnenja, bali so se presenečenj. Stranka ni zasejala idej svoje organizacije. Vse preveč se je v njej razbohotila želja po neki novi originalnosti, ki jo je gnala v tekmo s komunistično propagando. Krščanski demokratje so hoteli biti bolj socialistični kot komunisti! Ta tekma je morala roditi trenja v stranki. Radikalni levičarji so očitali drugim pristašem tega gibanja, da niso dosti socialno in da podpirajo na tihem kapitaliste, kot dokaz so pa rabili ravno politiko strankinega predsednika Freyja! Frey je bil previden politik. Ni hotel volivcem obetati več, kot se je pri danih razmerah dalo doseči. Kjer ni šlo drugače, je segel tudi po kompromisu. Tako se je na primer s tujim kapitalom rajše pobotal, kot boril do konca. Prevladalo je mnenje v javnosti, da je to za čilsko stvarnost še najboljša politika. Kar so verjeli zmerni Čilenci, niso verjeli skrajnež;* vseh čilskih strank, tudi krščansko-demokratske. Vbili so si v glavo, da imajo komunisti boljšo politiko. Tako so v vrstah krščanskih demokratov nastala trenja, ki so vodila do razkolov. Cele skupine pristašev so se celo pod vodstvom bivših strankinih ministrov ločile od stranke in šle na svoje, oziroma pri sedanjih volitvah v koalicijo z levičarskim blokom. Kakšne usodne posledice za čilsko politiko je to imelo pri zadnjih volitvah, so pokazali rezultati. Ako bi bilo pri krščanskih demokratih ostalo le 40,000 članov ali nekaj nad 5c/< vseh pristašev, in glasovalo za Freyjevega kadidata Tomiča, bi bil dobil relativno večino desničarski kandidat Alessandri, kar bi bilo vsekakor boljše od sedanjega stanja. Precej je odgovoren za jake posledice tudi Frey sam. Se je vse preveč brigal za “vladne posle”, ki jih je res vzorno vodil, premalo pa za stanje v stranki. Predvsem bi bi! moral bolj odločno nastopiti za ideološko edinost v stranki in ne dovoliti, da razvija vsaka struja v stranki svoj “krščanski socializem . Kakšen je ta “socializem”, smo videli na mednarodnem kongresu mladih krščanskih demokratov, ki je o njem AD podrobno poročala. Že tam je čilska delegacija zastopala ideje, ki ravno radi svoje zmešanosti niso obetale nič dobrega. Ako so to opazili tudi delegatje na kongresu, tem bolj bi moralo za to vedeti vodstvo stranke v Santiago in primerno ukrepati. tako pa se je zdolilo ravno to, kar bi se ne smelo. Mladi krščanski demokratski rod je padel pod vpliv levičarskih idej, ki prevladujejo na čilskih univerzah in ki se vse gibljejo v okviru “socializma”, in obenem delal zmedo v drugih strankinih plasteh. Da bo nesreča še večja, je Frey postavil za kandidata senatorja Tomiča, ki je zaletelo politiko na levo le še podpiral, dočim bi jo moral držati v zmernih ideoloških kanalih. Kako zelo se je Tomič zagledal na levo, priča dejstvo, da je prvi šel čestitat Allendeju zmago in to potem, ko je Allende ponovil po volitvah nekatere najbolj kritične izja- venska pristava” bo zaključila svojo letošnjo sezono prihodnjo nedeljo, 20. septembra, na svojih pikniških prostorih in sicer s svojo vsakoletno “vinsko trgatvijo”. Na razpolago bodo dobra in o- TRST, It. — V soboto, 5. septembra, popoldne so se pričeli v Dragi študijski dnevi, ki jih je že peto leto zapovrstjo organiziralo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Predsednik društva prof. Jože Peterlin je v pozdravnem nagovoru poudaril misel, da so sicer med udeleženci različni pogledi in nazori, da pa dobro naroda zahteva, da najdemo potrebno sodelovanje. Spomnil se je tudi bazoviških junakov, ki so pred 40 leti padli za narodne ideale. Med prisotnimi smo opazili Ljubljani prof. dr. Maks Miklavčič o etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enoten j a človeške družbe. Koreferat o problematiki narodnih manjšin nasplošno in posebej o naši narodni skupnosti z zamejstvu je imel dr. Matej Poštovan, ki je v strnjenem, a v jasnem filozofsko-pravnem slogu podal več zanimivih tez o omenjeni problematiki. Zaključno predavanje o zaprtosti in odprtosti sodobne slovenske kulture je imel prof. Edvard Kocbek. Znani slovenski ideolog krščanskega socializma je z njemu lastnim briljantnim slogom prikazal slove nskega človeka v potrošniški družbi in njegovo razočaranje nad marksizmom in krščanstvom, oziroma nekaterimi njegovimi predstavniki. Koreferat k temu predavanju je imel pisatelj Lev Detela z Dunaja. V debato je nato poseglo več poslušalcev. Kot kronisti se ne maramo spuščati v ocenjevanje in v razčlenitev posameznih tez, ki so jih podali predavatelji. Pričakujemo, da bo Društvo slovenskih izobražencev izdalo letošnja in lanska predavanja, kot je to storilo za predlanska, v posebni knjigi. Pričakujemo pa tudi, da bo kdo kritično ocenil zlasti razne trditve Edvarda Kocbeka, ki se nam nikakor ne zdijo v skladu s pokoncilsko Cerkvijo, da drugega ne rečemo. K. G. Slovenska Koroška v znamenju oporekanja Razmišljanja ob dunajskem listu “Kladivo”. kusna okrepčila, za veselo raz-1 j ugoslova nskega konzula v -ppstu Draga Žvaba, škofovega vikarja msgr. Lojzeta Škerla in položen j e bo pa poskrbel orke-ter “Sonet”, ob čigar melodijah se bomo lahko vrteli stari in mladi in tudi -izmaknili kak grozd, če nas budno “oko postave” ne zaloti in za kazen ne zapre v ječo! Vsekakor obeta se nam lepo in prijetno popoldne, pridite v čim večjem številu, pripeljite s seboj svoje prijatelje in znance in se še enkrat na-užijte dobrega in svežega zraka, zakaj to je letos poslednja prireditev na Slovenski pristavi! Na svidenje v nedeljo! M. P. Zaveden rojak dopolnil 88 lei CLEVELAND, O. — Dolgoletni, zvesti naročnik Ameriške Domovine Frank Rupert, 18801 Kildeer Avenue, je danes dopolnil 88 let. Kljub visoki starosti je še vedno trden in vesel. Skrbi za svoj vrt in za vse o-koli svojega doma. Obrezuje iij zaliva, okoplje in rahlja zemljo ter še vedno sam potiska stroj za košenje trave, kadar je to treba kositi. Frank Rupert gre rad med ljudi, udeležuje se piknikov. Posebno rad gre na farmo SNPJ, kjer se tudi še zavrti in kakšno zapoje. Je vnet pevec, eden od ustanoviteljev moškega pevskega zbora in njegov član vse od leta 1936. Rojen je bil v Vevčah pri Devici Mariji v Polju ali v Polju pod Ljubljano, kot kraj sedaj imenujejo. Pravi, da je bil rojen prav opolnoči kot nekdaj Božje dete. Trdnosti in zdravja rojaka Franka Ruperta se veseli pet njegovih otrok, njegova tretja žena Rozi, pa tudi številni prijatelji in znanci, ki si jih je pridobil v letih svojega življenja v tej deželi in v rodni Sloveniji. V Ameriki je od 1. 1912. Poznanemu in spoštovanemu rojaku čestitamo k rojstnemu dnevu in mu želimo še mnogo zdravih in veselih let v krogu njegovih dragih! AD številne vidne, slovenske izvoljene predstavhike, med katerimi je bil tudi deželni poslanec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka. Prvo predavanje je imel sociolog dr. Jože Goričar z ljubljanske univerze. V svojem predavanju o socialni preobrazbi slovenske družbe je govoril o odhajanju Slovencev na delo v tujino, o problemih delitve dohod ka, o razdelitvi moči odločanja v podjetjih in o potrošniški miselnosti, ki se je na Slovenskem tako razbohotila. Koreferat k omenjenemu predavanju je imel prof. Maks Šah, ki je prikazal socialne spremembe Slovencev v zamejstvu, predvsem na Tržaškem. Drugo sobotno predavanje je imel pesnik in urednik “Sodobnosti” Ciril Zlobec, ki je razčlenil današnjo slovensko idejno kulturno stvarnost. Koreferat temu predavanju je imel dr. Vladimir Vremec, odgovorni u rednik “Mostu” iz Trsta. Sledila je živahna diskusija. V nedeljo dopoldne je na kraju zborovanja daroval sv. mašo pomožni škof ljubljanske na-škofije dr. Stanko Lenič. Mec mašo je izobražencem podal duhovno misel, v kateri je med drugim naglasil Kristusov nauk o bratstvu vseh , ljudi. Dopoldne sta bili nato na vrsti dve predavanji. Najprej je govoril prof. Tomaž Pavšič, sourednik revije “Kaplje” iz Idrije, o kulturni povezanosti Slovencev, ki živimo v zamejstvu, z matično domovino in obratno. Navedel je več nedostatkov, ki še vedno o-mejeno povezovanje zavirajo. Nato je govoril dr. Emidij Su-sič, zunanji sodelavec Instituta za mednarodno sociologijo v Gorici, o mednarodni povezanosti. Dr. Susie je podal mnogo zanimivih podatkov ter je študijsko osvetil nekatere sociološke raziskave, ki jih omenjeni insti- Slakova skupina pride! DENVER, Colo. — Kakor vedno, tako tudi zadnja leta pevsko in glasbeno življenje v Sloveniji procvita. Sadovi tega so klasične, nabožne in ljudske pesmi v obilnem številu. Med številnimi skupinami, ki danes nastopajo, se posebno odlikujeta Avsenikov kvintet in skupina Lojzeta Slaka. Ko sta si brata Vilko in Slavko Avsenik ustanovila svoj kvintet eta 1952. (klarinet, klarinet, kitara, trobenta in bas), so kaj imalu njihove pesmi in zvoki postali najbolj popularni v Sloveniji. Njihov sloves je prekoračil meje Avstrije, Italije, Nemčije, Francije in Anglije, 'dosegel tudi Združene Države Amerike in še druge države. Ravno letos so končali svoje uspešne nastope po ZDA. Lojze Slak je posebno blesteč tehnik v instrumentalni igri na diatonični harmoniki na gumbe. Diatonična harmonika ima navadno tri ali štiri vrste gumbov; vsaka vrsta proizvaja glasove gotove tonovske lestvice. Vrste so urejene v muzikalnih “krogih po petinkah”; instrument ima tudi specialno uglašenost, ki proizvaja primerno tresoče se glasove, ki odgovarjajo glasbi za polke. Na razpolago je dovolj gumbov za base za levo roko in njihovi zvoki izpopolnjujejo celoto. Kromatična skala ni mogo ča na harmoniki na gumbe. Vsi ljubitelji slovenskih pesmi in melodij iz Denverja in njegove okolice bodo imeli priliko poslušati Lojzeta Slaka, njegov trio in pa moški kvintet “Fantje s Praprotna” dne 4. oktobra oč 4h do 8h zvečer v Slovenskem Domu, 4464 No. Washington St. telefon 623-9847. Skupina pred vaja nad 100 originalnih skladb Lojzeta Slaka, pa tudi druge priljubljene slovenske pesmi in melodije, tudi stare narodne, tako da bo lahko vsak prišel na svoj račun. Ob tej priliki bodo na prodaj Slakove plošče, po $5. — vsaka, kakor odlična plošča “Titanik” in “Visoko nad oblaki”. Ta plošča je bila nalašč prirejena za njihovo turnejo po Ameriki in Kanadi. Vsi se že zelo zanimamo za to odlično skupino igralcev in pevcev. Gospod Lojze in celotna Vaša skupina, dobrodošli v na- tut izvaja. Tudi po teh dveh šem planinskem raju. Joan Birsa predavanjih se je razvila krajša debata. Popoldne je najprej predaval — Najdaljša reka v Franciji dekan bogoslovne fakultete v je Loire. Pripadniki slovenske manjšine v Italiji pozorno zasledujejo razplet bolestne krize, ki jo doživljajo koroški Slovenci. Čutijo se soprizadete. Niso samo krvne vezi, iz katerih se poraja zaskrbljenost, pač pa tudi istovetnost usode narodnih manjšin, izpostavljenih podobnim težavam in pritiskom. Kakor so u-spehi in pridobitve slovenske manjšine v Avstriji razlog za ponos in pobuda k novim stremljenjem pri slovenski manjšini v Italiji, tako so koroški porazi in polomije vir razočaranja in malodušnosti na Primorskem. In obratno. Narodne manjšine istega pokolenja, dasi živijo v mejah različnih držav, so krvne in psihološko zelo tesno medse bojno povez ane, medsebojn vplivi, dobri in slabi, so česte usodnega pomena. Zato pa s morata manjšini stati tesno ra mo ob ramenu v boju za dosego manjšinskih pravic, se podpirati, si izmenjavati izkušnje pa tudi se opozarjati na napake in kvarne poteze. Na Koroškem se vedno huj( stopnjuje spor med določene skupino visokošolcev na Duna ju, ki že snubijo v svoje vrste celo same gimnazijce v Celovcu med drugimi vodilnimi izo Draženci. Mladi so stopili m plan sprva z “Mladjem”, zdaj p; “Kladivom”. Pot, ki so jo drz no ubrali, ni samo pot protest: upora proti nekaterim ose-oam in ustanovam, niti ne same odpor proti “nekrščanskemu ir. nečloveškemu ravnanju”, pač p: nekaka “kulturna revolucija" \ malem, ki stremi po zrušitv' vsake avtoritete in po uničenji verskih in nravnih vrednot. £ tem pa so “mladi” prešli meje svoje ožje zemlje in ogrožaj e dobrine, ki so svete vsem Slo vencem. “Na Koroškem je fletno ...” — “Prgišče dunajskih študentov in celovških dijakov” je z denarne pomočjo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pričelo izdajati list “Kladivo”, ki naj b 3il glasnik njihovega nezadovoljstva in protesta zoper demokratičnost javnega življenja. Slovensko “ljudstvo” n: Koroškem je le “pokorna in po nižna” raja, brez “kritičnih in samozavestnih ljudi”. Zanje mislijo razne družbene institucije Cerkev iri šola jih vzgajata “strokovne idiote”. Nad ljudmi stoji “narod”, to je skupina ljudi, ki se proglašajo za narodnjake, zlasti če to služi njihovim “profitarskim interesom” Ti narodnjaki spočenjajo visoke misli, programe in ideologije, ki jih potem širijo po verskih in prosvetnih listih med ljudstvo oklepajo se nekih “starih zaprašenih tradicij, ki jim pravijo svetinje”; umaknili so se “na zgolj ideološko področje”, ki nima nič skupnega z življenjskimi potrebami koroških Slovencev. Dokler ne bodo ti narodnjaki zamenjali svoje “narodne politike” z “ljudsko politiko”, ki bo temeljila v “konkretni situaciji slovenskega ljudstva”, bodo plavali v oblakih, pa naj objavljajo še tako zveneče izjave, programe in sklepe. Ko so visokošolci tako nakazali svoje načelno stališče in ga podprli s številnimi Cankarjevimi citati o “ocilindrenih narodnjakih”, sledi osrednji članek “Pastirjem zmanjkuje ovac”. Članek naj bi bil odgovor spisu “Dvakrat Korotan”, ki ga je dr. Janez Hornboeck objavil v lanskem koledarju Celovške Mohorjeve družbe. Članek vsebuje poleg težkih napadov na osebo msgr. Hornboecka, na Mohorjevo družbo in na dunajski dijaški dom “Korotan” celo vrsto drznih načelnih izjav, po katerih naj bi odklanjali “katoliški kompleks: vero, moralo, Cerkev” ter klerikalni postulat “iracionalne avtoritete”; nasprotno zahtevajo, naj se vendarle od- pravijo moralni predpisi glede čistosti in krščanske askeze, taco da se človek lahko svobodno spolno izživlja; takisto odklanjajo koroške “voditelje”, ki sicer že trepečejo v strahu, da jim drugi iztržejo vajeti iz rok. To bi bila kratka vsebina prve številke “Kladiva”. Kako naj jo ocenimo? Zamisel izdajati dijaški list je ;ama na sebi dobra, znamenje uvljenja je, obljuba za bodoč-lost. Toda list, ki izhaja z de-larjem neke politične organiza-:ije, je že pogojen. Njegov poet je nesvoboden, okrnjen. Da si mladina želi glasila, v caterem bi se razpisala, izpove-lala v slogu sodobnega opore-:anja svoje nezadovoljstvo in ;ahteve, se odprla dialogu in tuli ustvarjalni polemiki, iskala lovih poti, novih možnosti za ešitev žgočih vprašanj, bo pozdravil vsakdo, ki iskreno želi, laj mladi rod dozori v sposob-icga u s t v a r j alea jutrišnjega sveta in zgodovine. Problem je 'e v tem, kakšno je glasilo in cateri so nameni, ki jih hoče u-resničiti. Da na Koroškem “ni fletno”, v^emo vsi. Da bi bilo vse “ljudstvo” le nerazsodna raja, zanihamo. Kot povsod, tako so tudi ra Koroškem dobri in slabi j udje, več ali manj izobraženi, larodno zavedni in nezavedni, •avnih in sključenih hrbtenic. Hudo krivična pa je trditev, da ;o vse ustanove (družina, otroški vrtec, nižje šole, srednje šo-e, Cerkev) le sredstva, s kate-’imi se izvaja pritisk na ljudi, la postanejo le “poslušni delo-emalci”. Prav tako je docela lespremeljiva oznaka narodnih voditeljev, ker je neresnična, krajno žaljiva in zlobna, pa naj ist še tako citira Ivana Cankar-Pa. Znano je, da je Cankar z bo-evito ironijo bičal tedanje slo-/enske razmere na umetniškem, culturno-političnem, pa tudi na listo političnem področju. Sekal pa je na vse strani, na desno :n na levo, na narodne voditelje n na negodne stremuhe. Med drugim je v svoji pikrosti tudi iapisal: “V najnovejšem času so se ro-lila bitja, katera bi Zola imenoma ‘strupene krote’. Z vso mogo-:o vnemo polivajo s pomijami vsakogar, ki jim sega čez glavo. / nemogočem srdu pljujejo žolč n strup, zvijajo se in kremžijo ibraz, pa še zmenijo se ne za .igovore ne za dokaze ne za preziranje ... So namreč izkušeni n bistri ljudje! Nič ne de, da so ;e pred par leti bili ‘kozo’ na Prulah, da se še poznajo na gim-lazijskih klopeh sledovi njihovih hlač. Nič ne da, da v šoli liso pili modrosti, ker je tam nihče ne pije; nič ne de, da niso brali tistih stvari, o katerih tako resno in samozavestno govore in pišejo, kajti če bi bili preštudirali vse tisto, kar bi bilo po mojih mislih treba preštudirati takim glasnim vsevedcem, bi moral vsakdo izmed njih imeti Matjaževo brado ... Ti ljudje vse vedo in kar je glavno: vedo,' da vse vedo. V tem je nevarnost. I aki samozavestni, v s e v edni ljudje so brutalni, brezobzirni, so aktivni... Ti vsevedni ljudje so namreč tako samozavestni in tako brutalni, da so si pridobili nedotakljiv privilegij za svojo vsevednost!” (Ivan Cankar, Izbrana dela, X. zv., Ljubljana 1959, str. 32, 72, 80.) Sicer pa je razločevanje “ljudstva” in “naroda”, kot ga dela “Kladivo”, samovoljno in neznanstveno. Izraza “narod” in “narodna politika” sta strokovno izpiljena in imata točen pomen. Izraz “ljudska politika” pa naj kar velja za politično dejavnost, ki je “navezana na konkretno situacijo slove nskega ljudstva” in ki ne šari v zgolj abstraktnem svetu. Odgovorm (Dalje na 3. strani) KANADSKA DOMOVINA Od morja do morja, domače in splošne TORONTO, Ont. — Na sploš- dobiva kaka polovica od 1.6 mi-no je pri nas, kot pravimo, “vse lijonov upokojencev, vdov in sipo starem”. Hodimo na delo, se | rot, je sedaj $31.82 na mesec. vračamo domov, pojemo, se še Naš pokojninski sistem je bil ^alo pomenimo, pa gremo poči-j vpeljan leta 1966, predno bo v Vat> da bi naslednji dan lahko celoti izveden, bo minilo 10 let. zopet prijeli za delo. Počitnice' Prvi upokojenci bodo dobili pol-slno letos v glavnem že porabi-^no pokojnino leta 1976. Po sedali. tako ne moremo računati s njem stanju bo znašala $110.42 kako spremembo v tem “dnev- na mesec, po tedanjem pa bo nem redu”. Življenje pri farah morala biti vsa j za 12 odstotkov k1 društvih postaja počasi zo- višja, če računamo na le 2% Pet živahnejše, ko rinemo v je-^poviška na leto na račun dragi-seh in zimo. Tega življenja se udeležujejo Pretežno vedno isti ljudje, že u-staljerii naseljenci in njihovi o- nje. * 1 • d m Štrajki so nekaj običajnega, v Winnipegu bi radi štrajkali ce-troci. Mlajši in mladi naseljeni-|lo policaji in so od pokrajinske ^ki rod, ki je prišel v Kanado vlade zahtevali, da jim to pravi-2a glavnim valom protikomuni-' co prizna. Verjetno jim služi za stičnih beguncev s trebuhom za j vzgled policija v Montrealu, ki kruhom, hodi svoja pota, ki vo-'je lani štrajkala. Posredovalni dilo često mimo Titovega kon-jodbor je nezadovoljnim polici-zulata... Ti ljudje so šli od do-’stom v Winnipegu določil 6% ^a, ker so slišali in bili prepri-1 splošnega povišanja plač vsemu čanh da je življenje v Kanadi | osobju, 2%- posebej pa prvoraz- navlake, vse je razumljivo tudi za preprostega človeka. Tako prijetno se bere, da jo je težko odložiti in bi jo najraje kar v enem zasedanju prebral. Piše od začetka prve svetovne vojne — največ iz časov med o-bema vojnama — pa vse do konca druge svetovne vojne in slika svoje napore in naše skupne napore, načrte in prizadevanja za afirmacijo kmečkega stanu. Nam vsem je znano, da so komunisti privedli kmečki stan v domovini skoro na rob propada. V kmetu je bilo jedro odpora proti komunizmu. Zato je dala-partija pred 25 leti pomoriti vse protikomunistične borce (po večini kmečke može in fante) in delala na to, da ostalo opozicijo oslabi in zaduši. Hotela je kmeta kot stan izločiti iz javnega življenja. Na široko je odprla vrata v tovarne in mesta kmečki mladini in jo z vsemi sredstvi gonila od doma. Tako so zdaj kmečke domačije ostarele, nekatere pa celo opuščene. Mladina, ki je zgubila kruh v domačih tovarnah, noče več nazaj na kmetije, pač pa na debelo odhaja iskat boljšega kruha v tuje, zahodne dežele. Ob takem razvoju kmečkega problema se je lotil avtor opisa idejnih temeljev, načrtov in naporov za reševanje in utrjevanje kmečkega doma, ki so se rodili in razvijali med nami pred komunistično revolucijo. Ker je bil avtor v osredju teh akcij, jih je navezal na osebne dogodke, nanizal celo vrsto konkretnih razgovore. Na eni strani zdravnike, da se ne bo pustila primerov — zanimive lastne do- k°ljše, da bodo tu hitrejše pri-s i do avtomobilov in vsega dru-§ega, kar si navadni smrtniki v ugoslaviji ne morejo zlahka rednim policajem. * Ustavna sprememba že dolgo zaposluje našo politiko. Zvezna Privoščiti. ... l/j.ar * vlada bi razpravo o tem rada Ti ljudje so živeli v drugač-1 P0SPešila in izdelala ob sodelo-svetu, njihova vzgoja je bi-l;vaniu pokrajinskih vlad čim J Slična od naše, zato so ham Preie podrobne predloge, ki naj ° neke mere tuji; govore sicer uzakonjeni prinesejo boljše ra-sl°venski jezik, vendar ubirajo zumevanje med osrednjo vlado njihove misli druga pota in išče- ^ pokrajinami, pa tudi na sploš-l0 druge cilje. Prav to bi nas no boljšo in učinkovite j šp javno ^oralo pripraviti, da bi jih sku- upravo na vseh ravneh. Sali pritegniti, če pa že to ne * Sre, pa vsaj za£eti in voditi z' V Kvibeku je vlada opozorila njimi ^ °d njih dobili možnost bolj- porivati sem in tja, ampak bo Sega pogleda v mišljenje novega ohranila nadzor nad bolniškim rodu doma, na drugi pa bi tem zavarovanjem v svojih rokah, novodošlim pomagali do spozna- Zdravniki bi radi bili edini od-nla naših stališč in gledišč, pa ločelavci pri tem poslu. Posebno ^udi kanadskih, ki smo jih mi specialisti so zahtevni. Vladi so , °jeli, njim pa so še vedno tu-- dali 15-dnevni ultimat in zagro-•ir- , i I žili s štrajkom. i I _. S doslej so bili stiki med obe-| h . t rrrn slovenskima ‘rodovoma’ red- Predsednik ontarijske vlade ki> preredki. Mar ne bi bilo John Robarts in predstavniki 8 ^rnv, da bi jih skušali načrtno držav ZDA so se sporazumeli organizirati in razširiti? Ne pu-'pretekli teden na razgovorih v ^ajmo jih izključnemu vplivu Torontu, da bodo delali na o-Ddinosti” in propagande, ki jo krepitev in razširitev delokroga eb Titov konzulat. To velja ta- in Skupne mednarodne komisi-0 za Toronto, kot tudi za Mont- je v boju z čistočo Velikih .eaJ in druga mesta, kjer je več- jezer. Ontarijski minister za e-v6 število “novih” in “najnovej- nergijo in upravo naravnih Slk slovenskih priseljencev. Če sredstev George Kerr upa, da aJ bo tako delo uspešno, ga ne bo mogoče ustvariti enotno o-^henio obešati na veliki zvon, srednjo ustanovo, ki bo nadzira-Ii°rarno ga vršiti tiho, za jav- la raven čistoče v Velikih jeze-°st komaj opazno ali sploh ne- (rih. Nov sestanek vseh prizade-^Pazno. Iščimo te rojake, pova- tih bo v Michiganu v ZDA v m° jih na razgovor, pojdimo'prihodnjih 6 mesecih. - kdaj, da bodo videli, da! * SU 11110 z njimi. Ne silimo vanje; Frigidaire oddelek General sv°jimi nazori, ne dokazujmo Motors of Canada Ltd. v Osha-da je njihovo gledanje na- wi je objavil, da bo s koncem k^no. Nihče nima rad, da mu letošnjega leta prenehal izdelo-0 govori zviška, mu pridiga,' vati in razpošiljati naprave za Ponižuje ob poudarjanju last-1 gospodinjstva, predvsem hladil-y Modrosti! Neprisiljenost, slo- nike. V tem poslu je bil od leta eriska domačnost, odkritost in 1926, oziroma od 1. 1932, kar za- mu ljudstvu, da ga zgodovinski Tu podajamo to pesmico v nje-razvoj ne vodi v uničenje, da ni ni celoti: pozabljen, da so vsaj nekateri ljudje, ki imajo koncept za bodočnost kmečkega doma. Zdi se, da se ta zavest spet obuja. Potrudimo se, da rešimo, kar se še rešiti da. Knjiga dr. Ludo-vika Puša je velik pripomoček v tem oziru. Zelo se potrudimo in pomagajmo, da bo knjiga našla mnogo bralcev — tako med nami, kot v domovini. Vemo, da doma marsikatera knjiga iz tujine najde pot od prijatelja do prij atel j a. V p r e m i šl j evan j u vsebine bo vzklilo upanje, da bomo potegnili klasje iz viharja in ga kmalu postavili v mirno ozračje svobodnega sonca, sijočega na slovenskega kmeta, ki bo ohranjal SLOVENSKI DOM iz roda v rod. L. Ambrožič, st. L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLG življaje. In ker ima slovenska narodna kultura vse od svobodnjakov sem svoje korenine v podeželski domačiji, je osrednji del knjige namenil širitvi in u» trditvi te kulture. Zdi se, da je knjiga zagledala dan v pravem trenutku, ko je znano, da je režim doma v resnih skrbeh, da bi polna onemoglost kmeta ne prevrgla gospo-daskega in socialnega ravnotežja in rodila usodnih posledic. Knjiga predstavlja tezo, ki nasprotuje dosedanji partijski politiki in brani elementarne prvine kmetskega doma. Čeprav vemo, da v Sloveniji postaja delavstvo precej močan steber slovenstva, obstoja nevarnost, da z nenaravno ošibit-vijo kmečkega doma v imenu komunističnih dogem izgubimo tisto silo, ki je v zgodovini in še danes ohranja slovensko besedo. Morda je še čas, da se prepreči. Morda je še čas, da našemu kmetu prilijemo novega upanja in poguma. Da povemo kmečke- nam bodo odpirale srca! deva lastno produkcijo. V oddelku je bilo zaposlenih 400 ljudi, ki bodo izgubili delo, v kolikor ne bodo vključeni v druge oddelke, ki bodo obratovali še dalje. Družba pravi, da bo ustavila obrat, ker ta ni več rentabilen v sedanjih razmerah. P. Mirnost t ^zposelnost se čuti ponekod s , 1vmed našimi ljudmi, ki so na °sno spretni v iskanju zapo-g v . m Jih podjetja ne odpu-iih °u k°kler jim je le mogoče bri U^ržati, ker so pridni in do-,j l e^avci. Ko prihaja jesen v kim °’ ’'e2^° računati s ka- Pol vizk°ijšanjem gospodarskega dajo^3 V *em Pogledu. Vsi gle-hod° ? VekPm upanjem v pri-darsk6 vlet°. ko naj bi gospo-jq ' 0 življenje zopet zacvete- f!!»pa Pij raginia mori ves svet, tudi Va d0 tulimo. Posebno prizade-koin. iše rojake, ki žive od poteh—k1 Prlbrankov. Vrednost Pok ^aka’ ko vse cene rastejo. U- W°^ci bodo dobili z novim *ccom 2n/( kapi poviška. To ni niti morje, če upoštevamo Nova knjiga -“Klasje iz viharja5’ TORONTO, Ont. — Pred nekaj dnevi sem prejel novo slovensko knjigo Klasje iz viharja. Izdal jo je znani kulturni, prosvptni in politični delavec v domovini, nato pa v emigraciji dr. Ludovik Puš, ki sedaj živi v Ridgewoodu, N.Y., U.S.A. Bežal je pred 25 leti z nami. Knjiga je precej zajetna — 300 strani — in tiskana na čednem papirju. Tiskala jo je Mohorjeva družba v Celovcii. Avtor piše v r—.obliki osebnih spomuiov. Piše hies^ znaša $79.58 na zelo zanimivo, poljudno, v čisti ec- Dopolnilo k njej, ki ga slovenščini, nima nikake tuje ll a v SesS0 dra^o- v v,„v.n;|a povprečna pokojnina Pa je po hudem viharju zopet zasijalo sonce sv. evangelija. Naši očetje so prejeli luč sv. vere deloma iz Ogleja, deloma iz Solnograda. Hitro se je širilo krščanstvo v naši deželi, ko so prišli pod Karlom Velikim v osmem stoletju Franki v našo deželo. Pri sosednjih Slovanih sta pokristjanjenje dovršila solunska brata sv. Ciril in Metod v devetem stoletju. Prišla sta pa tudi s Slovenci v neposredno dotiko. Ko se je pisalo 1085, je bila v Št. Vidu nad Ljubljano že ustanovljena samostojna fara. Med ljudstvom je zelo živa še druga pripovedka — po ustnem izročilu — katera pripoveduje čudežni začetek te cerjive in božje poti. V takih oblekah pripovedk je navadno skrito jedro zgodovinske resnice. Ta legenda je bila že večkrat opevana. Prav mično jo je sestavil neki J. Kovačič, kanonik v Trstu. Obsega 41 osemstopnih kitic. Ta legenda nam pripoveduje, da je našel preprost pastirček trikrat zaporedoma svojo živinico, klečečo pred lepo podobo Matere Božje v leščevem grmu. Vsakokrat jo pastirček ponese domov materi in mati jo zaklene v skrinjo. Vendar je naslednji dan podoba zopet na istem mestu in živinica jo časti. Tako se je zgodilo trikrat. Končno so postavili na isto mesto malo kapelico in dali vanjo čudežno podobo. — V bistvu ravno to, le, da mesto vse črede imenuje samb dve ovčici mična pesmica, ki jo je zložil blagopokojni Andrej Praprotnik, nekdaj učitelj na Dobrovi. OSTANKI STARE TRDNJAVE —- V bližini mesta Cusco v Peruju so se ohranili tile ostanki nekdanje mogočne trdnjave Inkov. Inki so imeli mogočno državo v Južni Ameriki, ki pa so jo Spanci v prvi polovici 1.6. stoletja uničili. Leži, leži dolinica, dolinca lepa dobrovska; zelene trate in polje se z gozdi gostimi vrste. Pastirček tam je pasel mlad ovčice svoje mnogokrat; zverine divje bal se ni, od svoje črede jo podi. vitici **/ > Zgodi se nek poletni dan, ko tropič svoj že ima zbran; ovčic mu dveh ne staje še, iskat ju koj po gozdu gre. Ni dolgo v gozdu se mudil, ovčici ljubi je dobil. A" kaj je to, on sam ne ve, klečali sta ovčici dve. Pred njima pa podoba je bleščeče Božje Matere. In čudni strah obide ga, prečudno gre mu do srca. Podobico je koj pobral, jo skrbno shranil, k sebi djal. Domov hiti z ovčicami, prigodbo pravit materi. Podobo mati spravi to. Ni mar ji zanjo kaj bilo; naravnost izgovarja se: igrača to otroška je. Pastirček zjutraj v gozdu spet podobo najde kakor pred. Domov hiti z ovčicami, pokaže spet jo materi. “Gotovo vzel si jo doma,” zavrne mati sinčeka. “Kako bi le podoba ta v Dobravo gosto sama šla?” In mati zopet spravi jo, zaklene skrbno v skrinjico: prepričati se dalje, če, al’ kaj resnice v temu je. Pastirček zjutraj v gozdu spet podobo najde: 'kakor pred; domov hiti z ovčicami, pokaže spet jo materi. In mati zlo prestraši se, ko zve, da to resnica je. Verjame vse in iz srca časti Marijo in Boga. Na kraj prigodbe čudne te mars’kteri romat, molit gre. Kapelico sezidajo, podobo v njo postavijo. Marije čast se tu glasi, pomoči mnoge Bog deli; in kmalu še postavijo prijazno cerkev romarsko. Iz daljnih krajev sem ljudje k Mariji v cerkev to hite; in tudi še današnji dan ta sveti kraj je dobro znan. Tu starih sedem Up je še, mogočno so izraščene; po njih pa ptičice pojo, Mariji hvalo, čast dajo. Od bližnjih krajev in drugod ljudje gredo sem na božjo pot. Marija mila dobrovska pomoč in milost mnogim da. Vrnimo se sedaj k farni cerkvi dobrovski. Prvotna kapelica je morala biti majhna in preprosta. Ko je kraj zaslovel po obilnih, tukaj zadobljenih milostih, je postala kapelica preozka za mnogoštevilne častilce Marijine. Z doneski pobožnih romarjev so leta 1231 pozidali prvo cerkev. (Letopis, str. 145 in nasi.) V tej cerkvi so bili naslednji oltarji: 1. veliki Matere Božje, v nebo vzete; 2. sv. Marije Magdalene; 3. sv. Lenarta; 4. zopet Matere Božje v nebo vzete. S tem oltarjem je bila sklenjena bratovščina enakega imena. Poleg teh oltarjev je bila še mala kapelica posvečena sv. Štefanu, prvemu mučencu. Po številu oltarjev soditi, ni bila prejšnja cerkev dosti manjša od sedanje. Kakšna usoda je ob turških časih zadela to cerkev,-se ne ve. Gotovo kruta sila sovražnikova ni šla brez škode mimo. Saj vemo, da so Turki večkrat ropali in požigali po ljubljanski okolici in prav tod mimo je drvela 1. 1416 ogrska in 1. 1476 turška kruta sila. Zgodovinar Valvasor poroča, kako so napadli podruž-niško cerkev na Hruševem, ki je bila neznatna in skrita. Škoda, da les in zid molčita. (Še pride) ------o—----- SLOVENSKA KOROŠKA V ZNAMENJU OPOREKANJA (Nadaljevanje s 2. strani) politiki bodo zato vodili narod^ no in ljudsko politiko. Ne gre za to, da bi “študente, ki narodnim svetnikom kakšno zatrobijo, lopnili po glavi”, pač pa da jih postavimo pred lastno odgovornost: načela, ki jih izpovedujejo, so zmotna; zahteve, ki jih postavljajo, so le deloma u-pravičene, ta in ona je prava u-topija, nekatere pa so nečastne; obtožbe in obsodbe, ki jih izrekajo, so po večini neosnovane in tudi hudo krivične. Neznanstveno in docela zmotno je pojmovati Cerkev kot zgolj svetno u-stanovo, ki ni uspela vzpostaviti socialne pravičnosti, medtem ko je vsa njena vsebina in njen smisel v tem, da je Kristusovo skrivnosto telo, skupnost vere, upanja in ljubezni, ki ima poslanstvo, da razliva Kristusovo' življenje v verujoče in jih tako vodi k večnemu zveličanju. Nečastno je za mlade ljudi, ki trdijo, da hočejo prekaliti svoj rod v poštenju, izobrazbi in kulturi ter mu biti vodniki v bolj človeško bodočnost, če ne vidijo lepših idealov kot je “svobodno spolno izživljanje”, uveljavljanje “prepovedanih pravic”, to je ukinitev mor alnih predpisov. Krivično je pljuniti na zaslužno delo prejšnjih rodov in točasnih zaslužnih mož, zanikati vsako važnost obstoječim političnim in narodnim organizacijam, o-značiti Mohorjevo družbo za “mrliča”! Dr. R. K. v K. G. bolj razvita država vse Afrike, vojaško najboljše organizirana in najmočnejša. Največkrat je kriv človek Raziskave so dognale, tako trdijo tisti, ki skrbe za varnost ljudi pri delu, da je v 80% kriv nesreče pri delu ponesrečenec sam. Dishwasher Tuesday, Wednesday and Thursday, 7:15 to 2:30. Fanny’s Restaurant 353 E. 156 St. off Waterloo Rd. (corner of Arcade Ave. (179) WOMEN 18 to 40 ..light assembly. No experience necessary. Starting wage $1.60 per hour. Apply in person at PAULIN INFRARED PRODUCTS CO. 16100 S. Waterloo Rd. located on freeway, near Euclid, Ohio. Call 531-1780 for further information. No smoking permitted. (HQ) Neuvrščene države bodo prekinile zveze z Južno Afriko in Portugalsko LUSAKA, Zamb. — Neuvrščene države, ki so imele pretekli teden tu svojo konferen co, so sklenile, da bodo prekinile diplomatske zveze z Južno Afriko in s Portugalsko, pa tudi ustavile z njima vsako trgovanje, podobno kot je bilo to v veljavi za Rodezijo. Poleg tega so pozvale vse zahodne države, naj ukinejo vso podporo “kolonialnim in rasističnim vladam”. Konferenca v Lusaki je bila tretja konferenca neuvrščenih, imela je smolo, da se je vršila prav v času, ko so palestinski a-rabski gverilci ugrabili štiri potniška jet letala in jih grozili uničiti s talci vred, če ne bodo izpolnjene njihove zahteve. Ves svet je zato gledal, kaj se godi na Srednjem vzhodu, konferenca neuvrščenih pa je minila, ne da bi svet o njej kaj prida sli šal. Večina afriških govornikov je hrumela proti Južni Afriki, Portugalski in Rodeziji, grozila in svarila, pa se prav tako zavedala, da črna Afrika sama, pa tudi vse neuvrščene države skupaj ne morejo veliko spremeniti položaja, če ne dobe podpore velikih sil. Južna Afrika je namreč še vedno gospodarsko naj- CLEVELAND, O. Help Wanted Female Male Help Wanted ASSEMBLERS Small growing east side concern requires man for night shift. Light assembly and line assembly type employment. No experience required, will train. For interview apply in person at Personnel Department. THE ANTENNA SPECIALISTS CO. 12435 Euclid Ave. (177) Help Wanted Male or Female Applications now being accepted for machine operators. Full time. Day shift. Excellent rate and benefits. The Ohio Broach & Machine Co. 399 E. 131 St. 681-2627 (179) Short Order Cook Monday thru Fri. 7 am to 3 pm FANNY’S RESTAURANT 353 E. 156 St. off Waterloo Rd. corner of Arcade Ave. (179) MALI OGLASI Iščejo stanovanje Iščemo enodružinsko 6-sobno hišo za 4 odrasle, v Euclidski okolici, blizu transportacije. Kličite 361-8029 med 10. in 6. uro ali 431-3877 po 6. uri zvečer. (179) Naprodaj Maple Heights, hiša za 2 družini, dober dohodek. Kličite podnevi 662-4088, zvečer 663-9580. (183) Opremljeni sobi oddajo Dve opremljeni sobi, spalnico in kuhinjo, s kopalnico in verando zgoraj oddajo starejši, mirni ženi v okolici Sv. Vida. Kličite po 6. zvečer 431-6631. (178) CLEVELAND, O. ženska dobijo dele Delo za žensko Iščemo žensko za hišno delo, lahko stanuje pri nas ali pride dnevno; 4 šolski otroci, vse moderne udobnosti. Mora govoriti angleško. Kličite po 6. uri 247-4592. (177) SND išče snažilki Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair Ave. išče dve snažilki za delni čas. Oglasite se osebno v tajnikovi pisarni. (180) V najem Odda se 4 opremljene sobe, zgoraj, in garaža v St. Clairski okolici, poštenim ljudem. Kličite 431-0628 in pustite naslov ali telefon. —(11,15 sept) ODPRTO NOCOJ 6.30 - 8.30 18815 Chickasaw pri E. 185 St. bungalov, 2 spalnice spodaj, 1 zgoraj, kopalnica spodaj, jedilnica, klet, $23.500. (15,17 sep) Euclid Colonial North of Lake Shore 3-bedroom brick, 1% bath, 2-car garage, excellent condition. Very desirable tree-shaded street; in low 30’s. After 5 call RE 1-6140. VINE REALTY CO. Cor. of 91 & Vine 942-4440 (15,18 sep), ^LUISCOLOMA: ^ 5 MALENKOSTI I 5 | Sfrj&r&sar^rdrjFjPMjrjrjr&^jrjPJsrjBrjrjTŽ Zakaj njena bolečina je bila v resnici velika, četudi je ni kazala na zunaj. Čutila je bol, tisto topo, suho bol, ki jo čutijo močne duše. V njenem slabotnem telesu je prebivala krepka, močna volja; takim dušam raste pogum, kadar vidijo nevarnost; v nesreči ne potrebujejo tolažbe, zadostujejo sami sebi. Currita se je otresla strahu onega nesrečnega večera, pripravila se je na obrambo, mirno in odločno je hotela pričakovati vse posledice tiste strašne noči... Najprej si je hotela napraviti določen načrt, kako bo nastopila pred znanci in pred celo javnostjo; hotela si je pripraviti primerne odgovore, urediti vprašanja, katera bo dajala. Priložnost je bila ugodna. Fernandito je moral v posteljo, lotevala se ga je oslabelost, kakršna se navadno pojavlja pri ljudeh, ki bolehajo za mehčanjem možganov. Currita se je zaprla v sobo in naročila, da nikogar ne sprejme. Pričakovala je, da se bodo zglašali radi umora številni sitni obiski, jo dra- žili z nadležnimi vprašanji in ji izražali svoje sožalje, kakor pri smrti Velardovi. Ni vedela, zakaj, pa tisti strašni dogodek, ko je padel Velarde, se ji je zdel sedaj veliko strašnejši nego prve dni... Ali minil je ponedeljek, minila sta torek in sreda, pa noben voz se ni ustavil pred vrati, noben obisk ni prišel v predsobe, nihče ni položil posetnice bronastemu medvedu na srebrni krožnik, nobene sožalnice ni dobila, niti najmanjšega znamenja tolažbe ali kake pozornosti... Zavzela se je, prestrašila jo je ta samota in si je ni znala razložiti. .. Ni še vedela, da je javno mnenje položilo pred njen prag truplo umorjenega Saba-della... Ali prišla ji je na uho tudi ta vest, zvedela je, da izrablja tajna, hudobna roka najdeno ogrinjalo in skuša na njo zvaliti sum zločina... In tedaj jo je CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE HOUSEKEEPER — Mature. Experienced. To live in North side bachelor apt. Own room, board -f salary. Must be under 40 yrs. and unencumbered. 477-8320 (177) BERWYN — AH brk. Engl, style home — by owner. 2 Ige. bdrms. upstairs, cer. tile bath, new crptg. in liv. rm., din. rm. and stairway. Hot water heat, fin. bsmt., wet bar, stainless steel storms and screens. Call 10-8 P.M. 788-7494. (177) BUSINESS OPPORTUNITY BARBER SHOP — WITH LIVING QUARTERS Good Northwest location. Excellent business oppty. for right person. Call owner after 6 P.M. 275-2470 (178) LARAMIE — MILWAUKEE Brk. deluxe by owner, 2 flat. 6’s. 3 bdrms. each. Full bsmt., 2 car garage, 2 end. porches up and down. I 283-1087 OAK PARK — 5 rm. condo, 2 Ige. bdrms., and baths. Lots of closet space, elev. balcony, crptg., drapes, 2 car pkg. space. Close to church, schls., shpg., transp. 386-8284 REAL ESTATE FOR SALE CRYSTAL CLEAR WATERS OF LAKE GITCHEGUMEE v 5 MILES OF SANDY BEACH OFFERS \ V2 ACRE MOBILE HOME SITE r \ COTTAGE TRAVEL TRAILER $995.00 — $95.00 Down , \ $21.00 Per Month Open Daily 10 a.m. - 7 p.m. Call 1-517-393-0450 I Located 21 miles south of Traverse City on M-37 at Buckley THINK OF IT—OWN YOUR OWN TRAVEL TRAILER SITE. ELIMINATE HAVING TO RESERVE SPACE, NEEDLESS TRAVEL AND HIGH RENTAL RATES. WE ALSO HAVE BEAUTIFUL COTTAGE SITES AVAILABLE WITH EXCELLENT TERMS. prijela divja jeza, besen srd jo je stresel in sklenila je z enim samim udarcem zapreti obreko-vavcem usta. Prilika se ji je kmalu ponudila. V petek na vse zgodaj ji prinesejo obvestilo, da ima kot častna dama drugi dan službo na dvoru. Poslala ji je to vest dama, ki je imela službo prejšnji dan, poštena, dobrosrčna, pridna žena. Kot grdo obrekovanje je bila zavrnila govorice, ki so krožile o Curriti, in kakor ji je nalagala dolžnost, je hitela naznanit Curriti, da pride vrsta na njo, puščajoč ji prosto voljo, ali se hoče pokazati v palači ali ne... Prvič po strašnem dogodku se je Currita nasmehnila. Tako zlobno se je vsakikrat nasmehnila, kadar ji je prišla srečna misel, ki je pospevala njene sebične namene ... Imela bo častno stražo v soboto. Kakor navadno se bosta peljala kralj in kraljica k večernicam v cerkev Atocha. Zbralo se je vedno veliko ljudstva, da bi videli mlado kraljico ... In videli bodo tudi njo, Currito, na prvem mestu poleg kraljice ... To bo obrekovavcem sapo zaprlo ... Tako je računala Currita. Poznala je dobro svet, ki urejuje svojo sodbo in uravnava svoja dejanja po zgledih, katere vidi na visokih osebah... In zdelo se ji je dovolj, ako se le enkrat pokaže ob strani kraljice, — in pomirila bo javno mnenje in si ohranila častno mesto, katero je dosedaj zavzemala v prestolnici. Krasno jutro tiste sobote je naznanjalo velelep dan. Currita je vstala že ob devetih in je odprla okno. Veselje ji je zaplalo v duši, kakor predokus bližnje zmage. O lepem vremenu so se na dvoru vozili v odprtih kočijah. Ni bilo dvoma, da se danes po večernicah kralj in kraljica popeljeta nekoliko na izprehod po Castellani. Tam se o tem času izprehaja ves elegantni Madrid. Videli jo bodo ob strani kraljice... Strašila jo je le ena misel: voziti se bo morala po istih ulicah, po katerih je spremljala Jakoba v oni usodni noči, mimo cerkve, pred katero je izgovoril svojo zadnjo besedo, mimo ogla, kjer je padel in smrtnoranjen Kriknil na pomoč ... Pa kaj naj stori? Ali naj se mar da živo pokopati s svojimi petinštiridesetimi leti? Ali naj zaradi takih bojazljivih čuvstev mirno gleda, kako ji obrekljivi svet jemlje čast, prvo mesto, žezlo elegance in “dobrega glasu”, ki si ga je s tolikimi brezobzirnimi žrtvami ohranila do danes...? Sama sebi se je smejala, da je tako nemirno čakala ure, ko se • odpelje na dvor. Z izbranim okusom se je oblekla in si je nadela na prsi oba svoja križa, ki ju je smela nositi kot častna dama, enega od časa kraljice Izabele, drugega od sedanje kraljice Mer- cedes. Iz predalčka si je vzela v srebro vdelan košček svetega 'triža. Goreče je poljubila svetinjo in si jo je pritisnila na srce ter pri tem pobožno nagnila glavo in zatisnila oči, kakor bi z veliko gorečnostjo česa od Boga orosila. Spravila si je svetinjo v žep, kakor bi hotela, da jo varuje nesreče in nevarnosti. Burno ji je bilo srce in kolena so se ji tresla, ko je stopala po stopnicah kraljeve palače. Dva lakaja sta šepetala med seboj in jo gledala ... Straža pred vrati Salete je udarila s helebardami ob tla, znamenje, da prihaja grandinja, in tedaj se ji je zopet dvignil ponos, se ji je iznova vzbudila sila volje, in zbrala je vso svojo drznost, šla skozi predsobe in prodrla celo v kraljevo sobo. Tam je mislila, da bo našla prvo komornico ali pa kakega granda, ki bo imel službo, ali pa zbrane že vse. Ali' soba je bila prazna... Currita je sedla nasproti vratom, ki so vodila v kraljeve zasebne sobe, in je čakala, da jo da kraljica poklicati. Pa bila je preveč nemirna. Spet je vstala, je šla ven na balkon in gledala na trg de la Armeria, je stopila pred zrcalo ter si popravljala lase; nazadnje se je ustavila pred sliko AKonza XII., ki so jo bili pred kratkim namestili v tej sobi. Minilo je četrt ure in zdelo se ji je, da traja četrt stoletja. Vedno je še stala pred sliko. Kar sliši, da se za njenim hrbtom odpirajo vrata k stanovanju kraljice. Naglo se okrene. Nekdo je vrata zaprl, pa jih pustil priprta, kakor bi ga bil kdo drug naglo zadržal. Currita je slišala rahel ženski glas, proseč glas, besed pa ni razumela. Drug, krepak moški glas pa je odločno vzkliknil: “Ne, ne! Takoj!” Currita je pobledela in se hudo prestrašila. Z roko je segla v žep, kakor bi iskala svetinjico ... Vrata so se odprla in prvi majordomo je vstopil, bled je bil in razburjen ... Currita se je delala, kakor bi še vedno opazovala sliko, krenila z glavo, mahnila z roko v pozdrav in rekla z boječim in negotovim glasom: i “Krasna slika! Nisem je še ■ videla! Kdaj pa so jo namestili tukajle?” Ali majordomo ji ni odgovoril. — Jecljaje ji reče in z naporom, kakor bi izvrševal težko dolžnost: “Njihovo Veličanstvo kraljica Vas odpušča iz službe in mi naroča, naj Vas obvestim, da ji vrnete častni križec!” Sunkoma se je obrnila Currita, stisnila pesti in dvignila glavo, kakor bi hotela major-doma napasti... Uprla je vanj svoje širokoodprte, bledosive oči, razdraženost je sršela iz njih, ko da je zaušnico dobila v lice ... strah se je zrcalil v njih zaradi izgubljene zadnje nade... onemogla jeza slabejšega, ki ga je uničil močnejši... Z obema rokama je zgrabila križca in ju vrgla na tla ... GRDINOVA POGREBNA ZAVORA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 IT ■^=*A ........ M * k ''mm WEAVER-KESSLER REALTY 4408 S. Ceder, Lansing, Mich. 48910 Name Address Ciity and State . Phone... Zip.. HELP WANTED GET INVOLVED IN A | MEANINGFUL CAREER t “THE PLACE OF KINDNESS” BETHESDA HOSPITAL Has immediate professional opportunities for RN’S — LPN’S * No Shift Rotation » Excellent shift differential and starting salaries based on education and experience. New liberal employee benefits. Call Personnel RO 1-6000, Ext. 203 j 2451 W. Howard Street Chicago, 111. 60645 An Equal Opportunity Employer (180) ZA JESENSKE večere — Sivo flanelasto blago nove jesenske večerne obleke, je okrašeno z glavami srebrnih žebljičev. Iz njih sta ■tudi pas in široki rob ob globokem izrezu. VIII. Silni udarec Currite ni uničil. Tudi je ni obšlo tisto neznano čuvstvo, pol jeza, pol strah, katero jo je obvladalo svoj čas v Loyoli... Pedro Fernandez je bil za njo, to je dobro čutila, zastopnik višjega bitja, Boga ... za majordomom pa je stal le kralj, in ta je bil zanjo človek, zoper katerega je bil mogoč boj in katerega bi se dalo tudi premagati ... Ali njen bistri razum in mnogotera izkušnja sta ji pravila, da bi zastonj napenjala vse moči svojega duha in vso svojo drznost in da bi zastonj trosila svoj denar ... Njeni prejšnji prijatelji, sijajni krog družabnikov, jedro njenega življenja, njenega samoljubja, vse to je bilo za njo izgubljeno ... Nič ne vleče bolj ko zgled kraljev, cele množice osreči ali pa pogubi... Strogo so zavrnili Currito iz dvorne palače; edina napaka je bila, da se je to zgodilo tako pozno ... Padla je vele-jasna senora z višine svoje slave, šumno in z ropotom, ki spremlja velika javna pohujšanja... Kraljevi zgled pa bo gotovo potegnil za seboj ves Madrid ... Če pade veliko drevo, tudi vse hiti, si nasekat drv z njega... (Dalje prihodnjič) K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA »NOTA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S-K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet. Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: .......................................... Oreški so važen pridelek RALEIGH, N.C. — Tri odstotke pridelka povprečne letine so v Severni Karolini zemeljski o-reški. Moj novi naslov: .................................. MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO J ZA PRETAKANJE VODE IRTISA — Delavca sta v velikanski cevi, skozi katero bo voda reke Irtiš tekla delno v suhe predele Kazahstana, ki jih hočejo umetno namakati. p ?/> * ’"”•5 SVOJEVRSTEN TELOVNIK — Philip Sims, 18 let stari fant iz Wisconsina, se bori proti poluciji okolice. Na sliki ga vidimo v “telovniku”, ki ga je izdelal iz odpiralnih obročkov kanglic za pivo.