90 let železnice v Grosupljem
ŽELEZNA CESTA JE PRINESLA NAPREDEK
Danes se vse bolj preusmerj ar-.o na železn iški promet. Pra v sedaj, v času energetske krize, vse raje potujemo po tirih, ki predstavljajo najcenejši in obenem udoben prevoz. Le redko pa se, ko mimo oken hite vasi, ceste, telefonski drogovi, spomnimo, koliko časa že poznamo in uporabljamo železno cesto, ki smo jo po vojni pričeli vse bolj opuščati, sedaj pa doživlja renesanso.
RazvojželezniškegaomrežjavSIovenijivdrugipoloviciminulegastoletjajezanaše kraje prav gotovopomenil velik gospodarski napredek in povezavo s takrat najrazvite-jšimi deželami Evrope. Seveda je hkrati odprl tudi možnost še večjega izkoriščanja slovenskih naravnih bogastev. Prav letos in prihodnje leto mineva 90 let odkar so svečano odprli železniško progo na Dolenjskem in je tako železniška mreža prekrila celotno Slovenijo. Prav gotovo je zanimiv pregled dogajanj v zvezi zgradnjo. Takratni kranjski deželni krogi so se namreč zanjoborili 30 let. Z njoje povezananašatakratna narodna, gospodarska, politična in kulturna dejavnost.
PRVA POBUDA
Prvič je javno gradnjo predla-gal trgovcc Jože Bleisveis, brat dr. Janc/a Bleiweisa na plenarni seji ljubljanske Trgovinskc zbor-nice 28. oklobra 1864. Zbornica je soglasno sprejela njegov prcdlog za graditcv železnice iz l.jubljane do Grosupljega, Žu-žcmberka, Dvora in Dolenjskih Toplic na Črnomelj in dalje do Karlovca. Ulemcljeval je, da v tercnskem pogledu ne bi bilo pri tcj zvezi nczmogljivih težav ter, da bi ta železnica omogočila, da scpriključita nanjoželezarnida-krat še obraiujoči) na Dvoru pri Žužcmberku in vGradacu v Beli krajini. Polegtegajctudi opozo-ril, da je Dolenjska bogata s slavbnim lcsom. ima pa tudi mnogo sadja, ježic,, lanenega semcna in drugih poljskih pridelkov za izvoz. Za ta prog-ramsejetakratzaintercsiralatu-di Kmetijskadružba.Takojpaje
sledilo prvo od vrste razočararij. Dunaj predloga ni sprejel v svoj program razvoja železniškega omrežja. Kranjski industrijalci so se zavedali, da bo brez želez-nice. ki je pomenila možnost
cenejšega transporta, dežela obubožala. S tem bi usahnil tudi vir njihovih dobičkovvindustri-ji. Podobnostališčesoimeli tudi veleposestniki. Zato niso kroge prebivalstva in jih pridobivali za
to. da bi vsa javnost soglasno zahtevala, naj vlada upošteva slovenski železniški program.
DO CESARJA
Leta so tekla in lakratna Kranjska je dobila vrsto novih prog. le z Dolenjsko ni bilo nič. Leta 1872 so že opravilj tehniško-vojaški obhod te proge, toda prišlo je leto 1873 in z njim masovni ,.krah" in vse nade so zopet spiavale po vodi. Jescni le-ta 1874jeposebnoodposlanstvo šlo celo do cesarja, a vseje ostalo pri obljubah. Nato skorajda ni minilo leto. da nebi bilaomenje-na potreba po gradnji dolenjskih železnic.
Kaj kmalu so se začele tudi prve razprtije. V takratnem časo-pisju (leta 1886) lahko med dru-gim preberemo: ,,vršil se je komi-sijonalni obhod v Novo mesto in Kočevje, a prevladali sta dve tnne-nji.jednisozahtevali, najseželez-nica gradi po Temeniški dolini, drugi zopet po Krški, odločib je konečno vojno ministerstvo za Temeniško dolino. V Kočevjusose zopet ogrevali za progo — Kočevje — Rakek osobito pokojna poslanca Faber in H. Kavčič. Končnojezmagalačrta Ljubljana — Kočevje."
Akademskih razprav in loka-lističnih zahtev terpeticij nato ni manjkalo. Vsak veleindustri-jalec ali veleposestnik na tem področju je pač želel progo ,,pred svoj prag". V Kočevju so leta 1886 prodali bratje Ranzingerji trboveljski premogokopni dru-žbi svoj velik premogovnik in ta-ko zagotovili za železnico tudi možnost prevažanja premoga.
DEVETMILIJONOV
Vedno bolj pa so od akadem-skih, prehajali k finančnim raz-pravam. Skupni stroški gradnje so bili ocenjeni na devet mi-lijonov goldinarjev. Dežela Kranjska je zagotovila 500.000, interesenti pa 400.000 goldi-narjev. Med posamezniki je naj-več delnic (kar za 30.000) kupil
' bogati kočevski knez Karol Auersperg. Turjačani so pač imeli na Dolenjskem veliko posesti in vloženega kapitala, ki bi se z železnico bogato oplodil, brez njepazačelpropadati.Tudi kasnejeso vessvoj vplivzastavili zagradnjo in zatorej ni čudno, da so prvo eiapo zgradili do Koče-vja, šele leto kasneje pa do Nove-
^ga mesta. Tudi trboveljska premogovna družba jezagotovi-la.dabodajaladolenjskimželez-nicam na leto 100.000 ton premoga po ugodni ceni.
PRVA LOPATA
V zadnjem desetletju minule-ga stoletja so se vendarle spo-razumeli, zagotovili sredstva in
zasadili prve lopate. Med gra-ditelji je bilo precej kaznjencev, patudimarsikakdolenjskikmet, ki je trpel v tistih letih veliko bedo, si je zagotovil pri gradnji sredstva za vsakdanji kruh. Na-gajalo pa jim je tudi vreme, predvsem deževje tik pred za-ključkom gradnje. Zaradi ne-katerih podorov zemlje z bregov na tire, do zadnjega trenutka niso vedeli, ali bo svečana otvo-ritev možna ali ne.
Progo Ljubljana—Grosuplje— so odprii za javni promet 27. septembra 1983. Pot slavnostne-ga vlaka je zbadljivo opisal Janko Kersnik nekaj dni po otvorhvi v Slovenskem narodu kot dnevnik neznanega udelcženca. Poglejmo odlomke, ki so vezani na popoto-vanje po krajih, ki sodijo danes v grosupeljsko občino.
1 Janko Kersmk (1852—1897). slovenski pisatelj. Kot pripovednik je bil sprva učenec J. Jurčiča (doko-nčal njegov roman ..Rokovnjači"). Nekatera znana dela:CflclamenAgi-tator, Jara gospoda. K metske slike... (Se nadaljuje)