Bežigrad Dnevno varstvo otrok Ob iumačni pomoči sveia za otroško varstvo pri Temeijni izoorazevaim skupnosu L,jub-ijana so ponekod ze lani, ieios pa s«coraj po vseti ijubijanskili oueman društva prijateijev mia-cune, zveze za teiesno kulturo in krajevne skupnosu oigaruzi-ran unevna varstva otroK nieu poieouirni pocitiucami. Ta oDiiica ctnevnega varstva je lzreono iepo zaživeia ziasu v oežigrajski občini, zato smo se ocuocni, da povabimo sose-ae v goste tuai v naše občinsko giasuo. Pogovarjali smo se s sekretarko oočinske zveze pri-jateijev mladine Bežigrad, Mi-leno uosnerjevo. ObisKali smo tudi nekatera lgrišča ln kopali-šča, ki te dni kar odmevajo od razigranega otroškega smeha in dobre volje. Kako ie ne Di, otroci so v skrbnem varstvu in vendar sproščeni, razposajeni. Starši so tudi brez skrbi, babi-ce in dedki pa imajo svoj mir na dvoriščih in stopniščih, ki so jin prej podolgem m počez zasedali zdoigočaseni »mulci« in »smrklje« ... »S pripravami za dnevna le-tovanja smo začeli že zelo zgo-daj pred kakimi tremi meseci, ko smo zbirali vzgojiteljske kadre, obveščali učitelje, starše in otroke. Seveda, nekaj izku-šenj smo si pridobili že lani in letos to dnevno varstvo poteka že veliko bolj gladko. Mislim, da zdaj res že lahko zavržemo tako posplošeno govorjenje, češ da dnevno varstvo ne uspeva, ker preveč »diši« po šoli, ki so je otroci tako naveličani. Se-staviti je pač treba dober, čim-bolj pester in seveda poceni program, da ne bi bilo preve-likih obremenitev za starše in bodo otroci še kako radi pri-hajali.« Poceni, to se pravi? To pomeni za starše praktič-no brezplačno. Otroci plačajo le prevoz in vstopmno na ko-pališče (mogoče bomo uredili, da bi bilo tudi to brezplačno). Malico, ki jo dajo otrokom s seboj, bi morali pnpraviti tudi aoma. Ce je lepo vreme in gre-do na kopanje, se zberejo, ka-kor pač večini ustreza. Zjutraj ob osmih ali devetih, denimo na igrišču ali v šoli, potem pa gredo na kopanje ali izlete lenodnevne). Sicer pa si poglejva, kar so pripravile posamezne šole. Ak-tivno so se vključile v dnevno varstvo osnovne šole Dr. Vita Kraigherja, Borisa Kidriča in Franceta Bevka. Ves julij »ima-jo na programu« kopanje pod strokovnim pedagoškim vod-stvom; prav tako v juliju; ves avgust bodo aktivni taborniki »Savskega odreda«, ki so med drugim pripravili taborjenje v Sračji dolini, TVD Partizan Be žigrad in Ježica pa sta pripra-viia vrsto športnih iger na šol-skih športnih igriščiii, pohode na stezo TRIM v Cmučah in Mostecu, kopanje ter vrsto ce-lodnevnih izletov. Vrsto zani-mivih izletov, denimo na Baši-co, šmarno goro, Dobeno, Ra-kitno, Zajčjo dobravo, Volčji potok, Mengeš, Toško čelo, Po-hov gradec, Kamniško Bistrico, Veliko planino in podobno sta pripravila planinsko društvo črnuče in osnovna šola Maksa Pečarja. Podobno izdelani dnevni pro-rami so izobešeni na vseh og-lasnih deskah po šolah, krajev-nih skupnostih, otroci so jih dobili še pred zaključkom po-uka, obvestilo pa je bilo objav-ljeno tudi v občinskem glasilu. Starši so z njimi seznanjeni. In da bi se čimveč otrok na-učilo plavati, je že od začetka julija na kopališču pri šternu plavalna šola vsak dan od osmih do desetih, brezplačno. Otroci plačajo samo vstopnino za kopališče. Skupine po deset otrok vodijo plavalna učitelji in, kot smo si lahko ogledali, zelo uspešno. Bedko kateri ot-rok ne splava. Te tečaje orga-nizira občinska zveza za teles- no kulturo v sodelovanju z up-ravo kopališča, je sklenila zani-miv pogovor sekretarka Mile-na Gosnerjeva. R. R. Tomačevski boršt očiščen Na pobudo občinskega Rde-čega križa in turističnega dru-štva Bežigrad je v tednu Rde-čega križa oddelek za gradbe-ne in komunalne zadeve ob-činske uprave organiziral čiš-čenje Tomačevskega boršta. Sodelovalo je več kot 250 mla-dincev in mladink z bežigraj-skih srednjih šol. Nabrali so za 60 tovornjakov odpadnega materiala. Za čiste račune z Emono Občinska skupščina je na se-ji sredi maja razpiravljala o arondaciji. Odborniki so se za-vzeli za hitro rešitev proble-mov, ki so se nakopičili v zad-njih desetih letlh. Zemljo ti-stemu, ki jo obdeluje — če jo le hoče, je bilo rečeno v raz-pravi; to misel so odborniki pozdravili s ploskanjem. Pou-darili so, da je zemlja last družbe, ne pa Emone. Menili so, da je bila občinska skup-ščina ob uvedbi aronadacije zapeljana. Od topolov, fci jih je zasadila Emona, mesto ljublja-na ne bo imelo koristi, dobi-ček bo imelo zgolj podjetje, so dejali. V porodilu ugotavljajo, da je bila arondacija na levem bregu Save uvedena z name-nom, da bi Agrokombinat tam-kaj organiziral krmno bazo za gojitev krav mlekaric, vendar ta osnovm namen arondacije ni bil nikoli uresničen. Aron-dirali so tudi precej več zem-ljišč, kot so sprva predvideva-li. Nekaterim kmetom so od vzeb skoraj vso zemljo, pose-gli so tudi že na urbanizirane površine. Od vseh arandiranih zemljišč je Agrokombinat v desetih letih izkoristil le 35 od-stotkov zemljišč. Ostala zem-ljišča uporabljajo nekdanji lastniki v enakem obsegu kot pred arondacijo. Del zemlji-šč v Industri.iski coni na Crnu-čah je Emona kot naslednica Agrokombinata prodala za gradbene namene; nekdanjim lastnikom so pri tem izplača-li odškodnino. Ugotovili so še, da je za vsak nadalinji poseg na zemljišča, ki jih Emona še ni uporabila, potrebno vodno-gospodarsko soglasje ter da si je podjetje Emona z izko-poin peska in opustošenjem zemljišč pridobilo neupraviče-no premoženjsko korist. Občinska skupšfflna je nato sprejela naslednje sklepe: — ustanovili bodo občinski sklad kmetijskim zemljišč, ka-mor bodo spadala vsa tista arondirana zemljišča, ki jih Emona doslej še ni uporabi-la. Po progTamu razvoja kme-tijstva bo sklad l«hko oddajal ta zemljišča v dolgoročnl na-jem; — arondirana zemlidšea, fci bodo s sprejetjem zazidalnih na-črtov postala stavbena zem-l.iišča, bodo spadala v občin-ski skled stavbenih zemljišč; — arondirana zemlfišča ob higah pod vas.io Beričevo in Dol bodo vrnitu nekdanjim lastndkom; — pri izplačilu odškodnine podjetju Emona bodo odraču-nali dobiček, ki ga je imela Emona s črpanjem grramoza na arondiranih zemljiščih. Drugi v Jugoslaviji — izreden razvoj Ljubljanskih mlekarn V Ljubljanskih mlekarnah so v maju dosegli svojevrsten rekord: dnevnd odkup se je povzpel na 320 tisoč litrov mleka; toliko mleka niso od-kupovali nikoli poprej. S tolik-šnim odkupom so se Ljubljan-ske mlekame uvrstile na dru-go mesto med jugoslovanski-mi mJekarnarni in so tik za PIK Beograd in pred zagreb-ško miekarno. Letošnji odkup mleka je za 55 tisoč iltro-v mleka je za 55 tisoč litrov ga. Zanimivo je, da so pred os-miira leti odkupovale Ljubljan-ske mlekarne prav toliko mle-ka, 55 tisoč litrov dnevno. Ljubljanske mlekame so bi-le ustanovljene pred 16 leti. Rast tega podjetja je bila v zadnjem obdobju res silovita. Danes ustvarja 1650-članski ko-lektiv, ki ima svoje niti raz-predene po večjem delu Slo-venije m celo v drugih repu-blikah (Novosadska mlekarna je že tri leta v okviru Ljubljan-skih mlekarn) 600 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Za letos predvidevajo dohodek od 750 do 800 milijonov dinar-jev. Tako se Ljubljanske mle-karne uvrščajo med »50 veli-kih« gospodarskih organizacij v Sloveniji. Ali veste za Korent? Korent je lepa izletniška točka za tiste Ljubljančane, ki si želijo priti v nekaj mi-nutah z avtoin ali peš v na-ravo na čist zrak. To je jasa, obrobljena z iglastim in list-natim gozdom, na 410 metrov visokem hribčku, kamor pelje dobra gozdna cesta z litijske ceste, nasproti vasi Dol. Ime-nuje se po kmetiji, kjer je bi-la od leta 1941 do 1943 parti-zanska javka »Bor«. Leta 1943 je bila kmetija požgana in na tem mestu stoji spominsko obeležje. Prizadeviri športniki Partiza-na Dol so v bližini naredili 25-metrsko smučarsko skakal-nico in manjšo kočo. Tam je tudi 50-metrska skakalnica. Tu-ristično društvo Dol pa ima dobre načrte: oX> pomoči TVD Partiaana, zveze borcev, gasil-cev, šole in vseh vaščanov na-meravajo napeljati na vrh Ko-renta elektriko in zajeti vodo iz naravnega vrelca. Uredili bodo prostor, kjar si bodo ob-skovalci lahko pekli na ražnju, namestili bodo smetnjake in smerokaze. Bežigrajčan tekmoval v Tunisu Eklpa osnovne šole Danile Kumar je zmagala na tekmo-'vaniu »Kaj veš o prometu« za ljubljansko obmoeje. Dijak te šole Peter Cerar se je med posamezniki uvrstil na prvo mesto. Bežigrajčanii so se imenit-no odrezali tudi na republiš-kem prvenstvu, kjer se je Pe-ter Cerar uvrstil na tretje mesto. Na državnem prvenstvu je zmagala ekipa Slovenije, najboljši tekmovalec je bil Pe-ter Cerar. Kot član jugoslovan-ske reprezentance je sodeloval na mednarodnem tekmovanju v Tunisu, kjer so se pomerile ekipe iz 17 držav iz Evrope, Afrike in Azije. Jugoslovanska ekipa se je za Tunisom in Francijo uvrstila na tretje me-sto. SZDL v Savskem naselju se zavzema za večjo vlogo hišnih svetov Krajevna organizacija SZDL Savsko naselje si je letos za-dala precej obsežen program. Ena prvih nalog, fci so se je dokaj organizirano lotili , je večja aktivnost stanovainlcev v samoupravljanju v stanovanj-skem gospodarstvu, večja ak-tivnost hišnih svetov. Doslej je bil velik del hišnih svetov premalo akttven, ponekod pa so sploh prenehali z delom. Vzrokov za to je bilo več. K takemu stanju so poleg pre-majhne samoupravne aktivno-sti stanovalcev pripomogli tu-di predpisi, ki so omejevali pristojnosti hišnih svetov in onemogočali dokaj nesamoup-ravne posege v gospodarjenje s stanovanjskimi objekti. Pri tem prednjačijo stanovanjska podjetja, fci so delovala pred-vsem v svojo korist. SZDL si bo prizadevala, da se stanje spremeni, in da dobijo hišni sveti vse pristojnosti, ki )\m gredo, za dobro gospodarjen-je s stanovanjsklm fondom in urejanjem odnosov med stano-valci. Drugi cilj, ki ga želi doseči krajevna organizacija SZDL v akciji za poživitev delovanja hišnih svetov, je razvijanje sa-moupravno organiziranih skup-nosti, kar naj postane tudi os-nova za delegatski sistem. Sedanjo akcijo za poživitev dela hiSnih svetov namerava-jo zaključiti s posvetom dele-gatih hišnih svetov v krajevni skupnosti, na katerem bi op-redelili stališča do spromemb zakona o hišnih svetih, pripra-vil pa tudi predloge za nove odnose med hišnimi sveti in krajevno skupnostjo ter sta-novanjskim podjetjem. Pri Šternu zimski bazen Pri šternu na Ježicl so že začeli graditi zimsko kopališ-če. Pcxl streho bo bazen z og-revano vodo velikosti 25 x 10 metrov, zraven pa še bazen za otroke, velik 10 x 3 metre. Zimsko kopališče naj bi bilo zgrajeno maja prihodnjega le-ta. Investitor gradnje je gostin-sko podjetje Bežigrad. Stroški bodo znašali 11.500.000 dinar-jev. Poleg lastnih sredstev ho-do dobili denaT še pri banki in skladu skupnih rezerv, pri-speval pa bo tudi hotel Union.