Posamezna Številka 1 K. PoStnina plačana v gotovini. SIBV. 78. V lm v pele* me L ipriii I92L Lelti XLIX. »SLOVENEC« velfa po >ošti u »t strast Jugoslavije la v Ljabljanl: u oelo leto naprej . K se pol leta M .. „ 120 — za četrt leta „ . . „ 80-— sa en mesec „ .. „ 20-— Za Inozemstvo ee!ole'no R = Sobotna izdata; ~ Ha oe.o leto.....li so — sa inozemstvo.....55 — Unostolpna petllvrsta ua mm široka ln 3 mm visoka alt n)e prostor) sa enkral , . , po K Odposlana Itd. . . po K 9a— Pri večjem naročila popust. (Ujmanjil oglas '9/9 m;n A 15. Izhaja vsak dan izvzemSl ponedeljka In .ireva o r ljudstva. Fašisti pravijo, da so jih sprejeli z ognjem iz pušk; zato so poslali po ojačenja v Krnico, odkoder so dobili eno strojno puško. Ko so kmete razgnali, so vjeli nekega dečka, ki jim je baje povedal, katere vasi so se bile udeležile oborožene vstaje. Na podagi tega so se pedali v Veliki Vareški, ki obstoji tudi iz 20 his. Moški so se iz Va-rešk streljaje umaknili in so ostale sairo ženske in otroci. Fašisti so jih vse zaprli v eno hišo, ostalo vas pa vso z a-ž g a 1 i. Nato so se podali v prej omenjeno vas Šegotiči, kjer so tudi vse zažgali, da so ostali samo zidovi. Nato so zažgali Male Vareške in se podali v M u n t-v o r a n. Tu so vsi prebivalci fašiste s sklenjenimi rokami prosili, naj jim priza-nesejo. Ker je tu duhovnik, Italijan, zagotovil fašiste, da bo vas vekomaj ostala zvesta Italiji, so fašisti zažgali le nekaj hiš ,ki so last zavednih Hrvatov. Nato se podajo v Krnico, Ljudstvo se je bilo tu zbralo na glavnem trgu, župnik, Hrvat, pa je izrazil udanost ljudstva Italiji. Fašisti so zapeli svoj »Alal£ (Allah-il-Allah?) in se odpravili v Filipani. Kam so se podali »uporniki«, katerih je okoli 300, se ne ve; domnevajo, da se hočejo združiti z neodvisno republiko štrajkujočlh rudarjev v Labinjščini. Tega se Lahi zelo boje in so spremenili Krnico naravnost v vojaški tabor. — S tem pa kronika fašistovskih grozodejstev ni končana. V Filipanu so iskali ondotnega župnika Antona Janka, kateremu pa se je posrečilo, da jim je srečno ušel. Isto se je zgodilo v Tinjanu, od koder je moral pobegniti župnik Kreljič. V Roja-nu pri Trstu so streljali kakor divji, rogo-vilili v konsumnem društvu in dva Slovenca brez povoda pretepli. — Tržaški generalni civilni komisarijat v svojem uradnem komunikeju indirektno priznava, da so dogodke v Krnici povzročili fašisti, ki da so se podali v Krnico zaradi »volivne agitacijo«. Pravi tudi, da sc je oblasti posrečilo preprečiti nadaljnje represalije od strani fašistov! — Kakor smo že poročali, so neki pregoreči karabinjeri v Rojanu pri Trstu v gostilni »Konsumnega društva« odkrili »tajno jugoslovansko zaroto« v osebi urednikov »Edinosti«, gg, dr. Besednjaka in Franca Novaka, g. Josipa Srečko, urednika »Pučkega Prijatelja«, g. Virgilija Š č e k a , duhovnika in še nekaterih drugih, vsega skupaj 18 oseb. Izvršili so nad njimi osebno preiskavo b.ez pismenega pooblastila preiskovalnega sodnika ter jih samovoljno aretirali, dasi so se vsi legitimirali in sc .ii pri njih našlo n č sumljivega. Višek vsega pa je, da so karabinjeri vse to sami razglasili po listih, da-joč jim na razpolago polna imena in natančna stanovanja prizadetih. Kakor da bi bili hoteli nalašč pokazati s prstom nanje, da bi jih fašisti lažje našli, če bi se jim zdelo potrebno nastopiti proti tem »sovražnikom Italije«. Aretirance so oblasti morale drugi dan izpustiti, ker se je izkazalo, da niso ničesar zakrivili, pač pa da gotovi varnostni organi slišijo travo rasti. Prizadeti se pritožujejo zoper ta čin postopanja v odprtem pismu na generalnega civilnega komisarja. Pomagalo to seveda i-e bo nič, ker generalni komisar v Julijski Benečiji ni gospod Mosconi, temveč slavni »Fascio di combattimenti«, organizirana družba raznih nepridipravov in »naiod-nih« anarhistov. Trst, 7. aprila. (Izvirno.) Tukaj pričakujejo nov napad na slovenske zavode. Tiskarno in uredništvo >Edinostk straži cela stotnija vojakov v popolni bojni opremi. Razigral Hirel mi LDU Budimpešta, 7. (MKU) Pred svojim odpotovanjem je naprosil razkralj Kari ministrskega predsednika grofa Tele-kija za objavo nastopne pismene izjave: 5>Povrnil sem se na madžarska blagoslovljena tla, ker mi je povzročal neznosno bol vsak trenutek odsotnosti od vroče ljubljene domovine, na katero me vežeta ne- turškemu naruiu. razveljavljena prisega in glas krvi. Vrnil sem se, uverjen, da more dežela, ki je mnogo trpela, le pod vodstvom zakonito kro-nanega kralja zopet zadobiti popolni notranji mir, zakoniti red in prejšnjo blaginjo. Usodni dogodki leta 1918 in 1919 so bili naperjeni ob enem proti ustavi in zakonu dežele, kakor tudi proti kronanemu [ kralju. Toda zvestoba do ustave in treznost madžarskega naroda se ne dasta dalje varati in z zadoščenjem vidim Madžarsko na potu preporoda. Po elementarnih dogodkih so ukinjene določbe nagodbe 1. 1867, kakor tudi pragmatična sankcija glede nedeljivosti države in vzpostavljena je bila popolna neodvisnost Madžarske, či;e obramba je tudi meja glavna težnja. Sedaj dobiva življenje in razvoj naroda nove podlage. Mirna, konsolidirana in neodvisna Madžarska je skupen evropski interes in najvažnejše jamstvo za mir. Zatorej ne morem misliti, da bi inozemske države hotele preprečiti moje stremljenje, ki je usmerjeno samo na vzpostavitev, varnost in konsolidacijo miru in reda. Ker pa sem uverjen, da bi prevzetje vladarskih pravic apostolskega kralja doneslo narodu težko in veliko trpljenje in bi jaz tega ne mogel zagovarjati pred svojo vestjo, se zopet odstranim. Vendar pa bom tudi daleč od Madžarske posvetil narodu vse svoje zanimanje in ako treba, domovini svojo kri, domovini, kateri se ne bom nikdar izneveril. Tudi jaz zaupam na božjo pravičnost, da pride trenutek, ko bom zopet bival v ljubljeni domovini, združen z narodom v skupnem delu. Dokler ne pride ta trenutek, prosim madžarski narod, naj pod- liabiburisni bodo izgnsnš iz AvstrHe. Dunnj, 7. aprila. (Izvirno.) Odseki narodne zbornice so pričeli s svojim delom. Danes je zboroval ustavni odsek, ki je sklenil predlagati zbornici, naj se Habsburžani izženejo iz Avstrije. Zbornica se sestane .12. aprila. GraSko vseučilišče samo za Nemce. Gradec, 7. aprila. (Izv,) V poletnem semestru se ne bo mogel več vpisati na graško vseučilišče noben tujec. Poraz Grkov. LDU Carigrad, 6. aprila. (Havas.) Zadnja turška poročila javljajo, da Grki izpraznjujejo Brusso, ker se Kemalisti približujejo mestu z veliko brzino. Grški krogi v Carigradu pripisujejo kralju Konstantinu krivdo in odgovornost za grške poraze. LDU London, 7. aprila. (Brezžično.) Po turških poročilih izpraznujejo grške čete Kara Hissar. LDU Rim, 7. aprila. (Štefani.) Uradna izjava grške vlade dementira turške vesti o gr-J škem porazu v Eski Šehirju. pira moža, ki po zaupanju naredne skupščine sedaj vrši težko in odgovornosti polno službo državnega glavarja in od katerega tudi jaz zaupno pričakujem, da bo varoval interese, ki po prastari ustavi madžarskih zakonov zahtevajo harmonično sodelovanja kralja in naroda, — Kari s. r.« Curih, 7. aprila. (Izv.) Švicarska vlada jc dovolila bivšemu cesarju Karlu bivanje v kantonu Lucern samo za šest tednov. Potem bo moral Karel si poiskati izven Švice svoje bivališče. V Prangins sc ne sme več vrniti. TELEKI IZJAVLJA. Budimpešta, 7. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik jc dal časnikarjem sledečo izjavo: Krizo sta povzročila dva momenta. Prvič, govor zunanjega ministra dr. Gra-, tza, drugič, objava proklamacije cesarja Karla. Ministrski predsednik jc naglašal, da ni Karlova proklamacija noben državni akt. HABSBURŽAN NA ČET U MAŽARSKE IREDENTE. Budimpešta, 7. aprila. (Izv.l Društvo prebujajočih se Mažarov je izvolilo na mesto odstopivšega grofa Smreczanyja nadvojvodo Albrehta za predsednika. iz ustavnega bo a. V seji ustavnega odbora dne 22. marca t. 1. je govoril za pokrajinsko avtonomijo poslanec Jugoslovanskega kluba dr, D u 1 i b i č. Razvijal je te-le misli: Minilo je že nad J.ve leti, odkar smo se zedinili in ves ta čas nismo govorili o drugem, nego o našem edinstvu in o tem, kako bi to edinstvo okrepili. V imenu tega edinstva se je sklicala tudi ustavotvorna skupščina, da sklene ustavo. Toda ustavni načrt, ki ga ima ta skupščina pred seboj, našega edinstva pač nc učvrščuje, ampak ga naravnost ruši. Ta ustavni načrt hoče razkosanje naše države, V škodo ljudstva. Tu ni vprašanje, ali smo mi ljubosumni na naše običaje, na naše zgodovinske meje in spomine, nego tu gre za življenje, za narodne energije, ki naj se razvijejo v posameznih pokrajinah, o iniciativi in vplivu ljudstva in njegovi kontroli v upravi. Vse to ste vi s svojo razdelitvijo uničili. Posamezni kraji oodo vsled tega trpeli, največ škode pa bo imela celokupna država. Sploh ne morem razumeti, kaj so sestavljalci tega ustavnega načrta pravzaprav hoteli z njim doseči. Najprej imamo b i«f. i..., ■ ,.. ■M..,- n - r-, ....i., ,i.-n -_"TT 'jtrrg—'. ^SfrJll. j' 1"1 —T--- ločil vrniti se takoj v Jubane k svojemu štabu, da še pred nočjo pridem tja. Ko sem šel mimo konzulata, se je drenjalo pri vhodu na stotine ljudi, ki so čakali na potrdilo potnih listov. Pakor so mi neki trdili, jih je bilo dokaj takih, ki so čakali že od prejšnjega dne. Kdor je imel pač boljše komolec, ta je prišel prej na vrsto. Takoj zraven jc bila italijanska pošta in njej nasproti pa italijanska šola. Pred vhodom v pošto so visele brezžične brzojavke. Tu sem po dolgem času zopet videl »črno na belem«, da je šc svet izven Albanije. Vsebina brzojavk me itak ni zanimala, ker nisem nikomur več verjel; kakor bo, pa bo — kizmet. Ra vno sem hotel nadaljevati svojo pot nazaj v Jubanc, ko zagledam pred seboj orožniškega podnarednika, četaša iz balkanske vojne, Slovenca Janka Štarbeka, Seveda sva si prav pošteno stisnila des-nici. Med pogovorom je naravno prišlo na površje tudi vprašanje kruha. Tega niti on ni imel v izobilju, dasi jc bil na službi pri mestnem poveljstvu, torej pri polkovniku Vukasoviču. Svetoval .ni pa je, naj se obrnem na Vukasoviča, ki vsak dan ob 4. uri popoldne podpisuje nakaznice za kruh. Ker je bil ravno več ali manj ta čas, sem res stopil v mestno poveljstvo. Sluga mi takoj odpre vrata in me spusti brez vsake besede k poveljniku, dasi je pred vrati čakalo še precej drugih ljudi. Temu se naravno nisem čudil ter sem vstopii. (Dalje). r Fran Radeščsk: w»retto £lbanijia. fDalie.) Tepež na ulici. Po raznih znakih sem spoznal, da do poldne ne more biti več daleč. Prva stvar je bila, da ugodim neprestanim prozaičnim tožbam želodca. Na prisojnih mestih po skaderskeni kamenitem tlaku so počivali vojaki, razcapani, prepadli in brez orožja. V njih sem gledal lastno sliko in žalostno sliko usode, ki more doleteti narod po porazu. Ulice so bile oživljene. Domačinov je bilo razmeroma malo, toliko bolj pa so vrveh sem in t je srbski in črnogorski vojaki in civilisti. Vozovi so bili prava redkost. Na vogalu pri javnem parku, kjer se križajo ulice in kjer je bil največji promet, sem obstal, da najdem kakega znanca. V tem pa zagledam načelnika g. M. Lazareviča iz ministrstva notranjih zadev. V hipu je bil sklep storjen. Pristopim k Lazareviču ter ga po običajnem pozdravu zaprosim kot starega znanca za uslugo, da mi omogoči dobiti potni list kot prostovoljcu. G. Lazarevič je. bil zelo prijazen ter mi je takoj z njemu lastno vljudnostjo odgovoril: »Kar pridite k meni v pisarno ob dveh popoldne, pa bomo takoj naredili, kar bo treba.« Zahvalil sem se mu in zadovoljen kot žc dolgo ne sem odšel v prvo primerno gostilno. Toda, ker je takih gostilen bilo zelo malo, kjer bi se moglo dobiti jedi, je bilo povsod vse prenapolnjeno in mnogi so kar stoje zavživali, kar in kolikor sc je pač dalo dobiti. Vse, kar se je moglo dobiti, je bilo nekaj zelenjave in krompirja s koščkom mesa brez kruha. No, tudi to skrb sem končno odpravil. Na ulici naletim na gručo ljudi, ki so živahno razpravljali med seboj skadersko dnevno novico o dveh petelinih radi putke. Ravs in kavs se jc že končal in le zmagovalec je še ostal na bojišču, kjer je na dolgo in široko razkladal zbranemu občin stvu celo povest pravkar dovršenega epiloga. Na prenočišču v neki hiši se je stlačilo v eno sobo več oseb obeh spolov. Seveda sc je ležalo na golih tleh. Po noči je neko dekle naenkrat vstalo in — ker ni bilo drugega prostora — je v kotu sede prečulo vso noč. Drugi dan se je dekle pritožilo nekemu znancu, da nekdo ni mogel mirno spati v njeni bližini. Epizoda se je zato končala z uličnim epilogom. V ministrstvu notranjih zadev. Še pred določeno uro senj odšel pred srbsko šolo, da pridem čimprej mogoče na vrsto. Tntovoljci. V notranjost se itak ni moglo. Na nizkem zidu pokraj ceste za- gledam Gerbiča in prisedem k njemu V razgovruu je čas še doki; hitro mineval. Končno zagledam Tavčarja, kateremu je kot avstrijskemu nadporočniku i^ranuta zdrobila nogo, kako šepa v notranje ministrstvo, kamor je bil prdeljen na službo Pristopim torei k njemu, ker sva se pozna la šc i z Niša, ter mu razložim svojo zadeve. Takoj me pokliče s seboj in pod njegovim okriljem sem se prerinil skozi gost špalir čakajočih do samih vrat pri vhodu. Tu mi veli počakati. Kmalu se vrne in po imenu pokliče štiri osebe, med njimi tudi mene, kot osebe, ki bi že včeraj morale priti na vrsto. Gospod načelnik Lazarevič je bil že na svojem mestu, V šolskih klopeh so sedeli uradniki in pisali. Lazarcvičevo mizo Ea je obkolilo nekoliko pravoslavnih du-ovnikov, ki so zahtevali potni list, »Dokažite mi, da niste vojni obvezniki in takoj dobite potni list, prej pa ne.« Po teh besedah načelnikovih so se duhovniki odstranili. Ko mc je g. Lazarevič zagledal, mi je takoj velel, naj stopim h g, Tavčarju, ki mi bo spisal potni list. Končno je tudi to bilo napisano in pri podpisu me je g. Lazarevič opozoril, da mora potni list vidirati šc italijanski konzulat v Skadru. Tako jc tudi ta stvar bila rešena, V mestnem poveljstvu. Ker sem uvidel, da pri italijanskem konzulatu ie pridem na vrsto. *eoa se od- Stran 2. SLOVENEC, ifoe 8, aprila 1921. tier. 78. del novega načrta, ki bi moral biti 62. člen ustave, potem imamo prehodne odredbe, ki pomenjajo tako razkosanje države, da si hujega ne moremo misliti. Rad bi vedel, kako se bo vladala Dalmacija in kako Slovenija? Tu se govori o okrožjih, a Dalmacija nima okrožij, marveč je razdeljena v 14 okrajev. Tu je prosil za besedo minister za konstituanto Marko Trifkovič in povedal: Predno se uveljavi ustava, se razdeli Dalmacija na dve okrožji, Slovenija istotako na dve in Črna gora na eno okrožje. Podrobnosti o razdelitvi morata rešiti ustavni odbor in ustavna skupščina. Vladni ustavni načrt proti volji ljudstva. Dr. D u 1 i b i 6: To je nekaj novega. — V nada'injem svojem govoru je rekel dr. Dulibič: Nočem rekriminirati, toda reči moram, da se je doslej v naši državi delalo vse brez pravega načrta, da smo imeli samo eksperimente, ki nikoli niso imeli željenega uspeha. Obžalovati moram, da se sedarvi ustavni načrt ni objavil v javnosti pred volitvami; obžalujem, da se vo-livni boi ni vršil na platformi raznih nasprotujočih si misli, zahtev in želja prebivalstva, ker bi bila morda tedaj ta ustavo-tvorna skupšč na drugačna, docela drugačna nego je danes. Skupščina se je z ustavnim načrtom presenetila in njegove glavne določbe so iznenadile in razočarale največji del našega prebivalstva. Decentralistični pojav v Franciji. Gospoda! Mi imamo danes državo urejeno po pokrajinah. Pokrajine so nekaj, kar obstoja, a sedaj jih hoče ta ustavni načrt porušiti, hoče uničiti to, kar se je ipak tekom vekov obneslo. Ko se je govorilo o samoupravi ali pokrajinah in ko smo se sklicevali na sodobne države Švicarsko, Angleško, Ameriko in Nemčijo, tedaj ste nam vselej prihajali z zgledom Francije. Toda ravno v Franciji se čutijo velike težave, ki jih povzroča centralistična ureditev države in predsednik francoske reou-blike je pravkar imel v Lyonu govor v prilog decentralizacije. In francoska vlada je pred nekoliko meseci napovedala zakonski načrt, s katerim se izvede decentralizacija uprave. Po tem načrtu se ustroji v Franciji 2D takozv. upravnih področij, ki bodo štela vsako okolu dva milijona prebivalcev. Vi pa zamišljate okrožja z največ 700.000 prebivalci — ne glede na to, da se število prebivalstva stalno menja, narašča in se pri ustanavljanju upravnih enot ni mogoče vselej ravnati po številkah. * Dalje predvideva francoski reformni ii&črt, da dobe te nove regionalne uprave ali oblasti del atribucije centralne uprave in istotako del tistih atribucij, ki jih imajo danes deoartementi, Vrhu tega predvideva francoski načrt takozvane regionalne svete, to je skupščine, a v finančnem oziru bo država sama odstopila tem oblastem gotove veje državnih davkov, da morejo vršiti svojo delavnost. S tem hočejo v Franciji, kakor pravi načrt izrečno: raz-gnati centralistično upravo. Še več nereda! Sedaj pa se ozrimo, gospoda, na naše centralne oblasti; kako to tu posli naku-pičeni in kakšen kaos je danes tu, to veste vi vsi, to ve vsak, kdor je le kdaj kje iskal kak akt. Tako je danes, dasi obstojajo še posamezne pokrajinske uprave, ki opravljajo velik del poslov. Čim bi te pokrajinske uprave prenehale, bo nastal še večji kaos, ki bi pomenil polom cele državne uprave. S tako razdelitvijo dežela in s tako organizacijo uprave onemogočuiete razdelitev dela. Razen tega je tu izključeno sodelovanje širokih slojev v upravi. Naša narodna skupščina sestoja iz 400 poslancev in kot taka ne more vršiti vsega onega, kar bodo mogle vršiti posamezne pokrajinske skupščine. Toda tem pokrajinskim skupščinam je treba dati tak delokrog, da more ljudstvo tu razviti svoje energije in iniciative in morajo se jim dati tudi potrebna sredstva, da morejo vse te svoje energije in iniciative tudi uresničiti. (Dalje.) AmerLani zapustijo Dalmacijo. LDU Split, 6. aprila. (ZNU.) Ameriški admiral Andrevvs je naznanil tukajšnji deželni vladi, da je dobil iz Washingtona nalog, dn ameriške ladje zapustijo dalmatinske vode. Ameriške ladje bodo torej ostale samo še dva do tri tedne na Jadranu. Vlada in meščanstvo se pripravljata, da se čim prisrčneje poslovita od ameriških vojakov. Prevzemanje Dalmacije. LDU DrniS, 8. aprila. (ZNU.) Včeraj dopoldne je naša vojska svečano vkorakala v Drniš. Prebivalstvo jo je navdušeno sprejelo. Ob eni popoldne je vkorakala vojska v Kista-nje in Obrovac. Vlada je dobila informacije, da se bodo najbrž še v prvi coni, t. j. do 20. aprila izpraznili tudi nekateri otoki, kakor Korču-la, livar in Via. HuKonomila občin. Centralistično in avtonomlstlčno naziranje nas vodita v svoji doslednosti do državne celice, do občine, in se skušata tudi tam uveljaviti. Zato vidimo, da skušajo centralisti omejiti delokrog tudi občini in važne naloge občino prenesti na državno centralno upravo in obči-no državni upravi takorekoč zasužnjiti. Avto-nomisti nasprotno skušajo uveljaviti načelo, da naj dobe posamezni družabni in državni organi možnost, da brez nadležnega in malenkostnega zaviranja od strani države razvijajo svoje sile in zmožnosti. Zato so odločni zagovorniki občinske avtonomije. Dosledno tem načelom 6tremiJo centralistični demokrati za tem, da se okrne avtono-mistična oblast občin in da dobi država na občinsko upravo večji vpliv. Zato imajo v načrtu podržavljenje občinskih tajnikov. S tem bi omejili samostojnost in neodvisnost županov in občinskih odbornikov. Saj bi bila občina napram občinskemu tajniku brez moči, ker bi bil tajnik odvisen samo od vladne oligarhije in bi moral biti torej njen pokorni sluga. Tako bi kapitalistični korupcionisti, ki danes dušijo in podirajo državo, dobili večji vpliv tudi na občine, v kateri edini danes prihaja resnična ljudska volja do izraza. »Svobodna občina v svobodni državi« je geslo, ki je okostenelim oentralistom popolnoma nerazumljivo, Centra-list hoče povsod tudi v občini, uveljaviti višek svoje modrosti, to je državno kuratelo in upliv prvega policaja v državi, kakor imenujejo Srbi ministra za notranje zadeve. Povsod vidijo strahove na steni Jn so prepričani, da gre država prvi dan na kosce, ako se ljudstvu pusti svoboda v občinski samoupravi. Zato takoj hitijo odstavljati župane in nastavljati občinske gerente, ako kak župan na podlagi občinske avtonomije po volji ljudstva postopa drugače, kakor hočejo centralistični nasilniki. Ni sanio zgolj slučaj, da so v velikih mestih stranke s kapitalističnimi in centralističnimi programi kljub številni intelig. v svojih vrstah vedno slabše gospodarile kakor ljudske stranke, ki so pustile razmah ljudski podjetnosti in ji dajale samo pravi pravec. Pri bodočih občinskih volitvah se bo torej v glavnem bil boj za avtonomistično in centralistično načelo, za upliv ljudstva na občinsko upravo in za državno kuratelo nad občino. Socialno in moderno misleč volilec ne bo dvomil, kako mu je glasovati. EtaSiMe Hmerihe »sproti snfsnfi. (Od našega inozemskega poročevalca.) Pariz, 3. aprila. Glede stališča Zjedinjenih držav Severne Amerike z ozirom na politiko entente poroča evropsko časopisje nekoliko netočno. Pariško časopisje poroča namreč, da so Zjedin ene države izjavile, da vztrajajo na krivdi Nemčije na vojni in na tem, da mora Nemčija povrniti vso vsled vojne povzročeno škodo. To je res, le da ofici-elna izjava ameriške vlade glede poslednje točke poudarja »v kolikor je Nemčija v to sposobna«. Kar pa je bolj važno, Amerika lz'avlja, da vojnih posojil entente v Ameriki pod nobenim pogojem ne izbriše, kar je francosko časopisje popolnoma zamolčalo, dasi stoji ta izjava na prvem mestu. S tem je prizadel francoskemu budgetu težek udarec, ki je omiljen vsled tega, da so Zjedinjene države pripravljene rok izplačila podaljšati. Med entento in Nemčijo Amerika ne misli posredovati, izjavlja pa določno, da ne pripozna ne verzal:ske pogodbe ne Zveze narodov. Socialna postavodaja v Nemčiji. Za poravnavo sporov med delavci in delodajavci je nemška vlada predložila zakonski načrt (Reichsschlichtungsordnung), ki ga zdaj pretresa državni gospodarslci svet. Lokalni spori glede delovnega razmerja se bodo polagoma prepustili popolnoma delovskim sodiščem (Arbeitsge-richte), dočim se bo državni poravnovalni urad (Reichseinigungsamt) pečal s por v-navo velikih sporov med delavskimi in Iz-lodajavskimi zvezami. Skupni državni urad bo imel svoje podurade po posameznih krajih (Einigungsamt) in deželah (Landes-einigungsamt). Preden posežejo delavci oo štrajku in delodajavci po izporu, bo trela izvesti poravnalno delo po vseh instarcah. Javnokoristna podjetja so podvržena posebnim določilom, sklepi poravnalnega urada so pa obvezni in se izvrše ne po politični oblasti, ampak naravnost po poravnalnem uradu, ki bo neodvisen od delavskega ministrstva. Državni gospodarski svet in posamezni gospodarski sveti po deželah ostanejo in bodo pri izvrševanju sklepov poravnalnega urada sodelovali po svojih zastopnikih. PoiitSžn^ novtee. 4- Sijajen shod SLS t Grahovem pri Cerkniei. Iz Grahovega poročajo: V nedeljo se je vršil javen shod SLS pred cerkvijo. Poročal je poslanec Škulj. Udeležba je bila dobra. navzoči so bili namišljenild a tudi SKS JDS in soc. demokratje. Doslednim izvajanjem govornika se je splošno pritrjevalo, sprejele so se resolucije proti kulturnemu boju, proti centralizmu, za skrajšanje vojaške službene dobe in ljudtki referendum. Izrazila se je zaupnica Jugoslovanskemu klubu, proti kateri ni bilo nikakega ugovora niti od nasprotnih poslušalcev ne. Skod je poskusil motiti le poslanec in načelnik SKS Kušar. Pa krepak nastop ljudstva inu je vlil tak strah, da je g. poslanec nato cel govor mirno poslušal in niti zaupnici Jug. klubu ni ugovarjal. Po zvršenem shodu SLS je poslanec Kušar zadržal ljudstvo pred nasprotnim pragom, kjer je skušal oslabiti vtis prejšnjega shoda. Razvijal je še nikdar iznešene docela samonikle misli o klerikalnih podrepnikh, ki niso šli v vojsko, o rekviriranjih in ker se je sam sramoval razkritih kupčij SKS za centralizem, je z vso zgovornostjo dokazoval, da je SKS za avtonomijo. Da pa SKS ni zoper cerkev in vero, je podal g. Kušar dejanski dokaz: Med njegovim govorom je zazvonilo poldne — načelnik SKiš se takoj odkrije, prekine govor, češ, pri nas molimo opoldne, zjutraj in zvečer, gotovo pri Vas tudi, pa prosim molimo in cel zbor je molil. Po angelskem češčenju se je spet nadaljeval govor o pogubnem klerikalizmu in rešilni barki SKS. Shod g. Kušarja se je končal kot da se je nekje ♦ slišni daljini zaslišal mrtvaški zvon Samostojni Kmetijski Stranki, ki že pada kot podžagana črviva bukev. -f Deželni predsednik — eksponent demokratov in samostojnih. Deželni predsednik, g. dr. Vilko Baltič, povsem ustreza intencijam demokratov, ki so ga postavili na mesto deželnega predsednika zaenkrat še nerazkosane Slovenije, da uvede v Sloveniji diktaturo 7%ne demokratske manj- šine nad celim narodom. Pred občinskimi volitvami je začel odstavljati župane in občinske gerente SLS, Ne bo nič izdalo, g. deželni predsednik! Pot, ki jo je hodil politik dr. Žerjav, je za državnega uradnika bolj opolzka. -f Kaj pa to gospod Baltič? Iz Dobrniča na Dolenjskem nam pišejo: Okrajno glavarstvo v Novem mestu je odvzelo tukajšnjemu gerentu vse priprave za občinske volitve in imenovalo tukajšnjega gospoda učitelja za volilnega komisarja. Gospod Baltič! Novo dejstvo, ki dokazuje, da hočete z vso silo svoje »železne« pesti vladati tako, da bodo prihodnje občinske volitve izraz vaše volje. Kajti prepričani smo, da si okrajno glavarstvo ne dovoljuje takih eksperimentov, razen na ukaz od zgoraj. Gotovo je namreč, da je gerent v Dobr-nlču vodil vse priprave v splošno zadovoljnost in brez pogreška. Baje se dotični dekret sklicuje na paragraf 44 volilnega zakona. Res je, da je liberalna in samostojna samodržnost izročila s tem paragrafom žup3ne in gerente, ki niso popolnoma po njenem kopitu, na milost in nemilost svojim zaupnikom na vladi in njihovim žand.irjem, toda, da se >r.e1®dnosti« jemljejo iz zraka, »utemeljene« pritožbe kujejo v vsaki liberalni oMariji, to je pa le malo preveč. Prepričani smo, da so to še le prvi udarci vašega nepristranskega biča, s katerimi boste tepli pri teh volitvah vse kar ne bo po volji Vam in onim, ki so Vas postavili, toda vedite, da bodo ta nasilja končno udarila na zaj, od koder so izšla. -j- »Centu rjovejo klerikalni voditelji?« vprašuje današnji »Slovenski Narod«, ker kr-ščanskomisleče ljudstvo in vsi pametni ljudje, četudi niso krščanskega prepričanja, odklanjajo kancelparagraf. Kapitalistično glasilo ne more namreč razumeti, da načelne stranke odklanjajo in morajo z vso odločnostjo odklanjati neumne in škodljive stvari, kakor je kancelparagraf, četudi dotičnim strankam dejansko ne bodo škodovale. Kapitalist gleda pač samo na »profit« in nima smisla za ideale in načela. »Slovenski Narod« zato tudi ne bo nikdar razumel Tertullianovega izreka »sanguis martyrum semen christianorum« in se bo v svoji uprav dogmatični nedoslednosti povpraševal, zakaj neki obsoja katoliška cerkev preganjanja krisljanov, ko je vendar mu-čeništvo cerkev najbolj okrepilo. So pač stvari, ki jih ljudje kapitalističnega r.aziranja ne morejo doumeti, ker poznajo samo ta kriterij: »Kakšen dobiček bo?« -f »Sijajna« zmaga svobodomiselnega učiteljstva. Pod tem naslovom poroča »Slovenski Narod«, da so bili izvoljeni od strani učiteljstva v višji šolski svet gg. Jelene s 2238, Miklavčičeva s 1224, Gnus s 1106, njihovi namestniki Matko s 1232, Humek a 2333, Hren s 1117 glasovi. Kandidati katoliškega učiteljstva pa so dobili gg.: Štrukelj 477, Lovrec 458, Firn 456, gdč. Jurjevčič 457 glasov. »Narod« označuje to kot »katastrofalen poraz katoliškega učiteljstva« in meni, da se bodo člani »Slomškove zveze« v bodoče premislili spustiti se v borbo s svojimi svobodomiselnimi to variši. — Najprej bodi konstatirano, da so kandidati katoliškoraislečega učiteljstva dobili toliko glasov kakor sami nismo pričakovali. Kdor pozna sistem, ki ga je v šolstvu uvedel g. Pribičevič, kdor si ve primerno predstavljati strahoviti pritisk od zgoraj in pomisli kak-I Sne ugodnosti prinese danes posamezniku prl-1 padnoet k svobodomiselni učiteljski organiza- ciji, na katero se kakor bogat dat sipljajo v naročje vse dobrote iz vladnih nebes, ta mora le s ponosom konštatirati število tistih očito* ljev in učiteljic, ki se terorju niso udali ia vztrajajo na svojem prepričanju v najhujših okoliščinah. Med temi gotovo ni nobenih ko-ristolovcev, skledoliznikov in figovem ia se moremo nanje zanesti za vso bodočnost Starši naših katoliških otrok pa si bodo dobro zapomnili, da »Narod« sam z največjim veseljem konstatira, da je pri volitvah v najvišjo šolsko oblast zmagalo svobodomiselno učiteljstvo. T« se pravi, da bo o šoli odločevalo tisto učitelj-stvo, ki sprejema Pribičevičev šolski program, ki ie šole odstranja vero in vzgojo po katoliških verskonravstvenih načelih, kakor je to jasno izrečeno v vladnem ustavnem načrtu. Zato se pač demokratje ne bodo mogli pritoževati nad tem ,če bo ljudstvo zoper to zavzelo odločno svoje stališče ter bo začelo odločen boj zoper svobodomiselno šolo ln njene zagovornike. Vsem zavednim članom katoliškomi-slečega učiteljstva pa bodi za njihovo možatost in neustrašenost izrečeno največje priznanje. + »Sklepno besedo o Karla« priobčuje »Slov. Narod« in konstatira pri tej priliki dej. stvo, ki pomeni veliki minus za vodstvo naše državne politike, katera, kakor ie znano, ni v naših rokah. Tudi najnavdušenejši prijatelji entente so namreč prišli baš ob Karlovi tak«, zvani pustolovščini vendarle enkrat do prepričanja, da ententa z našimi interesi čisto nič ne računa, pač pa zahteva, naj svojo interese žrtvujemo njenim. Ko so rasni francoski maršali v Belgradu na našo vlado pritiskali, naj ji Jugoslavija da na razpolago nekaj divizij za nameravano ekspedicijo v Rusijo, so bili demokratski politiki čudovito malobesedni, treba pa je pomisliti, da je Karlov povratek v Budimpešto a tem v bistveni zvezi. Ententa se najbolj boji Rusije in njene bodoče alianse z Nemčijo, ki je tako gotovo kakor dvakrat dve je štiri. To bi se po mnenju entente dalo najboljše preprečiti z obnovitvijo kake večje federativne države pod žezlom Habsburžanov. Ako se to ne posreči, pa si je treba zagotoviti vsai kako protiutež proti nezanesljivi državi SHS v kakem obnovljenem mažarskem kraljestvu. Ta misel ni od včeraj, temveč jo v Parizu gojijo že dolgo. Da se na Italijo tudi si nič zanašati, so pokazali tudi zadnji dogodki, zakaj Italija je pač zoper povratek Karola protestirala, ni se pa hotela Mažarski zameriti z ultimatom. Tudi Rumuni niso igrali posebno odkritosrčne vloge. Če bi bil »Narod« na podlagi vsega tega prišel do rezultata, da je treba našo zunanjo politiko temeljito revidirati in preorientirati, bi bil izrekel mnenje, ki ga goji danes vsak resnični patriot v Jugoslaviji, toda »•Narod« si ni mogel kaj, da ne bi privlekel v debato »klerikalcev«, ki so postali kronična halucinacija demokratskega časopisja. Ker se Karlov poizkus obnoviti slavo svetoitefanske krone na veliko žalost naših »državotvornih« strank na noben še tako zvit način ne da podtakniti niti »Jugoslov. klubu« niti »Hrvatski Zajednici« ali pa rimskemu papežu, se zateka »Narodov« člankar k drugemu sredstvu. On meni, da je Francija računala na »mednarodni klerikalizem« in ižvesthe »proHdrM^MS elemente« v Jugoslaviji, ko je Karolu dovallU. njegovo »ekstra-turo«. Brez takega vmničegja demokratski list pač ne more izhajati.in če neprestano piska na tega konjička, mu tega nedolžnega veselja nočemo kratiti. PaC pa treba zabeležiti končni rezultat »Narodovega« modrovanja, da »treba negativne elemente v aaii bilanci«, to se pravi seveda vse anticentra-liste, »če treba z železno pestio odstraniti.« Prav radovedni smo, kako si možiček, k! piska na konjička, to predstavlja. Ali mar misli, da bo naša država rešena vseh bodočih mednarodnih zapletliajev, presenečeni, pučev in podobnih prijetnih reči, če se uvede v Sloveniji in Hrvatiii tak sistem, kakor n. pr. vlada v Makedoniji in črni gori proti hajdukom? Če si tisti neodgovorni človek, ki jo zagrešil to pi-sarifo, želi čim skorajšega razpada naše države, potem bi pač ne bilo izbornejšega sredstva za to nego sistem, ki ga on priporoča proti 80% jugoslovanskega prebivalstva. Mi ▼ političnem boju marsikaj razumemo in z velikodušnostjo prenesemo marsikatero ekstrava*-ganco od strani nadcentraJistov, takega brezglavega hujskanja pa nikakor no moremo razumeti, ker ni nikomur v korist, najmanj ie državi. Nekaj nolitične pameti bi nasprotniki pač lahko imeli, -f- Proletaree Kristan imenovan za direktorja Friderikovih Teleposester. Demokratsko »Jutro« prinaša izvirno poročilo iz Belgrada, da je finančno-ekonomski ministrski komite konečno veljavno odločil postavih za upravitelja ogromnih veleposestev bivšega nadvojvode Friderika, socialno-demokraškega poslanca Aniona Kristana. Njegova služba je za tri leta nepreklicna. — To poročilo nam dokazuje, da je bilo naše poročilo o tem resnično, popravek sodruga Kristana pa ne. Delavstvo, ki se danes prišteva k socialno-demokratski stranki, pa dokazuje, da ga njegovi voditelji samo izrabljajo v svoje sebične namene, kar smo mi že davno trdili. -f Demokratski politik o sistemu ▼ naši drŽavi. Znani narodni poslanec dr. Milan Roje, ugleden član demokratske stranke, objavlja v »Novi Evropi« 1. aprila t L članek »Prilike u Hrvatskoj«, kjer navaja celo vrsto zgledov, kako najvišje vojaške oblasti na Hrvatskem postopajo nasproti državljanom Dr. Roje navaja posamezne slučaje nasilja, objavlja imena, opisuje vse okoliščine. Nato konstatira, da vojna oblast na vse prijave do danes ni reagirala in pravi: »Vsled tega se je na Hrvatskem stvorilo mnenje, da oblast te izgrede trpi, da je to sistem, da je to posledica izjave, da smo okupirana pokrajina, ki Jo vojska še danes zaseda, da se taki izgredi nasproti državljanom v sovražni zemlji ne smejo vzeti tako resno, da bi jih bilo treba kaznovati. Naša javnost je prišla do sklepa, da oblast ne nuja nobene zaščite zoper tako postopanje in ne smatra za vredno dati zanje zadoščenje.« Radovedni smo, bo li demokratsko časopisje zdaj svojega lastnega somišljenika eenaftla M >državi nevaren »Umentlc Dnevne novice. — Štela vojska surovosti, nenravnosti, pijanosti, razuzdanosti, najgršim madežem na lieu naroda! V nedeljo 10. aprila ob 10. dopol-dne bo na verandi Uniona javen shod, na katerem se bo govorilo in razpravljalo, kako odpraviti te ljudske napake in kako narod nrav-no dvigniti. Prijatelji naroda — povabljeni! Kdor želi govoriti, naj se blagovoli naprej javiti »Sveti vojski«. — — Izmišljene vesti o mobilizaciji. (Uradno.) V zadnjem času lansirana je iz zlih namenov v inozemstvu vest o mobilizaciji naše vojske. Poleg tegn počele so pa slične vesti eirkulirati tudi po našem ozemlju. Ni sumnje, da razširjajo take vesti protidržavni in nezadovoljni elementi in to z namenom, da vzbu-de med širokimi masami ljudstva nezadovoljnost in da preprečijo oziroma onemogočijo na ta način pravilen razvoj naše državne organizacije.. Na podlagi tozadevnega dopisa ministrstva za notranje zadeve objavlja deželna vlada, da so te vesti neresnične in da sa bo proti prenaševalcem in razširjevalcem takih vesti najstrožje postopalo po tozadevnih zakonitih določilih. — Duhovniike vesti. G. Peter Jurak, kaplan pri v. Juriju ob Ščavnici je imenovan za mestnega vikarja v Celju. G. kaplan Alojzij Sunčič je prestavljen od Sv. Andra-sa v Slov. goricah k Sv. Juriju ob Ščavnici__Težko je obolel g. D. Arlič, kaplan v Brežicah. Leži v tamkajšnji bolnišnici. — General Hadžič v Zagrebu. Dne 6. t. m. ob sedmih zjutraj je dospel v Zagreb novi armijski poveljnik general Had-iič s svojo rodbino. Novega poveljnika sta kot zastopnika hrvatske vlade pozdravila podban dr. Teodor Bošnjak in dr. Zoričič. S strani vojaških oblasti, ki so pripravile generalu svečan sprejem, so sprejeli generala častniki zagrebške garnizije in oddelek vojaštva z godbo. — Spor mea delavci in delodajalci v Trsta. V Trstu se vrše pogajanja med delavci in federacijo industrialcev, katerim pripadata ladjedelnici pri Sv. Andreju in ladjedelnica Sv. Marka, od katere je vsled fašistovskih nemirov velik del zgorel. Industrialcl bi to radi izrabili v to, da znižajo plače za 5 odstotkov in zvišajo delavni čas za dve uri. Delavei so to odklonili in sklenili, da se ne povrnejo k delu. — Nad fašistovskimi zlodejstvi v Istri se zgraža vsa jugoslovanska javnost, neizvzemši demokratsko časopisje. Ne zgražajo se pa demokrati nad svojimi pristaši v Splitu, ki so iz divjega strankarskega sovraštva demolirali ^redjJJjJfirlU- »Jadrana«, »Težačkih Novinc in »Leonovo tiskarno«. Oblast pa dozdaj tudi ni nič storjla, da se krivci najdejo in kaznujejo, dasi Vsij^ao v Splitu nanje s prstom kaže. Kdor zagovarja nasilja in protizakonitosti pri nas, nima moralne pravice obsojati enaka dejanja v Italiji. To je logika demokratske politične morale. — Požar v Smledniku. V noči dne 1. aprila ob tričetrt na 10. je nastal nenadoma ogenj pri po8estniei Katarini Jeraj, Smlednik št. 37, ld je v teku 1 in pol ure uničil vsa gospodarska poslopja. Rešiti ni blio mogoče nič. Pogorelo ji je vse poljsko orodje, vozovi, slama, seno, mlatilnica itd. Velika sreča je bila, da ai bilo vetra, sicer bi se ogenj razširil na vso ▼as. Na pomoč je takoj prihitela požarna hramba iz Mavčič, ki je delovala z največjo požrtvovalnostjo prav do zjutraj, za kar se domačini mavškim gasilcem lepo zahvahmo. Vzrok požara še ni popolnoma znan. Eno osumljeno osebo so aretirali. — Zacariajena potica. Z ozirom na odgovor »Iz Kranjske gore« v »Slovencu« z dne 6. t. m., nam je pisec prvotne notice prinesel priznanico kr. carinskega oddelka v Kranjski gori št. 16 z dne 29. marca t, 1., na kateri se nahaja podpis ondotnega uradnika g. Belingerja, ki je sprejel od neke šolarke znesek 6.92 din. za zacarinjeno potico, kar se je zgodilo tudi pri več drugih šolarjih iz Julijske Benečije. Toliko rcsnici na ljubo. — Časnikarska vest. G. Franjo Pire je zapustil uredn. »Tabora« v Mariboru. — Avtomobilna zveza Maribor—št. Lenart—Gorenja Radgona. Dne 18. aprila prične redno voziti avtomobil iz Maribora čez Št. Lenart v Gorenjo Radgono in nazaj. V Maribor bo prihajal zjutraj ob 8., odha al pa bo iz Maribora ob 2. popoldne. Do Št. Lenarta stane vožnja 30 K, do Gorenje Radgone pa 100 K. — Velike poneverbe na Dunaju. Včeraj je bil na Dunaju aretiran 21 letni Pavel Frelich, bivši špedicijski uradnik, ker je oSkodoval državo s poneverjenimi carinskimi dokumenti za 5 milijonov kron. Ima ▼eč sokrivcev. KoroSko. Zdravljenj« dekana Limpelna napreduje tako, da bo čez dober mesec žc mogel zapustiti sana- torlj. Kot napadalca na dekana Limpelna so prijeli nekega Eržena, da javnosti nasujeio peska v oči. Moža pa bodo morali izpustiti, ker ne bo dokazov, razen če bodo nastopile najete krive priče, ki naj bi dvornega svetnika Rainerja, moral-nega oovzročltelja napada, potegnile iz zadrege. NaM ljudje pa kar a prstom kažejo na pravega zločinca, a oko koroike postave ga nočo videti. Kateri te povzročitelji napada, • ton pa ttak že Kriui« mM m strehah. Zakaj ae Koroška ne ratoroii? Nobena skrivnost ni, da ima Nemška Avstrija na Koroškem nakopičenega orotja ln municlje v velikanski množini. Vsak nemškutar jc oborožen in pri nemških in ncmškatarsklh veljakih, kjer se zbirajo člani Hei-matdiensta, imajo v vsakem večjem kraju skrite tudi strojnica. Heimatdienst je v najožji zvezi s proslulo organizacijo Orgesch v Nemčiji in koroška vlada ga podpira. Tuko se nemški Korošci brijejo norce iz ukrepov mirovne konierence. Nasilstva. V Št. Tomažu pri Celovcu ie na Velikonoč napadlo sedem najetih nemškutarskih barab slovenskega fanta Toma Vasteja in njego-vega brata s kamenjem, Na:prej so padli po prvem, ki je komaj ušel. Nato so padli po njegovem bratu, ga vrgli na tla in ga bili s kamenjem. Popoldne so napadli Andreja Sturma, kar je videl tudi neki Dunajčan, ki je bil .slučajno navzoč. Orožništvo »c vsled danega navodila oblusti za take napade prav nič ne zmeni, nasprotno, soglaša ž njimi. Tako je orožnik Schweiger dejal Petru Vasteju, ki je zadevo naznanil in prosil orožništvo za posredovanje, da dobi nazaj klobuk, ki ga jo moral pustiti na begu: Pua, pazi se, te bodo Je ubili. Vprašamo po. novno, je-li taka uprava zmožna napraviti red? Kaj pa to pomeni? Med koroškimi Nemci »e javno govori in trdi, da dobiva Heimatdienst podporo od Habsburžanov, Nc moremo konstatiratl, je-ll na stvari kaj resnice aH ne, konstatiramo samo, da Nemci to trdi. UuhUJansfce novice. lj »Na Osojah« se imenuje narodna igra v 5. dejanjih (6 slikah), ki jo uprizori Ljudski oder v Ljubljani v nedeljo, dne 10. marca t. 1., ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trafiki ie. Mo-dic v Kopitarjevi ulici in v trgovini Nove založbe na Kongresnem trgu, nasproti kavarne »Zvezda«. lj Odborova seja Slovenske Straže se vrši v petek, dne 8. t. m. ob 5. uri v društvenih prostorih, Miklošičeva cesta 8. Prosimo polno-štcvilne udeležbe. lj Prosvetno društvo za frančiškansko župnijo ima danes ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu predavanje. Predava prof. dr, Valentin Rožič, Po predavanju odborova seja. Pridite! lj Seja Nove založbe se vrši danes ob 19. uri v običajnem prostoru. lj Društvo ljubiteljev poljskega naroda je pred kratkim končalo svoj letošnji tečaj za poljski jezik. Začetkom maja priredi društvo javno akademijo s predavanjem o poljski demokraciji in s petjem poljskih pesmi. lj Grof Karoly v Ljubljani Snoči ob pol 7. uri se je, kakor se nam poroča, z gorenjskim vlakom pripeljal v Ljubljano s svojo družino mažarski grof Karoly, ki potuje v Dubrovnik, kjer mu je naša vlada dovolila bivanje. lj O požara na Kodeljevem nam je še poročati, da je bil po požaru baron Codelli oškodovan za nad 1,000.000 K, zavarovan je bil pri »Assicurazioni Generali« za 30 000 kron. Policija je aretirala zaradi suma zažiga Bratuša Ivana, Josipino Mikolič, Ivana Gašparič in Antona Pintarja. Ivan BratuS, Codellijev hlapec. je grozil na dan pred požarom: »Temu prokletemu nemškemu baronu bomo že pokazali, bi bilo dobro mu zažgati hišo.* Antona Pintarja je pred 3 tedni baron Codelli odpustil iz službe, o njegovi ljubimki Jožefi Mikolič, bivši baronovi kuharici, se sumi, da je Pintarja nagovarjala k požigu. Ivanu Gašpariču je pa baron odpovedal službo, vsled česar je na večer pred požarom rekel: »Bom že naredil svoje!« Gašparič je tudi sicer vedno preklinjal barona. Bratuš ie tudi grozil, da že ve, kako bo barona zrihtal. Rekel je tudi, da bo že svoje naredil. lj Mestno tržno nadzorstvo poroča, da so se za poskušnjo do nadaljnega ukrepanja ukinile maksimalne cene za goveje meso in pripustila prosta trgovina z govejim mesom. lj Zdravstveni izkaz mestne občine ljubljanske za čas od 27. marca do 2. aprila t. 1. Novorojenih je bilo v tem času 27 (11 moških in 16 ženski, med temi 2 mrtvorojena. Umrlo pa je 11 moških in 6 ženskih oseb, skupaj 17. Slučajev nalezljivih bolezni ni bilo. lj Pokvar ena sol. Kleparjeva žena Ivana Kavčič iz Cerkvene ulice 11 je kupila v Š. trgovini med drugim blagom tudi 1 kg soli, s katero je kosilo osolfla, toda jed je bila popolnoma nevžitna, kakor tudi kruh, katerega je s to soljo osolila. Kav. čičeva, ki je oškodovana za 119 K, je šla h g. Š. hoteč zamenati sol, ki je bila po okusu soda, toda g. S. ji ni hotel zamenjati soli, jI ni hotel povrniti škode in lo je spodil iz trgovine. Če se ta zadeva ne bo poravilala na lep način, bomo g. S. navedli s polnim imenom. lj Zgubila se jc v četrtek popoldne od Po-gačarjevga trga do Udmata listnica, v kateri je bilo približno 60 K denarja. Pošten najditelj naj jo odda v upravi lista. SENZACIONALNA RAZKRITJA STO-JANA PROTIČA. Belgrad, 7. aprila. (Izv.) Proti demokratskim denunciacijam je nastopil Protič v »Samoupravi®, kjer dokazuje, kakšen državi nevaren element je Pribičevič in njegovi oprode. Znani Cicvarič je namreč v svojem »Belgradskem Dnevniku« napadel Stojana Protiča, nakar mu ta obširno odgovarja in namiguje na to, da so Cicvaričevi napadi inspirirani od Pribičeviča. Ker Cicvarič očita Protiču med drugim tudi to, da se je družil z dr. Korošcem, ga Protič vprašuje, je-li napada dr. Korošca zato, »ker je bil eden od daj* boljših ministrov v naši mladi kraljevini?« Glede na denuuciacije in klevete demokratskega časopisja na dr. Korošca sploh pa pravi Protič: »Te glupe vsakodnevne insinuaclje in klevete, češ da so vidni ljudje in voditelji naših političnih grup sovražniki države, morejo prinesti samo škodo naši državi. Radič n. pr. je po mojem globokem prepričanju z vsemi svojimi napakami in čudovitostmi manj škodljiv in nevaren kakor politika, ki jo zastopa in brani Cicvarič. Radič nima oblasti, a g. Svetozar Pribičevič jo ima in vsled neke zle usode jo že dve leti izrablja na škodo države in dobre uprave ▼ njej!« — Protič pa se ne omejuje samo na to, marveč doprinaša dokaze, da sta demokratska ministra Pribičevič in Draškovič v zelo tesni '/.vezi z afero dveh veleizdajalcev, Sje-n i e k e g a in J a k š i č a , ki sta, mesto da ju obsodijo, svojčas dobila potne liste in jo popihala v inozemstvo, pa se zdaj nameravata po protekciji istih gospodov vrniti v državo, proti kateri sta med vojsko zagrešila čin izda:stva. — Protičeva razkritja so demokratski klub razburila, tako da se je vršila glede teh obloZb seja omenjenega kluba. Stvar mora biti zelo huda, ker je demokratski klub sklenil, da obtožbe Stojana Protiča, enega prvih državnikov Srbije, — ignorira! Veliko ie gnjilobe v državi danski! IZPOPOLNITEV LJUBLJANSKE VLADE. LDU Zagreb, 7. aprila. (ZNU) »Riječ« poroča, da se bodo te dni pričela pogajanja med demokratsko in slovensko samostojno kmetijsko stranko radi izpopolnitve ljubljanske vlade. ZA ZAUPNICO VLADI. LDU Belgrad, 7. aprila. (ZNU) Na današnji seji radikalnega kluba je bilo sklenjeno glede »obznane«, da se imajo določbe, ki jih vsebuje, izvajati še nadalje, ker gre za delo proti prevratnim elementom in ker se sredstva in oblika skladajo. Radikalni klub bo podpiral vlado in glasoval za zauontco. LDU Belgrad, 7. aprila. (ZNU) Da nes je demokratski klub sklenil z večino glasov, da bo glasoval za zaupnico vladi Ni-kole Pašiča. IZPRAZNITEV OTOKA KRKA. LDU Zagreb, 7. aprila. (ZNU) Evakuacij otoka Krka bo izvršena še pred dnem 15. t. m. MALA ENTENTA PREPREČILA VOJSKO. LDU Praga, 7. aprila. (Radio Grič) »čas« piše o koncu Karlovega puča in trdi, da je Italija nudila mali ententi sijajno pomoč, dočim je bila uradna Francija lojalna, vendar pa nepristopno korektna. Oni francoski krogi, ki so ohranili svoje simpatije za Habsburžane, niso mogli ničesar storiti. Službena Anglija ni prišla do tega, da bi označila svoje stališče, medtem ko je javno .nnenje v Angliji jasno obsodilo politiko razkralja. Mir Rusije je zelo značilen. Tako je bila ravno mala ententa, ki je preprečila nevarnost, katera je pretila miru. PROTEST ČEŠKOSLOVAŠKEGA NARODA PROTI VRNITVI HABSBURŽANOV. Praga, 7, aprila. (Izv.) Včeraj se je vršil na Starem Namesti velikanski protestni shod proti Habsburžanom. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se naglasa, da pomeni vrnitev Habsburžanov nevarnost za demokratizem cele Srednje Evrope. Enaki shodi so se vršili včeraj po celi Moravski, OGRSKI POLJEDELSKI MINISTER ODSTOPIL. Budimjpešta, 7. aprila. (Izv.) Izvršilni odbor stranke malih kmetov je imel danes sejo, v kateri je izjavil poljedelski minister Szabo, da izstopi iz vlade, ker noče sedeti v vladi skupaj z ministrskim predsednikom Telekijem. KRŠČANSKA DELAVSKA STRANKA V ITALIJI. LDU Rim, 6. aprila. (Štefani.) Nekateri ekstremistični elementi, ki jih je ljudska stranka izključila, so sklenili ustanoviti novo krščansko delavsko stranko. »Corriere della Sera« meni, da radi tega ljudska stranka ne bo nič slabša, ANGLEŠKE ČETE ZAPUŠČAJO ŠLE-ZIJO. LDU Pariz, 6, aprila. (Wolff.) »Intran-sigeante doznava, da e angleške čete odpokličejo iz Gorenje Šlezije in da sc odpeljejo iz glasovalnega ozemlja danes ali jutri. SOCIALISTI NA ČEŠKEM ZOPET ZDRU2ENL Praga, 7. aprila. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da bo te dni sestavljen enoten blok vseh socialistov, v katerem bodo zastopani tudi socialisti levice. NOV AVSTRIJSKI NOTRANJI IN VOJNI MINISTER. Dunaj, 7. aprila. (In*.) V parlamentarnih krogih se govori, du postane predsednik dunajske policije dr. Sehober miuistev notranjih zadev in dežolne brambe. IZGREDI NA ANGLEŠKEM. LDU Londoa, 5. aprila. (Reuter.) Vsa poročila iz severne grofije York javljajo, da se je delo povsod nehalo. V mestu Cowden Bealh (Skotrka) je med stavkujofimi in med policijo prišlo do spopadov, pri čemer je bilo mnogo oseb ranjenih. Ko je policija hotela rešiti tovariša, ki so ga stavkajoči delavci odvlekli s seboj, je prišlo do novega spopada, pri čemer Je tekla kri. Tekom večera eo se nemiri po-novilL Prosveta. Pr Razstava risb na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Povodom znanstvene ekskurzije obrtno nadaljevalno iole v Celju je tehniška srednja fola v Ljubljani priredila razstavo risb ki nam pred-očujejo stavbe v domačih slogih in različne pred-mete slovenske ljudske umetniške obrti, oziroma uporabo slovenskih ljudskih umetniških motivov v modernem smislu pri pohištvu, stavbah Itd. Ker je razstava posebno za obrtnike zanimiva, bo vsakemu brezplačno pristopna v soboto, dne 9. in v nedeljo dne 10. aprila od 8. do 12. dopoldne. Ude-lezniki občnega zbora »Probude« si lahko ogledajo razstavo v soboto pred občnim zborom od 17. do 18. ure. Razstava se nahaja v pritličju tehniško srednie gole, v desnem traktu, soba št. 5. pr Pomladanski koncert »Ljubljanskega Zvona« dne 18. aprilu t. 1. v Unionu. Sodelujejo: g. Josip Križaj iz Zagreba (solospevi), g. Ivan B rezovSck, prvi kapclmk kraljeve Pere,«lrJaTIrsko »Premi je vanje 1 ter društveni zbor (100 pevcev in pevk). Na vzporedu skoro izključno nove skladbe Emila Adamiča. — Več na lepakih. (M . , Pr »Mladika«. Peta številka te revije, ki uhaja vsakih 14 dni, ima sledečo vsebino: Leposlovni Članki: Vampir (dr. Fr. Detela); Anka (t Branko Jeglič), Glasba (Milan Pugeli). — roučni članki. — Pesmi. — Pesnitve. — Za naše malčke. — Iz naše književnosti. — To in T Sllke- ~ Mladika« stane celoletno 15 lir in se naroča: Uprava -»Mladike«, Gorica, ul, Carducci 4. — Toplo priporočamo. pr »Zenit«. Izšla ja tretja številka te Internacionalno revije. Od vsebine navajamo samo uničujočo kritiko vseh slovenskih znanstveni« in umetnostnih delavcev, zavodov in listov, izpod peresa kapacitete« Virgila Poljanskega. BORZA. 7- aPri,a- Zagreb 458—462 464.50—468 50) Belgrad 0, Berlin 1074—1080 (1102-1108), Milan 2865—2885 (2815-2838), f/4V*a I9,1,"Š92 (907—913), Nevvvork 658—662 (671-675). Pariz 4692.50—4732 50 (4742 50 do 4782 50). Curin 11.425-11.475 (11.700-11.750), (V oklepajih so kurzi prejšnjega dne.) g Zagreb, 7. aprila. (Izv.) Na današnji borz\ so zopet poskočile devize. Posebno ltaliia in Dunaj sta bila zelo čvrsta. Ponudb veliko. Tendenca za Pariz, London in dolarje le bila zelo slaba. Današnji zaključni kurzi so sledeči: Budimpešta 51—52 (50—52), Berlin 233'/,—234'/* (233—234), Italija 610—614 (599—6001. London 650 (564). Newyork (kabel) 142K—143 (144), Newyork (ček) — (143), Praga 193H—194 (192 do 193). Pariz 10.07—10.09 (10.251, Curih — (25), Dunaj 21.16—21 40 (21.12—21 15|, dolarji 139>j—140 (141.50-142), nem. avstrijske krone 23 (22—23). nemške marke 231 (230—233), eji 197 (blago) (195—203), čsl. krone 190 (186 , lire 600 (592—600). napoleondori 475 (475), fr. franki 10—10.30 (10.40), angleški funti 560. (V oklepaju so kursi z dne 6, aprila.) g Vse banke zvišujejo svoj kapital. Tako v inozemstvu, kakor v tuzemstvu se opaža, da vsa velika podjetja zvišuiejo svoj kapital. Tako je zvišala Aligcmeine osterreichsche Bodcn-kreditanstalt dne 5. marca svoj kapital od 105 na 150 milijonov, Allgemeinc Lepositenoank dne 2. aprila od 300 na 500 miliionov, Central-bank der deutschen SparKassen od 120 ni 200 milijonov, Karninerbank od 20 na 50 milijonov, kraljevgraška tvornica cementa od 7 na 14 milijonov, pivovarna brata Reininghaus od 15 na 25 milijonov, tovarna za jeklo, baksr in električni kabel Fellen-Guilieeaume od 20 na 50 milijonov. Ravnotako tudi vsa druga podjetja. g Zgradba novih ladij v Ameriki. V Združenih državah se je zgradilo v februarju 1921 95 trgovskih ladij z 121 404 tonami, medtem ko je bilo zgrajenih v avgustu 1. J919. 228 trg. ladij z 455.323 tonami. V zadnjih dvanaist mesecih se je pomnožila ameriška trgovska mornarica za 1717 novih ladij z 2 677.498 tonami, leto preje pa je bilo zgrajenih 2351 ladij z 4,233.276 tonami. g Kriza železne industrije v Franciji. Ker ni naročil, je ustavilo v okraju Longwv od 62 plavžev 31 delo, v okraju Nancv od 30 plav-žev 16, v Diedenhofenu počiva izmed 66 plavžev 30. g Trg špecerijskega blaga. Zagreb. Kava Portorico I. kg 88 K, Santos 60 K, Biser 76 K, Guatemala, zelena 66 K, Rio 52 K, žgana 80 kron. Frankova kava 22 K, sladkor v ko:kah 52 K, kristalni 47 K, Kandis sladkor 85 K, ri2 I. vrste 22 K, II. vrste 17 K, ječmenova kaša 11 K, moka 0 16.50 K, št 2 15 50 K. št. b 13 kron, čaj Peccorange 90 K, poper celi 45 K, stolčeni 80 K, mak 27 K, vanilija najfinejša 760 K, vanilin sladkor 150 K, lavorov list 16 kron, poprika sladka 100 K, polsladka 88 K, dateljni 45 K, rozine 55 K, gumi arabik. 80 K, dalmatinske amokve 24 K, mandelni 85 K, lešniki 90 K, suhe slive 19 K, pekmez 18 K, marmelada 48 K, bomboni fini, mešani 68 K. Milo Arrow. amerik. kom. 10.50 K, Harris angL 15 K, Sokol kg 30 K, atear. sveče kg 64 K, parafin 50 K, olje fino 66 K, kis 80% 80 K, grenka sol 10 K, vinska kislina 300 K, modra galica 98% 24 K, zelena galica 10 K, kreda 30 K, kolofonija 35 K, želatina 4 40 K, petrolei 23 K, borax 60 K, karbid 13 K. g Žitni zavod za Slovenijo se nahaja v likvidaciji. g Cene tobaku za smodke. Domači tobak jc stal v Nemčiji za kg 50: 1. jan. 1920 350 M, 1. avgusta 1921 1200 mark, 1. decembra 1920 1500 mark, 1. aprila 1921 1100 mark. g Cene sočivja v Nemčiji. Razvoj cen so-čivja je v Nemčiji za kilogram sledeči: Rangon fižol marc 1920 8.50 M, maj 1920 3.50 M, juli 1920 2.20 M, sept. 1920 3.40 M, december 1920 2.60 M, marc 1921 1.40 M, 2. april 1921 1 20 M. Greh: marec 1920 9 M, maj 1920 4.50 M, julij 1920 2.50—3.50 M, sept. 1^20 4.80—6.80 M, marec 1921 3.50—4.50, 2. april 1921 2—3 M. Riž: marec 1920 24.50—26.60 M, maj 1920 12—14 M, juli 1920 8—9 M, sept. 8.75—10 M. 2. april 1921 4—6 mark. g Papirni koncera. Kakor poroča Frankfurter Zeitung, sc je ustvaril med tvrdko Ley-kam-Josefsthaler Papier- u. Druckindustrie-A. G., ki ima velike tovarne celuloze in oapirja v Avstriji, na Češkoslovaškem, v Jugoslaviji ter v gali?) n delu Poljske ter med papirnim koncernom za Nemčijo Hartmann v Berlinu. S pomočjo kapitala Ogrske splošne kreditne banke v Budimpešti bo koncem ustanovil posebno papirnico za Ogrsko in za bivše delo nekdanje ogrske kron« pod imenom Wiihelta Hartmann Papler-Handels-Aktiengesellsch. Taka je sedaj aala papirna industrija popolnoma odvisna oa nemško-mažarskega kapitala. Za dvakratno ob|a«o v odno ■« računa 8 kron.) BARVNI TRAKOVI, ČRNILA. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičava c. 6. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, l Ljubit. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel 366.) KLEPARJI Kom T., Poljanska cesta 8. lemžgar & Smerbol, Flor. nI. 13. KNJIGARNE Jutfoslov. knjigarna, Pred škofijo. Priporočalo se sledeče domače tvrdke: KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Irančo, LEKARNE »Pri Mariji Pomagat«, Resi), c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. MODNI SALON ZA OBLEKE; Rodič Zdenka, Gradišče 8/B, I. n. PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 RAZMN02EV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA •.-Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleivveisova cesta 15. žuran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Jakob Vodopivec, Zagorje ob Savi. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Cerne Lud., Wolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. (Za dvakratao obiavo v tedna se neona 8 kron.) TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mik ni L, Mestni trg 15. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 21, ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Scbnster Anton, Stritarjeva ul. 7. Brez posebnega oznanila. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, da jo umrl danes ob 1. pop. naš srčnoljubljeni oče in stari oče, gospod Janez Trebar zasebnik po dilgrl in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 87 letu svoje starosti. Pogreb se vrSt v soboto dne 9, t. m. ob i. url pop Iz Blel- welsove ceste št. 32 na pokopališče k sv. Križu, kjer se truplo položi ▼ začasno grobnico. Sv. maše zaduJnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanenla. V LJUBLJANI, dne 7. aprila 1921. Evgenlja Popovič roj. Trebar Janko Popovič hči zet f.i Janko, Evald, Vera vnuki. 1L Z. panjev Radi odsotnosti lastnika se proda nad 40 novih razložljiv čebelnjak in vse čebelarsko orodje, dalje stružnicn itd. Pojasnila ori blagajniku čebelarskega društva g. I. Mesarju, ravnateliu Jugoslovanske knjigarne. H) K negrale jSa^fffflffJSt deno pretečeno leto. Kolo je firme „Ja~ nuS", zračne cevi ima rudeče, drugače jc Se dobro ohranjeno, Kdor pride na sled, naj p še na naslov. Fr. Krištof, p. Šmarje-Sap Dolenjsko. 1212 Ojfa msla. lepa, 10 minut od Kranja, Ustju je naprodsl. Več pove Ivan Volk. Pritnskovo pri Kranjn. 1241 Služba mu je razpisana pri Sv. Heleni. poŠta Dol pri Ljubljani. Ploča v biri in denarju. Nastop ob Sv. Juriju. Župni urad Sv. Helena, Šolsko. svenca » Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš ljubljeni oče, gospod Jcsip Šinii©i veleposestnik, načelnik Hranilnice in Posojilnice itd. dne 31. marca 1921 po kratki bolezni, previden s svetimi sakramenti v 67. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Dornberg, dne 1. aprila 1921. France, Joža, sinova. Angela, Leopolda, Jožica, hčere. IS č e m j/Jnsiapia v stavbni stroki izurjenega R.t>yUIjU kakor tu li izpraša- isflVfjffl za vsa 'tovaSka c'c'a ne9a niil UuU nudbe na upravništvo tega lista pod St. 123«. u„ zmožno deželnih jezikov nittSfl-iuiRtS se IftSeio za takoj za fino damsko konfek. prodajalno. Ponudbe | s prepisi spričeval in zahtevo plače je poslati na naslov Oleron, Zagreb, Itiea 11. ion z vc" stanovanji z zemljiščem ali lofl brez zemljišča je naprodaj v Mengšu. Pojasnila se dobe v gostilni ob poslali JarSe-McngeS. 1185 Oia se pilil in soflavKarna s prvim majem ali pozneje; prvo na rafun drugo v najem. Zahteva se treznost, poštenost, dobra itnhinja in primerna kuv-cija. Nuslov v upravi lista pod St. 1226. Vabilo na IV. redni oMm zbor Slovenske eskomptne banke v Ljubljani ki se vršt dne 27. aprila 1921, ob petnajstih (ob treh popoldne) v bančnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1920. 2. Poročilo nadzornega sveta o računskem zaključku in po- delitev absolutorija. 3. Zaključek o čistem dobičku. 4. Volitev članov upravnega sveta. 5. Volitev nadzornega odbora. 6. Slučajnosti. Opomba: K smislu § 13. bančnih pravil se smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili pri tej banki v Ljubljani osem dni pred zborovanjem vsaj deset delnic. kraste, lišaje odstran.uje pri človeku in živniili NosKoImazilo, ki je brez duha in ne maže peritn. 1 lonček za 1 osebo po poŠti 15 kron pri TS-.NKC«!, lekarna iLjulsljana, Slovenija. Nabavka drv za kurjavo. Na podlagi naredbe Komandanta IV. Arm'jske oblastt E. Br. 2401 od 25.marca t. 1., vrSila se bo prva ofertaina licitacija, za nabavo in oddajo drv, v pisarni intendanture Komande Dravske divizijske oblasti] v poslopju „Društva Kazino* na dan 2i. aprila t 1, pri Komandi Mariborske polkovne okrožne komande v Mariboru dne 25. aprila t. 1. in pri Komandi Celjske polkovne okrožne komande v Celju dno 23. aprila 1.1. Ta ofertalna licitacija za nabavo in oddaio 30.476 m5 drv za kurjavo, vrSila se bodo na podiagi predpisanih pogojev, katere so na pogled vsaUega delavnega v pisarni intendanture Komande Dravske divizijske oblasti v poslopju „Dru5tva Kazino" I nadstropje soba štev. 3 in v pisarnah Polkovnib okružnih komandah v Mariboru in Celju. Drva se morajo oddaiati po določenih količinah odkazanlh in predpi. pisanih terminov, kakor je to v pogojih določeno in te postavljena franko skia.lSča in sicer: V Ljubljano skupai 13.487 m3 drv. V Maribor skupaj 10.187 m' drv. za to garnizljo. V Celje skupaj 6.802 m' drv (od te količine odpade na okružno komando Celje 4.362m3, a po /asebni oferti za garnizijo Ptuj 1.710m3 in za garnizijo blov. Bistrico 730 m' div). Pravico do te ofortalne licitacije imajo v prvi vrsti podaniki Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, katori morajo položiti kavcijo 10o/n vrednosti celokupnega zneska, a drugi tuji podaniki morajo položiti 20»/„ kavcije od skupnega ofertalnega zneska, v gotovini državnih ali državno garanti-ranih vrednostnih papirjev, ali z garantnim pismom kateregakoli denarnega zavoda v Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev registrovano po predpisu od strani Ministra Financ—Generalna direkcija državnega računovodstva. Ofcrte morajo biti poslane do navedenega due do 11. uro odrejeni komisiji doti enih komand, katere liti sprejmejo samo do navedenega roka. Oforto morajo biti v zapečatenem pismu, opremljene s predpisano kolekovino v znesku od 10 dinarjev. V vsakem ofertu mora ponuja« izjaviti, da so mu pogoji poznani. Za vsako garnizijo mora biti posebna oferta. Na vsaki oferti mora biti označeno: Ponudba za nabavo in oddajo drv za dotično garnizijo, za katero ponujač oferira. Ponujač ostane t obveznosti z dottf:no komando takoj, a komanda ž njjm takrat kadar je pogodba odobrena od strani gospoda Ministra Vojno in Mo rnaricc. Povabijo 3e vsi interesenti, da se udeleže teb ofertalnih licitacij. Iz pisarne intendanture Komande Dravske divizijske oblasti E. broj 4316 od 1. aprila 1921. leta v Ljubljani. Razpis dobave železniških pragov Lokalna železnica Grobelno-Rogatec potrebuje takoj 3.000 reci tritisoč normalnih železniških zdravih hrastovih pragov v dimenzijah 2 40 X 015 X 0'15 X 026 ter 350 reci tristopetdeset železniških zdravih hrastovih pragov zatjrne sklepe v dimenzijah 2'40 X 0'18 X 016 X 0-30. Dobava se ima izvršiti takoj.--Ponudbe z navedbo cene in prejemke postaje ob železnici jo vložiti do dne 20. aprila 1.1. na Obratno ravnateljstvo južne železni v Milani, MMn lil Obrat malih in lokalnih železnic. pravni konzulent in namestnik disponenta v več eni industrijskem podjetju v inozemstvu 2eli priti v domovino in dobiti tam primerno nujrajše podobno službeno mesto. Ponudbe pod »Disponent 42-1208" na upravo tega listn. fini! »11 originalne italijanske vrste V Ljubljani, dne 5. aprila 19.21. gente Mamontb, (anoe geant Roeca, roujje gfcsnt Rocca Bronu se dobo pri Sovot & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica 12. Dobra knliarica pridna in poStena se sprejme takoj proti dobri plaCi. — Ravnotam se &**»!! 5« dom. Poizve se spiejme JsiVlljd v upravi .Slovenca" pod Stev. 1156. vedsH! mml\ oves priporoča trgovina s semeni SEVER & &orap., I.jubi ana. Wollova ulica 12. 3Sfl! Upravni svet. iiatater telur specijilni Edina razprodal« za celo SHS. nudi Kosta Novakovlč irnm LJUBLJANA, Židovska al. t. Zahtevajte proračun za objavo oglasov. 1BSSB II 200 komadov universal- plugov št. 6 takoj dobavljivih z izvoznico prt tovarni za stroje Gosztonyi WIen IV. Schleifmlilil(f. 3. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 2. Podružnice ▼ Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju ia Brežicah. Delniška glavnica K 50,000.000. II Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče II Čekovni račun številka 10.509. — Brzojavni naslov^ Rezerve K 45,000.000. || posle. Prodaja srečke razredne loterije. II Banka, Ljnbljana. — Telefon štev. 261 in 413. Izdaja konzorcij iBwmmc, Odgovora! urednik Mihael MeSkere v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.