Leto IV.
V Celji, dne 15. novembra 1. 1894,
Štev. 32.
Izhaja 5., 15. in 2o. dan vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo — Za inaerate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za Četrt leta 50 kr Naročnina naj se poSilja : Opravništvn „Domovine" v Celji.
'I
Novi car Rusov.
Na vseh svetnikov dan je umrl v Livadiji ob Črnem morji, V južnem toplem delu svoje države, »beli car" Aleksander III. in zasedel je tron Ruske njegov najstarejši sin Nikolaj II. Jako zamotane, naravnost rečeno, strašne raz-' mere so na Ruskem za vladarja v zadnjih letih. Od vseh strani prežijo cesarju po življenju in zdaj rajni car Aleksander III. ni se peljal nikamor, ne v vozu, ne v železnici, drugače, ko da so vojaki stražili celo progo od kolodvora, v katerem je stopil v vagon, do tistega, v katerem je zapustil vlak. Potoval je med bajoneti in puškami iz ene palače v drugo. Zakaj?
Na Ruskem je nezadovoljnost z vlado, stara reč. Ker tam nima ljudstvo nobenega državnega, ne deželnega zbora, ampak ker tam v vsem odločuje iz zapoveduje cesar ali »car", kakor pravijo Rusi, čisto sam, ne	klical k sebi in poslušal svete poslancev, kakor pri nas in po drugih zahodnoevropski*, deželah, obrača se ne zadovoljnost proti caru samemu, kot samovla-darju. Pri nas, ki imamo »ustavno" vlado, t. j. vlado s sodelovanjem poslancev ljudstva (»kon-stitucijonalizem"), odgovorna je vlada, namreč, ministri kot neposredni cesarjevi svetovalci, državnemu zboru in kakor doživljamo to večkrat, odstopiti morajo ministri, ako ne svetujejo cesarju in ne vladajo po volji državnega zbora, ki ima pravico dovoljevati davke in vojake.
Tega vsega pri Rusih ni. Tam nima nikdo pravice, vtikati se v vlado. Car je edini gospodar in on še do zdaj ni ljudstvu dovolil pošiljati poslancev k njemu, da bi ž njimi vred vladal, izvedel od njih želje in potrebe ljudstva. Kakor se pri nas kaže, je najimenitnejša pravica poslancev, da nadzorujejo vladine pomočnike, namreč, uradnike, da postopajo po postavah pošteno in da se z davki zbrani denarji obračajo v to, kar je državni in deželni zbor itd. določil. To imenujemo nadzorovanje ali kontrolo uprave.
Take kontrole Rusi nimajo. Car jim sam nalaga davke in denarji se potrošajo samo po ukazih cara edinega. Kdo pa caru pove, kaj in kje je potreba kakšnega plačila iz državnih, to je davčnih ali »štibernskih" denarjev? — Njegovi uradniki, katerih delovanja ne sme ljudstvo soditi in tudi ne more. Vsled tega se je vgnez-lilo in vkoreninilo med ruske uradnike — „či-novnike" jih imenujejo Rusi, - skoro neverjetno nepoštenje. Mnogo in premnogo je »činovnikov", ki z državnimi, to je, od ljudstva mnogokrat s krvavimi žulji pridobljenimi in kot "davek"pla6a-nimi denarji, krivično svoje mošnje polnijo, ker vejo, kakor Rusi pravijo, da „Bog je visoko, a car daleko", — da car ne izve lopovstva njihovega. Nepoštenje in krivičnost sega od zadnjega »činovnika" do najvišjih, tako, da je bil v nepošteno ravnanje pri zalaganju vojaštva z raznimi vojskinimi potrebami v zadnji vojski Rusov s Turki leta 1877. zapleten celo eden
»veliki knez", to je, od carske rodovine in je bil potem od cara prognan iz Rusije.
Tako vladanje in popolno zaduševanje ljudstva glede naznanila svoje revščine in svojih nadlog, vzbuja v ruskem ljudstvu grozno jezo in srditost nad svojimi »činovniki" in ker po potu prošenj ljudstvo ničesar ne doseže, ker prošnje do cara ne pridejo, začeli so se mnogokrat puntati. Leta 1825., ko je umrl car Aleksander I, zasledili so zaroto, ki je hotela care sploh odpraviti in ustanoviti vlado z izvoljenimi zastopniki ljudstva, republiko, kakor je na Francoskem od leta 1870. sem. Novi car Nikolaj I., ki je vladal do leta 1855., je pa z železno in kruto roko pobijal in tlačil vsako svobodno gibanje svojih podložnih in klical je mnogo Nemcev v slovansko Rusijo ter jim izročeval mogočne službe. Še dandanes se Rusi s strahom spominjajo groznega Nikolaja I. Za njim je nastopil leta 1855. Aleksander II., oče zdaj umrlega cara Aleksandra III. Nezadovoljstvo je raslo in začela se je priKaz.cn zarote, Ki pravi, da je vse v državi »ničevo", — z latinsko besedo »nihilizem". — "NThTTlSti hočejo fTsrto pokončati vso sedanjo vredbo Rusije, razstreliti vse z dinamitom. Mnogokrat so poskusili umoriti cara Aleksandra II. in mnogokrat so jih zasledili. Smrt na vešalih in prognanstvo v ledeno Sibirijo bila je kazen. Pa leta' 1885. usmrtili so nazadnje res cara Aleksandra II. z bombo, ki so jo vrgli pod njegove sani, ko se je peljal od vojaške parade v svojo palačo nazaj.
LISTEK.
Dobra pomoč.
Spisal Vaclav Kosmak.
Pri Ddhnalu stoji na dvorišči nasproti glavnemu poslopju mala kočica za prevžitkarja.
V sobici je mokrotno, temno in neprijetno. Na postelji leži stara, modra blazina; poleg nje stojita dva doslužena stola, v kotu mal stolec in klop; nad stolom visi križ, dve podobe na steklu in ura; na kamnih stoji skledica in nekoliko piskercev; na okencu lampica, dve steklenici in nekoliko starih knjig. To je cela oprava.
Nekega zimskega popoldne sedel je tam na stolu sključen starček rumenega in suhega lica in čital v starem zakonu. Ura je šla nekako hripavo, od časa do časa zabrnela je muha ali hruška v vrtu z vejico potrkala na okno — drugače je bilo tiho kakor v grobu. Prevžitkar je čital in čital, dokler se mu niso oči zaprle in nagnila osivela glava. Med tem je iztekla stara ura in teželo je udarilo ob zemljo. Starček se je prebudil, zmanil si oči, pogledal na uro, zaprl knjigo, vstal in se oblekel v stari kožušek, posadil si kapico na glavo in šel ven. Vrata je zaprl, vtaknil kljuko v žep in roke sklenivši na hrbtu zavestno korakal čez dvorišče v vrt. Nikdo ni pazil nanj, le stari pes je vstal, ko ga je zagledal, zazeval, se pretegnil in otresel ter se vlekel počasi za njim. Stari Dohnal ogledoval
je v vrtu bučele, privezal nekoliko dreves h kolom in šel pri zadnjih vratih ven. Šel je za vasjo poleg potoka pod vrbami do rudečega križa. Tam se je vsedel na klečale ter gledal pred se. Po suhem travniku gonil je veter rumeno listje, na poljih zelenelo je žito, kakor kos nade padle z neba, na katerem so stale bele, skoro prozorne meglice. Solnce se je že bližalo zatonu in ovčar je trobil v svoj rog ter gnal ovce domov. Dedek sedel je precej časa, potem pa je vstal, poljubil križ in šel peš čez travnik na drugo stran vasi. Tam stoji lepa hiša — stanuje v njej delavni Prohazka. Dohnal je vstopil v dvor. .
Stari Prohazka stal je v veži oprt na palico ter je zapovedoval. »Franček, ta voz dalje pritisni v kolarnico, da ne bo moker, ako bi ro-silo; pač nič ne paziš. Ti, Marička, bodeš-li še dolgo gledala? — Oh, dobro mi došel Jožek! Pojdi dalje", klical je Dohnalu nasproti in mu podaval roko. Stresla sta si je in šla na to v sobo.
Prohazka je že tudi bil prevžitkar, ali pri njem zgledalo je vse drugače nego pri Dohnalu. Imel je lično in prijazno sobico. Njegova starka še je dokaj hitro pospravljala po hiši in imela je vse čisto, da se je svetilo kakor zrcalo. Prohazka je zapovedoval v hiši, kakor da bi bil gospodar, in vsi so ga poslušali. Zahvaliti se je pač moral Bogu, da mu je dal tako mirno starost.
Sedla sta na stol, stara Prohazkova pa je prinesla kruha in soli. Dohnal si ga je vrezal in
začela sta se pogovarjati.
»No, zakaj danes gledaš tako žalostno, Jože?"
»Bil sem nekoliko zunaj na travniku pri križu, gledal sem po polji, kako vse vene; rad bi bil, da bi bilo tudi mene že konec."
»Ho, ho! že zopet klepetaš po svoji stari navadi? Ne pregreši se p*oti Bogu!"
»Ali prosim te, kako bi ne sovražil sveta, ko sem tako zapuščen?! Doma se nihče ne briga zame; kolikokrat moram dolgo čakati na tro hico jedi, dokler mi je ne prinesejo, pa še to ni ukusno. Ako pa sem bolan, nikdo ne povpraša, kaj mi je? — nikdo mi ne zmete in ne posnaži; pač pa sem že vsem na poti, ker se ne morem skregati nad njimi. Tako bi bilo najboljše, da grem, kamor spadam."
»Tovariš stari, da ti povem resnico, — tega si sam kriv. Zakaj si vse dal svojim otrokom in si nisi ničesar pridržal, s čemur bi sit lahko živel in na kar bi še lahko čakali tvoji otroci. Vidiš, jaz sem si dobil pošteno prevžit-nico — ko je ne bom potreboval — jo lahko podarim sinu, to nič ne de — pa imam še svojih prosto polje, vrt--vidiš, otroci me spoštujejo in me poslušajo. Ko bi me ne ubogali, ne dal bi jim ničesar, — zato pa se me nekoliko boje !"
»Pa spoštovali bi nas tudi, ko bi ne imeli ničesar," pristavi Prohazkova.
»Amen," reče Prohazka. »Moram ti pritrditi, stara, da ne bom imel s teboj prepira."
»No, tedaj je že pozno," vzdihnil je Dohnal. »vse imajo zapisano v zemljiških knjigah — jaz pa stojim tu s praznima rokama."
«
Nastopil je Aleksander III. in vladal v duhu svojega očeta. Tudi tega so zasledovali nihilisti. Enkrat je zletela v zrak vsled dinamita njegova obednica, ravno, ko je mislil stopiti v njo in sesti h kosilu. Da bi bil prišel eno minuto poprej, razmesaril bi ga bil dinamit, kakor njegovega odeta. In pred malo leti se je peljal car Aleksander III. iz južne Rusije v svojo prestolno mesto po železnici, ob kateri so po obeh straneh stražili vojaki. Kar poči pod nekim mostom več bomb in večji del carovega vlaka se razleti. Več generalov in drugih carovih spremljevalcev je mrtvih. Car in njegovi sorodniki so ostali. Prayijo pa, da tedaj se je pokvarilo carovo zdravje v toliko, da je zdaj moral umreti, Se le 49 let star. Ledvice ali obisti začele so se mu krčiti ali sušiti.
Zdaj torej caruje v Rusiji Nikolaj II. Ljudstvo je že govorilo, da ne bo prišel več nobeden Nikolaj na ruski prestol, ker je starejši brat cara Aleksandra III. z imenom Nikolaj, leta 1865 umrl, mlad. Pa, zdaj le imajo cara Nikolaja. Od njega pričakujejo, da bode dovolil svobodnejše življenje v svoji veliki državi, da ne bode oviral rimokatoliške cerkve, kakor se je godilo pod njegovim očetom, ki je kot car ob enem tudi glavar ruske, tako imenovane „pravoslavne" cerkv8, katera rimskega papeža ne pripoznava, — da bode Poljakom vrnil jezikovo in podelil ravnopravnost z Rusi, — Poljaki so katoliški — in da bode sploh ustanovil tako vlado, da se mu ne bo treba bati ljudstva in se popolnoma skrivati pred njim.
Čas je, da se ruska država prevstroji po evropskem vzgledu. Kako pa se bo dala doseči zadovoljnost tlačenega ljudstva, kako naj se zvrši sodelovanje ljudstva pri vladi tako ogromno velikih dežel, ko se že v Avstriji, ki je mnogo manjša, kaže, da ni dobro vsega na Dunaji združevati ali centralizirati, — to je ravno naloga ruske državniške modrosti. Razdeliti v več delov in zastopov Rusijo, bilo bi menda prav in s p o-šteno vlado premagal se bo nihilizem!
Nekaj o ravnopravnosti.
O ravnopravnosti govoriti je malokdaj tako primerno, kakor sedaj, ko divjajo naši srditi nar sprotniki proti slovenskemu učnemu zavodu v Celji, ko besnijo naši srditi nasprotniki proti slovenskim napisom na Primorskem, če tudi jim je odločeno poleg laškega napisa samo drugo mesto. In vse to le zaradi malenkostnih naredb, s kterimi se našim narodnim nasprotnikom ne vzame ničesar, nam pa se odpravi samo kaplja krivic, ki nas tero na vseh potih narodnega živ-
ljenja in gibanja. Če se misli, koliko bridkega truda in koliko napora je nam Slovencem treba, da si izposlujemo samo eno slovensko šolo, ali samo eden slovenski napis, če tudi nam gre po postavi, če tudi ga je iz stvarnih razlogov neogibno potreba, če še le količkaj velja na svetu geslo, Šole in napisi so za ljudstvo, tudi če je slovensko. Če pomislimo, da je popolnoma le naravna težnja naše teženje po narodnih šolah in napisih, in bi bilo slabo in nečastno za vsak narod brez takih teženj, čuditi se moramo našim Lahom in Nemcem, ki za-se mnogo več zahtevajo, kakor mi Slovenci, da ženejo toliko hrupa za vsako najmanjše napredovanje našega naroda.
Ravnopravnost imamo samo na papirji, ravnopravnost so mrtve postave, v resnici pa velja moč in pest močnejšega, ktero pa vlada zavist in sebičnost. Da, ravnopravnost, škoda da si tako lepa, a sama beseda. Iste dolžnosti iste pravice, lepa načela, ki so pač več vredna, kakor da so samo načela. Ali imajo naši kruti zatiralci, laži-liberalni Nemci večje dolžnosti nego mi.
Mi damo ravno toliko, na Štajerskem, še celo več krvnega davka, kakor Nemci, ravno tako plačujemo državi davke, naša zvestoba do vladarja in domovine je vzvišena nad vsak dvom, je brez madeža in pege, naš narod je krotek in skromen, zadovoljen z drobtinami, ki padajo od državne mize; gledč vseh državnih dolžnosti se ne morejo naši sovražni nam sodržavljani, ne za pičico več ponašati, ne glede na to, da njih vedenje v mnogem oziru ni niti nespodtakljivo n. pr. iredentistični slojevi naše države — kaj nam pomagajo vse te naše čednosti in skromnosti. In ko bi se mi kdaj vzdignili tako proti našim sosedom, kakor so se primorski Lahi proti nam Slovencem, že davno bi nas bili raznesli na solnčni prah, našim Lahom pa — sreča, če se skrivi las.
Mi Slovenci smo vneti za vse rodove slovanskega debla in iz srca se veselimo, če se Poljakom — vsaj enemu slovanskemu narodu — dobro godi, če se prosto razvijajo njega narodne sile. Oni se vesele svoje ravnopravnosti, toliko pa tudi smemo Bahtevati, da smatrajo našo ravnopravnost za isto, kakor svojo. Kaj bi pomagala narodu štiritisočletna omika, če je pa njegova sedanjost gnila in bolna, in samo pozivanje na staro omiko svojih prednikov, ne pove čisto nič in tudi nima nobene vrednosti. Kaj more kdo za to, da je potomec knežje rodbine, kaj more kdo zato, da je Nemec, Slovan ali Roman. Tisto dobo, ko je bilo dovolj za imenitnost posameznika, če se je mogel pozivati na slavnega ali knežjega deda, je človeštvo že zdavno prebolelo
in gola zopernost je. Znani poljski list nam Slovencem odreka pravico do ravnopravnosti, zgolj zaradi tega, ker nima (?) slavne preteklosti.
Umevno je, pravi tudi »Przeglad", da se puntajo primorski Italjani zaradi dvojezičnih napisov, neumevno mu je pa seveda, da se branijo brati Cehi proti grmanizaciji, in dobro se mu zdi za Čehe izjemno stanje, kar bi seveda bilo greh za Italijane.
Pa hvala Bogu že dolgo vemo, daje »Przeglad" svojo slovansko čast prodal lažiliberal-nemu nemškemu maliku, in v tolažbo nam je, da se brati Poljaki protivijo temu početju, za kar jim gre bratovska hvaležnost.
Država nam naklada iste dolžnosti, kakor Nemcem in Italjanom, zato je pa tudi dolžna dati nam iste pravice. Zatoraj se nam vidi čisto naravno, da se preziranje tega načela maščuje nad našo državo, vse narodne prepire bi si prihranila. Sedaj pa, ko da prednost Lahom in Nemcem, je popolnoma umevno, da ti slojevi ne morejo strpeti, če se Slovencem godi malo pravice, in ji naposled nedostaje moči, ali pa poguma krotiti uporne elemente.
Edina sreča avstrijskih narodov je ravnopravnost. In kadar se bode delila vsem narodom v isti meri, bodo potihnili vsi prepiri. In tako bode mir med vsem avstrijskimi narodi po besedi Njega Veličanstva cesarja: ,Naredite mir med mojimi narodi!"
Celjske novice.
Vse one č. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali poštno-hranilnični položni Listek, prosimo, da blagovole poslati naročnino do prihodnje številke, ker drugače jim bode list ustavljen.
(Okrajni zastop celjski). Rakušev listič slaboglasna „vahta", zasaja se zopet na okrajni zastop celjski, in kvasi o čudnem slovenskem gospodarstvu, ker bo, kakor pravi, zopet, uže dru-gokrat treba doklade zvišati. No mi smo poiz-vedeli, kako je s to zadevo, ter izvedeli, da bo res treba za prihodnje leto doklade zvišati za 1 (en) procent, -—.od 24 na 25. Pa zakaj? ia io, —-i ker bo na okrajni cesti, ki gre iz Kasaz čez Griže v Št. Pavi, treba novega mostu, ki bo stal, kakor je deželni inženir izračunil, 2000 gld. Znano pa je, da se mostovi ne popravijo zastonj, posebno Celjani še niso nikdar ničesa zastonj napravili. Ker bo toraj teh 2000 gld. treba za most plačati, morajo se doklade zvišati za en procent. Samo za to pridejo prihodnje leto okrajne doklade na 25°/o- Sedaj moramo pa še nekaj pojasniti: Dokler so vladali v okrajnem
Prohazka je šel po pipo, jo nabasal in na-žgal, potisnil nekolikokrat kapico z jednega ušesa na drugo, pogledal posmehljivo na Dohnala in rekel: »Brate, pusti tožbe, jaz ti pomagam iz zadrege." »Ti?"
„Seveda, jaz!"
»In kako?"
»Zvečer, ko se bo že stemnilo, pridem k tebi in ti vse razložim. To je izvrstna misel. Stara, pošlji po troho vina, da pijeva na to."
Prohazkova je odšla. „Veš, bratec, pred ženskami človek ne sme z vsem na svetlo. Jaz imam svojo Beto rad — toda ubožica zgubila je vse zobe in tako se ji včasi zgodi, da se ji pri najboljši volji izmuzne kaka beseda, katera bi morala ostati za zobmi. Zato pridem zvečer k tebi; bova sama."
Prohazkova prinesla je vina, starca sta pila, kadila, se pogovarjala in ko je zvonilo k molitvi, odšel je Dohnal. Ko je odšel, prinesel si je Prohazka z dil majhen zabojček, šel v shrambo, tam roštal med starim železjem, napolnil zabojček, pribil nanj pokrov in ga zvečer v temi zanesel k Dohnalu.
Dolgo sta skupaj govorila. Dohnal je vedno majal z glavo in se protivil. Prohazka pa je govoril vanj, kakor v drevo in končno rekel užaljen: »Na močno mavho močno krpo. Ako nočeš — trpi!" in je šepal ob palici domov. Dohnal sedel je pri lampici, gledal na zabojček, podpiral si glavo, se praskal po čelu, potem pa udaril na
stol: »Naj bo! To storim! Morda mi Bog tega ne šteje v greh!"
Za nekoliko dnij na to, sedel je Dohnal, ko je prinesla deklica v hišo obed, na postelji.
»Kaj pa vam je, dedek?"
»Mila Marijana, neko slabo mi je. Bodi tako dobra in povej Martinu, naj pride sem, ker imam z njim še nekaj važnega govoriti in skoči k Po-pelkovim, naj pride Karolina sem."
Martin in Karolina sta bila njegova otroka. Martin imel je dom po očetu in Karolina bila je omožena na posestvu.
Deklica je povedala, da je dedek bolan in za pol ure bili so že Martin z ženo in Karolina z možem pri njem. Šli so tja nekoliko neradi — bali so se ljudskih jezikov, da niti ne obiščejo bolnega očeta, in zato so šli takoj. Dohnal jih je pozdravil in jim rekel se vsesti.
»Kaj pa vam je, očka?" — vprašala je hči.
»Nekako slabo in medlo."
»Ko vedno to žganjico vlivate v se!" odvrnila je Martinova žena.
»Ko bi mi vedno poslali tople juhe, ne bilo bi mi treba piti žganjice."
»In kdo vam ne pošilja?" reče snaha.
»No ti!" odvrne hči. »Ko bi to bila vedela, očka, da vas tako zanemarjajo — moj Bog, kako izgleda to tukaj — dasiravno imam tri majhne otroke, jaz bi vam sama stregla."
»No, no, samo ne razjokaj se še," vskipela je mlada Dohnalka — »kdo naj bi pogledal za njim,, ako ne njegova lastna hči? Jaz —jaz sem tujka!"
Popelka si je iztrkal pipo in se smejal, mladi Dohnal pa je hodil nevoljen sem ter tje.
»Pustite to otroci, pustite!" rekel je stari Dohnal. »Resnica je, da se niste za-me brigali, kakor bi se morali — ali — vse je pozabljeno.
—	Glejte, čutim se nekako slabega: dozdeva se mi, da bo kmalo z menoj konec — in vi ste vedar moji otroci — koga imam — nego vas?
Zato poslušajte. — Prihranil sem si nekaj na stare leta — in vam o tem nisem povedal. Tukaj pod posteljo v tem zabojčku imam to. Ko umrjem, se pravično razdelite s tem po pogrebu."
»Ali, moj Bog, očka, kaj govorite o smrti?" vskliknila je Karolina, »vsaj še nas ne smete tako hitro zapustiti!"
»Kako vam to pride na misel! — vi in govoriti o smrti!" rekla je Dohnalova — vsaj izgledate kakor mišensko jabelko.
»Nehajte s svojim klepetanjem — ženske"
—	zamrmral je Martin — »očka je star in ima čudne misli. Rajši idite in mu nekaj boljšega skuhajte. Mi možje ne moremo paziti na take reči. Ako vam, očka ni ugajalo — odpustite: jaz bom skrbel, da bode drugače".
»Seveda, ti boš skrbel!" presekala mu je žena. »Ko bi ne bilo nas, umrl bi gladu."
»Otroci pustite to — vsaj je že dobro. Rekel sem vam, kar sem hotel in sedaj idite na delo".
»Pa zvečer zopet pridem sem."
Razločili so se in so šli. Na dvoru so se ustavili in se začudeno pogledovali. »Jaz sem
Priloga «Domovini» št. 32., dne 15. novembra 1894.
zastopu Celjani Rfe svojim gospodarskim modrijanom Stigerjem na čelu, pobirale so se 25% do-klade, ko so Slovenci prišli na krmilo znižali so doklade koj, in ves čas sem, od kar gospodarijo Slovenci v okraj nem z astopu bile so nižje doklade, celo po 21, in 22, in le lani 24%. Še le letos in to zarad velikih stroškov tega mostu, in ker je treba plačati za zgradbo železnice iz Celja do Velenja skoz pet let, t. j. še leta 1895. in 1896. po 7000 gld. na leto, zvišati so se morale doklade na tistih 25 procentov, katere smo pod »slavnim" Stigerjem plačevali. Slovenski okrajni zastop celjski mora zvišati doklade za en procent; mestni zastop celjski, kjer imajo ,,Nemci" z modrim Stigerjem na čelu, žep v rokah, sklenil je; mestne doklade tudi zvišati za prihodnje leto, pa ne za en procent^,- ampak kar za (8) procentov, od 32 na 40 procentov. Sedaj pa naj kedo reče, da »Nemci" ne znajo bolje gospodariti; Če vže treba zvišati doklade, pa vrežejo kar za 8 procentov. Kaj pravi sv. pismo: »Hinavec, ti vidiš pezdir v očesu svojega bližnjega, v svojem očesu pa bruna ne vidiš!" —
(Nemški protesti). Komedije, ktere so celjski »Nemci" uprizorili zaradi slovenskih paralelk na celjski gimnaziji, še noče biti konec. Ker vidijo, da sami ničesar ne opravijo in da tudi »temeljita" brošura g. dr. Foreggerja noče prav pomagati, poklicali so druge občinske zastope na pomoč, da jim pomagajo protestovati. In sedaj sklepajo občinski zastopi v Gradcu, v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem, in v Mariboru in Bog ve kje še, o tem, da se v Celju ne smejo ustanoviti slovenske paralelke. Stvar je naravnost smešna. Kaj pač briga graški in ljubenski in ptujski občinski zastop, ustanovitev slovenskih paralelk v Celji. Kako bi pač vpili Nemci, ako bi naenkrat ljubljanska ali ktera druga slovenska občina protestovala proti temu, da se recimo v Brucku ali v Ljubnem osnuje gimnazija ali realka! Kričali brna atovenaVi prerlrrino&U
ktera se meša v stvari, ktere jo nič ne brigajo.
- . IJkosJmo smešni so Mariborci. Na tamošnji gimnaziji so že toliko lev, slovenske paralelke,
pa ne vemo, da bi bile še dosedaj pokopale ali v nevarnost spravile mariborsko nemštvo. Oni morajo tedaj bolj nego drugi vedeti, da je vse, kar se govoriči o nevarnosti, ki baje preti nemštvu vsled slovenskih paralelk, samo puhla fraza, s ktero se hoče zabraniti, da ne bi dobili Slovenci vsaj nekoliko teh pravic, ktere bi morali imeti.
(Tudi zgodovina je na naši strani). Slovenski poslanec je rekel: Če nimamo Slovenci zgodovine na svoji strani, imamo pa zemljepis.
A kakor se kaže, govori baš gledš celjskega gimnazija tudi zgodovina za nas. Da se je bila namreč ustanovila gimnazija v Celji 1. 1808, za to si ni morda zaslug nabrala država, ki bi bila dala denarje, ali pa morda Nemci z Dunaja, ali iz Gradca, ali pa predniki naših Nemcev: Dr. Foregger, Stieger, Rakuš itd., kaj še! Sodnik Nikolaj L i p i č v Celju, je bil nabral po kmetih na Spodnjem Štajerskem 150.000 gld., da se je mogla ustanoviti omenjenega leta sedanja gimnazija v Celji. Govorite, nemškutarji, kdo je bil ta Lipič? Nemec? Kdo je teh 150.000 gld. daroval? Nemci? Ali je torej celjska gimnazija nemška posest?
(Učit. društvo za celjski in laški okraj)
zborovalo bode prihodnjič v četrtek dnč 6. decembra t. 1.
(Tako se godi.) Da svet ni zvedel, kako so razgrajali Lahoni na Primorskem, zato so skrbeli, ali pomagali skrbeti tudi oficijelni slojevi. Tako so zamolčavali celo- ali polvladni listi klic raz-grajajočih Lahonov: »Živela zjedinjena Italija!" Na drugi strani pa je naznanil vladni brzojav, da se izvanavstrijski Lahi nič ne brigajo za primorske rabuke. Sedaj pa je znano, da so italijanski poslanci rotili vi ado,ri zakaj pripusti poleg laških — tudi slovanske napise na Primorskem, dosedaj še vedno na Avstrijskem. V novejšem času pa so nove rabuke v Balah pokazale lahon-ske »državovzdrževajoče" kričače v pravi proti-avstrijski luči, tako, da ni mogoče ničesar prikrivati.
(Poštenost lahonskih listov) je pač »vredna" laške kulture: Pred nekterimi dnevi je bila pred c. kr. tržaškim deželnim sodiščem obravnava proti obtožencu — Slovencu, ker je baje hranil v svoji hiši dinamitne patrone. Sodišče je spoznalo toženca nekrivega in ga popolnem oprostilo. Zato-ženčev zagovornik dr. G. Gregorin je zagovarjal obtoženca v slovenskem jeziku. Tudi predsednik je izpraševal obtoženca v slovenskem jeziku. — Italijanski listi pa to obravnaatuglede slovenskega izpraševanja kar zan . Ičijo, ker jih je sram, da bi v Italiji zvedeli da ^v Trstu tudi Slovan doma, in da so sodne obravnave tudi slovenske. Človek na to še zinil ne bi. Če pa tudi oficijelni listi italijanski posnemajo in zamolčijo slovenski značaj obravnave in tako božajo lahonske želje, kakor je to storila »Adrija", se pač nehote vrine človeku misel, da ima vladni list druge naloge, kakor pa paziti na lahonske želje, posebno še, če gre za malenkostno stvar.
vedno pravil, da ima kake plesnive dvajsetice," rekel je Popelka.
»Seveda — da bi imel za kaj piti!" odvrnila mu je žena.
Dohnalova potegnila je moža, da bi šel. Razšli so se. Popelkova pa je šepetala možu: »Ti — ta Francika slabo ravna s tem dedekom. Veš kaj? Bodem se prej zanj pobrigala in mu pošiljala — mogoče, da nam d& vse. Jaz vem, kako moram govoriti ž njim!"
In Dohnalova je šla v sobo za možem. »Ti Martin, ta Karolina je lastna hči in glej — očita mi, da ne pazim na starega, sama pa se še niti pragu ne približa. Toda počaj! Jaz mu bom sedaj stregla in ko uvidi, da imam skrb zanj, dal bo vse nam in Karolina se lahko obriše."
Za jedno uro nesla je piskerček kave in dve žemljici v hiško.
»Dedek, bi li ne hoteli nekoliko južine? Ne bo vam to škodilo!" Dedek je jedel in mlada gospodinja je potem pometala hiško.
Zvečer prišla je hči Karolina, prinesla je v ruto ovit pisker z rižovo juho in vkuhano piško v njej. In tako je to šlo vedno. Dedek je okreval, lica so oživela in ko je imel pri sebi otroke in se z njimi pogovarjal, gledale so mu stare oči zopet tako veselo kakor prej.
Prišel je advent, prišel božič, — pust — na potoku je popokal led, sneg se je raztalil zemlja je zopet ozelenela — ali starček že ni slišal kukavice. Na veliki četrtek šel je k njemu župnik s presv. Rešnjim Telesom, pred njim ministrant s klepetalom in za teden dnij zvonili
so pri župni cerkvi z vsemi zvonovi. Gospod učitelj je popeval, godci so igrali na »valdhorne" in starega Dohnala nesli so pod travnik k ženi. Ljudje so jokali ob grobu, najbolj Dohnalova — in stari Prohazka vrgel je tri peščice zemlje na rakev, si otrl solzo, se obrnil in rekel: »Vimenu Gospoda, umrlega zahvaljujem vas vse navzoče na ljubezni, katero ste mu skazali in ga spremili h grobu".
Po pogrebu šla sta Dohnal in Popelka s ženama v hiško." Dohnal je prinesel kladvo in dleto ter začel odpirati zabojček. Hotel je to narediti takoj po smrti dedekovi — ali Popelkova ni pustila: poslednja volja je neki sveta — dolžni smo jo tedaj čuvati.
Ko je odletel pokrov, nagnile so se štiri glave na zabojček — in ženske so zakričale, možki pa obledeli
V zabojčku bile so stare podkove in žeblji. Vzgoraj je ležal papir, na katerem je bilo zapisano: »Kakoršna ljubezen, takošno plačilo!"
Popelka se je smejal in Dohnal ni rekel ničesar. Dohnalova pa je menjavala barvo, kakor kameleon in Popelka je plakala.
Povedali pa niso nikomur niti besedice — in svet jih je hvalil, da so vsaj naposled bili pridni otroci.
Meni pa je to nekoč pripovedaval na tihem stari Prohazka in jaz držim to za zobmi, kakor bi držala to stara Prohazkova.
Poslovenil Krčevinski.
Spodnje-štajerske novice.
(Premembe pri č. duhovščini). Č. g. Ign. Rom, kaplan v Slovenski Bistrici, je dobil župnijo v Podčetrtek. Č. g. Marko Tomažič, kaplan v Konjicah, gre za provizorja v Pilštanj. Premeščeni so č. gg. kaplani: Al. Šoba iz Pišec v Konjice, R. Vaclavik s Sladke gore v Slov. Bistrico, Ant. R a v š 1 od Marije Snežne na Sladko goro, J. Pavli č, bivši provizor v Podčetrtku v Pišece.
(Premembe pri učitelj^tvu). G. J. Benko, učitelj pri sv. Jurji na Ščavnici, imenovan je nadučiteljem pri sv. Duhu v tej okolici; g. F. Gostinčar, podučitelj v Šoštanj i, učiteljem v Grižah in podučitelj g. A. Herzog učiteljem pri sv. Križu pri Ljutomeru.
(Povabilo), k I. občnemu zboru bralnega in kmetijskega društva v Grižah, v nedeljo dne 18. novembra 1894., kateri se vrši v društvenih prostorih g. Jernej Piklove hiše v Grižah. Začetek ob 3. uri popoludne. pVspored: A.. Zborovanje. 1. Pozdrav. 2. Podučjjivi govor o amerikanski trti in njenem sajenji. 3. Volitev odbora. 4. Poročilo o stanji društva. 5. Plačevanje letnine in in vpisovanje novih udov. B. Prosta zabava. Med posameznimi točkami poje domači moški kvartet in se vršijo podučljivi govori, K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(Poročil se je v farni cerkvi pri sv Pavlu v Savinski dolini) gospod nadučitelj Ivan Zotter, z gospico Karolino Bauernheim iz Hrastnika. — Srčno častitamo!
v
(V St. Petru v Savinski dolini) vršile so se v četrtek dne 8. t. m. občinske volitve. Kakor je bilo po vseh »pripravah" pričakovati, prodrl je Jože Lenko po domače Martine se svojimi »sužnji". — Da se je tej umetni nemškuta-riji v tej občini osiguralo životarenje še za dobo daljnih treh let, kriva je po eni strani pač ne-odpustna mlačnost sosednjih narodnjakov, po drugi strani pa čisto neosnovana bojazljivost
posestnikov. Upajmo < aj - t se bode ob pri-
bčina v Savinski dol ni, nahajajoča se v "nemškutarskih rokah, tudi pridružila ostalim slovenskim občinam.
(Občinski zastop v Šoštanji) sklenil je jednoglasno, da se ima zanaprej pri trškem občinskem uradu z vsemi uradi dopisovati in ura dovati le slovenski. Tako je prav! Le tako dobimo slovenščine zmožnih uradnikov.
(Učiteljsko zborovanje). »Savinsko učitelj sko društvo" zboruje dne 19. t. m. v Št. Pavlu. »Šmarijsko uč. društvo" pa tudi isti dan v Šmarji pri Jelšah.
(Smarsko-slatinska podružnica sv. Cirila in Metoda) ima svoje letošnje zborovanje v nedeljo dne 25. novembra ob 4. uri popoludne v šmarskej čitalnici, s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav in nagovor predsednika. 2. Poročilo. 3. Govor dr. Jos. Rakež-a. 4. Vpisovanje novih članov in pobiranje letnine ozir. doneskov. 5. Volitev novega odbora. 6. Nasveti. Po zborovanju prosta zabava in petje. Člane in druge rodoljube, posebno iz šmarskega in rogačkega okraja vabi odbor najvljudneje k mnogobrojnej udeležbi. Kdor bi bil po naključju zadržan, naj blagohotno do pošlje letnino ali svoj donesek predsedniku, č. g. Fr. Časl-u.
(Občinski odbor okolice Šmarje), ki je bil
že letošnjo spomlad voljen pri velikem pritisku in hrušču, je imel svojo prvo sejo v pondeljek dne 12. t. m. ob navzočnosti političnega komisarja. Izvoljeni so, kot župan: Jernej Drofenik p. d. Jager iz Belega, kot svetovalci: Matevž Pišek iz Dragomilega, Anton Stumberger p. d. Ozima iz gornjega Belega, Tomaž Zidar iz Ješovca in Janez Šket iz Belega. Izvoljeni možje so pošteni zavedni narodnjaki, le jeden izmed svetovalcev cika nekako na nemčursko stran. Sicer želimo novemu odboru mnogo uspeha; naj tako vrlo deluje kot narodna korporacija. kakor odstopivši.
(Za železniško progo Grobelno - Slatino) bode vzel rogaški okraj 50.000 gld. na posodo.
(Slovenskemu planinskemu društvu) je dovolil štaj. deželni odbor 100 gld. podpore za novo pot iz Solčave v Logarjevo dolino.
• (Iz Sevnice/ Ne samo g. dr. Arthur Kau-I tschitsch dela čast tukajšnim Nemcem, temveč
tudi njegov koncipijent mu vrlo pomaga. Ko bi bili Vi g. urednik, na dan Vsih svetnikov na pokopališči v Sevnici, pri popoludanskih molitvah, videli bi, da g. koncipijent ne ve, da se med molitvijo pri nas odkrijejo ljudje in mu je to nekdo mogel pokazati s tem, da mu je klobuk potisnil čez glavo, prav do ušes. Morda se bode gospodič zapomnil, da nj dobro ljudi na ta način izzivati. — Naši Nemci naročili so si tudi svojega čevljarja, -pa če pri Nemcih ne bode šival kaj druzega, kakor čevlje, ne bode niti osoljenega kropa opoludne na njegovej mizi. Narodnjaki pozor!
(Žendarm in agent). Iz B. se nam poroča: V eno naših najboljših gostilnic pride gibčen in ličen tujec. V gostilni je bil žendarm. Došli tuji gospod ga prijazno pozdravi in predstavi se kot zastopnik odlične dunajske firme. Govori, kakor dež, dobrika se žendarmu, kateremu je baje celo bratovščino ponudil. Skupno sta ga pila. Naposled je postajal tujec žendarmu sumljiv; ta hoče domu oditi pod pretvezo, da nema denarja pri Sebi. Tujec pa hoče sam plačati in položi petde-setak na mizo. Žendarm kljubu temu odide iz gostilne. Agent jo za njim popiha. Orožnik, ki pa ni imel orožja pri sebi, ga vpraša, zakaj je gostilno zapustil. Tuječ veli: „Grem še v drugo gostilno vino pokušat!" V tem trenotku osrči se orožnik, kateremu se je ta tujec že od prvega trenutka sumljiv zdel, in ga zgrabi, rekoč: „Im Namen des Gesetzes sind Sie arretiert!" (V imenu postave vas priprem.) Ker se tujec ni mogel ali ni hotel izkazati, kedo da je, pelje ga orožnik v žendarmarijsko vojašnico. Tujec tudi tu ni hotel povedati svojega pravega imena. Orožnik pa pogleda v policijski list; tam je pa našel njegovo ime in sliko. Slepar vjet v zanjke je moral obstati. Bil je to v resnici nevaren slepar, ki je bil že večkrat zaprt in z nova od policije zasledovan. Mogoče, da je celo v zvezi bil z onimi tatovi, ki so te dni kradli po B. in hoteli v cerkev vlomiti. Nek tujec je bil iste dni v bližini B. ukradel par volov, katere je preko Krškega gnal, pa bil ondi že zasačen.
(Ubožni blagajnici na Vidmu) je zapustil ne davno umrli davkar Peterlin v Zatičini na Kranjskem 200 gld., ker je bil v tej fari rojen. Večja volila je napravil raznim pobožnim in dobrodelnim ustanovam.
(Nemška sodnija). V Brežicah se je v prejšnjih časih pri ondotnem sodišču spoštovala enakopravnost in se vsaj nekoliko oziralo na slovenščino ; zdaj pa ondotni uradniki vse po nemško uradujejo, imajo nemške tiskovine in s slovenskimi strankami tudi v kazenskih zadeveh spi-sujejo le nemške zapisnike.
(Vabilo) na koncert, katerega priredi „ Čitalnica v Brežicah" v korist podružnici sv. Cirila in Metoda v Brežicah, v nedeljo, dne 18. novembra 1894, v „hotelu Klembas". Vspored: 1. V. G. Brož: „Vse za domovino", koračnica, svira tambur. zbor. 2. Jos. Vesely: Fantazija iz čeških narodnih pesmi, svira tambur. zbor. 3. V. Parma: »Pozdrav Gorenskej", valček po slovenskih napevih za glasovir. 4. Dacier-Stru-haljak: „L' enfant du tour de France" — tam-buraški zbor. 5. V. G. Brož: „Molitev mornarja", Fantazija za brač solo z varijacijami. 6. L. Sregh: „Serenada", za brač s spremljanjem glasovira. 7. pl. Zaje Crljenjak: „Hrvaticam", svira tamburaški zbor. 8. pl. Farkaš: Narodna koračnica iz opere »Prodana nevesta", tamburaški zbor. Med točkami poje čitalniški pevski zbor, Začetek ob pol 8. uri. Vstopnina 50 kr. Odbor.
(Na Bizeljskem) prodajajo vino (amerikan-skih trt) po 30—40 kr. liter. Silno lepa cena; tudi dolenjec ima letos lepo ceno, 25—30 kr. liter; istrijan pa le od 12—16 kr. liter.
(Vinska trgatev) v Konjicah in okolo Maribora je bila letos nekako za eno tretjino slabša od lanske.
(Na Paki) se bode zidala nova farna cerkev.
(Tudi Slovensko-Bistričani) grozijo z ustanovitvijo nemške šole in kličejo „šulverein" na pomoč. Slobodno! Vsaj bolj nemška, kakor je že ta šola, itak ne more biti, če tudi berolinski „šulverein" pokličejo na pomoč.
(Cmureški okrajni zastop) se je s pomočjo strokovnjaka, g. Matjašiča, posvetoval, kako bode postopal, da se zopet zasadi vinogradi, katere
je trtna uš uničila v ondotnih krajih, osobito v goricah pod Muro ležečih.
(Trtno uš) so dokazali v žirovinskih vinogradih in na Kogu pri Ormoži ter na Trški gori pri Ptuji.
(Iz Pilštanja „Martinova nedelja") Vsako leto bila je „Martinova nedelja" ne le samo za nas, temveč tudi za druge, vesela nedelja. Letos je vse drugače; velika žalost vseh pilštanskih faranov. Prečast. gosp. župnik Heinrih Verk, ki je deloval za blagor duš 17 let na Pilštanju, vzel je slovo od svojih faranov. Britkost in žalost, ki smo jo občutili, pri odhodu preč. gosp. župnika, ne da se popisati. Tisočkrat naj gospodu župniku ljubi Bog povrne, kar je nam dobrega storil za dušo in telo, to mu želijo žalostni in vdani Pilštanjčani.
(Ribniška fara) na Pohorji se je letos za vas Lehen (10 posestnikov in 24 hiš. štev. ter 220 duš) pomnožila in šteje 3400 prebivalcev. Radi tega žele dobiti še druzega duhovskega pomočnika.
(Ubogi Prekmurci). Madjari, ki hočejo po-hrustati celo velike narode, kakor so Rumuni, Slovaki, bodo naše slovenske Prekmurce kar po-zobali, ako jim ne. bomo drugi Slovenci priskočili na pomoč. Šole prekmurskih Slovencev so ma-djarske, in tudi duhovniki niso več domačini, da bi vsaj v cerkvi govorili v slovenščini, če tudi le v prekmurskem narečji. Zdaj bi radi celo v cerkve vpeljali madjarske molitve in pesmi. Prekmurski učitelj Jožef Pustaj v Martjancih je izdal knjigo, v kateri so poleg slovenskih (v prekmurskem narečji) tudi madjarske cerkvene pesmi. Knjiga je > seveda pisana z madjarskim pravopisom, naslov ima: „Krscsanszko ka-tholicsanszke cerkvene peszmi;" v njej pa je tudi košček madjarske politike, želja namreč, da bi se ogerski Slovenci kmalu madjarščine popolnoma privadili in slovenščini odvadili. Pisatelj namreč pravi, „kajezse nej dalecs ono vrjeme, gda mo vszi lehko po obe-sinskom jezikj naše domovine diesili Boga — sz ednim glaszom".
(Vse preganjajo). Nevošljiv mestni odbornik v Mariboru spodtikal se je celo nad tem, da ima slovenski otroški vrtec pri šolskih sestrah večjo sobo, kakor nemški. Čudaki zavidni! Če je več slovenskih otrok v edinem slovenskem zavodu te vrste v Mariboru, kakor v nemškem otroškem vrtcu, katerih je več; mora se vendar za-nje tudi večja soba odločiti. Ta nemška zavist ne miruje.
(Mariborčani) so se tudi oglasili, ker so mislili, da se morajo. Oni ne privoščijo Celju, kar sami že imajo. Zoper svoje slovenske paralelke se ti praktiki niso nikoli oglasili, zoper celjsko slovensko gimnazijo so pa svoj glas povzdignili, ne premislivši, da so s tem tako prazno slamo mlatili, kakor vsi drugi spodnje-štajerski nemškutarski kričači v Brežicah, Slovenjem-gradci itd.
(Zavijači). V Gradci so hoteli zborovati Italijani v italijanskem jeziku. Policija jim ni dovolila, rekoč, da bi bil zbor dovoljen le, ako bi se obravnavalo v nemškem ali slovenskem jeziku, ki sta deželna jezika. Graški „Tagespošti" še ta odločba ni ugajala Ako bi ona imela zbore dovoljevati, bi niti slovenske razprave ne dovolila, češ, na Štajerskem je slovenščina Landessprache", v Gradci pa ni „landesiiblich".
(Slovensko akad. teh. društvo „Triglav" v Gradci) je volilo dne 9. nov. t. 1. sledeči odbor: predsednik: Anton Kunst, stud. med.; podpredsednik: Ferdo Kunej, stud. med.; tajnik: Kari Verstovšek, stud. phil.; blagajnik: Rudolf Weibl, stud. med.; knjižničar: Zmagoslav Kac, stud. med.; gospodar: Milan Papež, stud. med.; odb. namestnik: Makso Hrovatin, stud. iur.
Druge slovenske novice.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 20. sept. do 20. okt. t. 1. darovali: Gdč. Janja Miklavčič-eva, učiteljica v Kranju, lepo zbirko koristnih knjig; vzorne rodoljubkinje, litijske Slovenke, drugo po-kroviteljino v znesku 100 gld., zastopnica jim bo blag. gospa Helena Bevk ova; podružnica v Kranjski Gori, ki jej je sedaj prvomestnik naš glavni
tajnik, vč. g. župnik A. Žlogar, v svojem letnem donesku 86 gld. tudi 15 gld. kronskih darov, nabranih povodom svojega letnega zborovanja; si. Gornjesavinjska posojilnica v Mozirju zopet 25 gl.; vč. g. župnik J. Černko, blagajnik vuhred-maren-berške podružnice 35 gld., nekaj je letnine, večinoma pa dohodek tombole in znesek nabran v nabiralnici v Marenbergu; vč. g. duhovni svetnik Matej Preželj, župnik v Mavčičah, 5 gld. in gosp. Avg. Kune v Črnomlju 6 kron, kot III. dobitek pri kegljanju v podporo naši družbi. — Srčno priporočamo vesolnjemu Slovenstvu našo družbo. Zaupanjem-pričakujemo obilih darov. Slovenska požrtvovalnost, kot jo svedočijo n. pr. litijske Slovenke, ki po krajcarjih zbirajo stotake in delavne podružnice, nam daje pogum. Zato kličemo: Bog povrni darovateljem! Bog živi naslednike!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Slovensko gledališče v Ljubljani) ima tudi letos prav izvrstne moči in daje kaj dobre predstave.	• ... ■ r';
(Posojilnica v Litiji) je registrovana. Predsednik jej je g. J. Oblak, namestnik njegov g. Roglič. V odboru so še gg. Zore, Hutter in Damjan. —- Omenjeni g. Oblak je kot okrožni zdravnik stopil v pokoj.
(Za nalaganje in odlaganje živine) in ob enem za njen ogled po c. kr. živinozdravnikih, so na Kranjskem v prvi vrsti določene sledeče železniške postaje: Ljubljana, Postojina, Logatec, Litija, Škofjaloka, Kranj, Lesce, Kočevje, Rudol-fovo, Kamnik; pa tudi druge postaje, ki imajo za vlaganje potrebne priprave, zlasti v bližini velikih živinskih sejmov.
(Živinoreja na Kranjskem.) V Avstriji pride na 100 ha obdelane zemlje 59 velike živine (konj, goved) in na 100 ljudi 46 glav teh domačih živali; na Kranjskem pa spada na 100 ha obdelane zemlje le 52 glav velike živine, vender pa na 100 ljudi 53 glav te živine. To razmerje se je zboljšalo od 1880. leta sem. Kranjska zavzema glede živinoreje enajsto mesto v naši državi, kjer pride povprek na 1000 goved 179 konj, na Kranjskem pa le 104 konji. Med l(Xt> ijudi imata na Kranjskem le 2 človeka konja in povprek prideta na vsakega konjskega posestnika nekako dva konja. Na 100 ha obdelane zemlje pride na Kranjskem 45 goved (v Avstriji sploh 49) ; ima pa Kranjska primeroma premalo krav. Med 1000 govedi je le 372 krav (povprek v državi pa 492.)
(V Mokronogu) bode 29. t. m. zbor kranjske kmetijske družbe, ki se bode posvetoval o pridelovanji sladkorne pese na Dolenjskem.
(Krška kmetijska podružnica) ima 22. t. m. občni zbor v gostilni g. Fr. Gregoriča ob 3. uri popoludne.
(Bralno društvo v Krškem) je priredilo 10. t. m. lepo zabavo s petjem, godbo in plesom.
(Iz krškega šolskega okraja.) G. učitelj J. Benedičič na Dobovcu je premeščen v Vel. Dolino, kjer se je g. I. Prhavec službi odpovedal. Na Dobovcu je g. M. Ivanetič zopet službo nastopil. V Leskovcu je imenovana gospa J. So-klič za stalno učiteljico.
(Vremenske opazovalnice.) Na Slovenskem so, kakor poroča najnovejši letnik meteorologi-škega zavoda na Dunaji, sledeče vremenske postaje, in sicer 1. in 2. reda (opazuje se tudi barometer); na Štajerskem: Radgona (opazuje meščanske šole ravnatelj Schubert), Rogatec (opazuje L. Potočnik); na Koroškem: Bleiberg (opazuje rudniški ravnatelj Matluc, Beljak (opazuje P. K. Stražil), Celovec (opazujeta gg. Seelam in Tiefenthal), Lješe (opazuje A. Waltl), Obir (opazuje J. Mattweber); na Kranjskem : Ljubljana (gospica Serafina Dežman), Moravče (nadučitelj Toman), Hotiče pri Litiji (župnik Azbec), Grm pri Novem mestu (učitelj Lapajne), Krško (ravnatelj Lapajne); na Primorskem: Gorica (gg. Breža, Hrovatin in Seidl), Trst (trgovska in mornarska akademija.) — Postaje 3. reda, kjer se barometer ne opazuje, so: Dobrna pri Celji, Rajbelj pri Beljaku, Poreče pri Celovcu, Spodnji Dravberg, Kaplja ob Dravi, Železna Kaplja, Kranj, Idrija, Snežnik na Notranjskem, Leskova dolina, Hermsburg (Mašun vse pri Ložu), Sv. Peter na Krasu, Trnovo na Notranjskem, Kočevje, Černo-melj, Kobarid, Ajdovščina, Dol pri Ajdovščini.
(Katolisko-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) imelo je javni shod v nedeljo dne 11. listopada 1894, v gostilni g. J. Miillerja, p. d. pri Vrbanu v Štebnju pri Maloščah. Drugi enaki gospodarski shod pa bode v nedeljo dne 18. listopada 1.1. v gostilni g. Val. Stanglna, p. d. pri Mežnarju v Kotmari vasi, začetek ob 3. uri popoludne.
(Iz Kanala na Goriškem) se nam poroča, da nameravajo z ondotno sadjarsko zadrugo spojiti še vinarsko društvo.
(Na Goriškem) je prav malo slovenskih visokošolcev, in še ti se le počasi šolajo, kar dela veliko skrbi goriškim domoljubom.
(Gorica dobi slovensko ljudsko šolo) na mestne stroške. Tako je ministerstvo razsodilo. Lahi se bodo sicer pritožili na upravno sodišče, pa ne bodo nič opravili.
(V Istri) se je cel<5 sam deželni glavar uprl zoper dvojezične napise in ministerstvu v tej zadevi precej žaljivo brzojaviL Ali se mu bode kaj zgodilo? Nič. Italjan, Nemec in Madjar sme nesramen biti, Slovanu pa je le ponižnost dovoljena.
(Isterske razmere) bo čedalje bolj napete, ker je vlada razkačenim Italjanom mnogo odnehala in se sicer udala v veliki meri. Dvojezični napisi bodo ostali namreč le na tistih sodiščih, kjer so že bili obešeni; takih krajev je pa malo. Kjer se pa italijansko-slovenski (hrvatski) napisi še niso bili napravili, ondi se zdaj ne bodo. To so Italijani s svojo odločnostjo in s pomočjo nemških liberalcev ter slovenstva nezvestih Poljakov dosegli radi tega, ker pravosodni minister ni našel v ministerstvu dovolj podpore. Zavoljo tega so tudi slovenski poslanci zgubili precej zaupanja v sedanje vladne razmere.
(Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji) prejelo je zadnji čas sledeče darove: G. Ant. Flis, poslovodnja na Verdu pri Vrhniki je poslal 23 gld. 50 novč. Darovali so sledeči rodoljubi: Gosp. dr. Janko Marolt, zdravnik 3 gld., g. Josip Lenarčič, dež. poslanec in veleposestnik g. Gabrijel Jelovšek, župan 3 gld., g. I. Požar, c. kr. zemlj. knjigovodnja 1 gld., g. dr, Rogina, c. kr. pristav 50 n., g. M. Brilej, trgovec 1 gld., g. Fr. Korenčan, gostilničar 1 gld., gospa Ivana Jelovšek 50 n., g. Karol Jelovšek, posestnik 50 novč. zadnja na Brdu, g. Anton Komotar, c. kr. notar 3 gld., g. Josip Verbič, not. uradnik, 50 nove., g. Jurij Fajfar, not. kandidat 50 n. — razun dveh na Verdu vsi na Vrhniki. Dalje so darovali: gospa Marija Kotnik na Verdu 3 gld., gospica Kati Rabič, poštna upraviteljica v Dol. Logatcu 1 gld. in gosp. Tone Flis, na Verdu 2 gld. Slednjič so društvu darovali: G. dr. Ivan Klasinc, dvorni in sodni odvetnik v Gradcu 3 gld., g. Henrik Satter, višji nadzornik avst.-ogerske banke na Dunaju 3 gld., po g. dr. J. Žmavcu, g. Anton Gregorič, posestnik v Ptuju 1 gld. in g. dr. Jak. Ploj, odvetnik v Ptuju 1 gld., veleč. g. France Hrastelj, župnik v Ribnici na Štajerskem 5 gld., po gosp. stud. phil. Janku Mulačku v Ljubljani sta darovala vč. gospoda Anton Koblar, arhivar v Ljubljani 1 gld. in Martin Malenšek, župnik pri sv. Petru 3 gld. — Iskrena bodi hvala vsem imenovanim rodoljubnim damam in gospodom! Bog plati! — Odbor podpornega društva je v mesecu novembru 1.1. mej 40 ubogih in vrednih veliko-šolcev razdelil 156 gld. — sedem prošenj pa je odbil. — Toliko prosilcev na enkrat še nikdar ni bilo, kot v tem mesecu. Kedor torej le količkaj premore, naj daruje imenovanemu društvu. Darove sprejema društveni blagajnik veleč. g. dr. Fran Sedej, c. in kr. dvorni kaplan in ravnatelj Avguštineju, Dunaj I. Avgustinerstrasse 7.
Druge avstrijske novice.
(Državni zbor) je bil v splošni razpravi s težkim trudom dognal kazenski zakon; kdaj ga bodo pa poslanci še v nadrobni razpravi pretresli in sprejeli, kdo to ve, ker se je podalo toliko popravkov. — V odsekih se je razpravljalo o premembi nekaterih točk obrtnega zakona, n. pr. o krošnjarstvu. — Zadnji čas se je razpravljalo o dovolitvi vojakov za 1. 1895. pri čemur so se posebno mladočeški poslanci pritoževali, da se v vojski prezirajo Slovani. — Državni zbor se utegne zatvoriti sredi decembra ali pa raz-
pustiti, ker nikomur ne ugaja. Levica se že baje na to pripravlja.
(Koalicijsko ministerstvo), ki je praznovalo pred nekaterimi dnevi svojo obletnico, trudi se s svojimi strankami, kako bi začelo z volilno prenaredbo, katero baje sam cesar želi; toda ne pride le za korak naprej, ker so si stranke preveč navskriž.
(Novi denar.) Leta 1895. bodo nakovali za 100 milijonov kron v zlatu za zasebnike. Nadalje za državo: za 15 milijonov kron v srebru, za 14,566.200 kron drobiža iz nikla in za 1 milijon kron bronastega drobiža. Skupno torej novega denarja za 150,656.200 kron (za 93,943.000 kron manj kakor lani).
(Na dunajski tehniki) se je otvoril tečaj o zavarovanski vedi.
(Poljska in madjarska zagrizenost). Ko sta avstrijska in ogerska zbornica izrekli sožalje o smrti ruskega cara, oglasil se je bil Poljak in nekaj Madjarov, da s tem niso zadovoljni. Sramota za dotične!
(Hrvatska) stori jako veliko za napredek svojega šolstva. Leta 1894. bode vlada za 7 novih šolskih poslopij potrosila čez 1 milijon gold. Vrh tega je dala vlada pri 34 šolskih stavbah čez 200.000 gold. podpore; občine same so pa postavile 39 šolskih zgradeb, za katere so porabile čez 400.000 gold.
(Po Ogerskem) potuje KoŠutov sin, katerega pozdravljajo kot novega rešitelja domovine. Kako more to kralju in cesarju zvesta vlada gledati mirno in z dobro vestjo?
(Madjarska pravica). Ruski list je ne davno po pravici očital Madjarom, kakošne krivice delajo svojim nemadjarskim narodom, še večje kakor Nemci Poljakom. V nemškem državnem zboru je med 397 poslanoi vsaj 19 Poljakov. V ogerskem državnem zboru pride na 71/« milijonov Madjarov 406 madjarskih poslancev na 2 milijona Nemcev 11 nemških poslancev. Rumuni, katerih je več kakor 3 milijone, nimajo nobenega poslanca. Slovaki, katerih je tudi 3 milijone, tudi nobenega ne, Srbi tudi ne, Rusini tudi ne; o prekmurskih Slovencih niti ne govorimo.
(Ubogi Slovaki). Slovaki na Ogerskem so zložili 69.000 gold. za ustanovitev slovaške nižje gimnazije v Sv. Martinu Turčanskem, toda Mad-jari jim ne dovolijo, da bi smeli otvoriti slovaški zavod.
Ogled po širnem svetu.
(V isterski prepir) se je vtikala najbrže tudi laška viada v Rimu, dajala menda srčnost isterskim Italijanom, ali cel<5 potuho, na Dunaji se pa menda zanje potegovala. Tako zvestega zaveznika imamo. „Bog varuj Avstrijo prijateljev, sovražnikov se bode že sama branila!"
(V Italiji) razsajajo tu in tam zopet anarhisti.
(Nemci) so 5. novembra in naslednje dni praznovali 4001etnico rojstva nemškega pesnika in črevljarskega mojstra Hans Sachsa, čegar rojstna hiša še stoji v Norimberku na Bavarskem.
(Na Ruskem) ste bili te dni žalost in veselje združeni. Bil je pogreb pokojnega cara in nastop vladanja novega cara Nikolaja II., mladega, še le 26 let starega moža, ki se je poročil z Alico Hesensko, katera je prestopila k pravoslavni veri, da je mogla postati ruska carica.
(V Zjedinjenih državah) severne Amerike je zmagala pri volitvah v ljudsko zbornico republikanska stranka, dočim je do zdaj imela večino demokratična stranka.
(Vojna med Kitajci in Japonci) se utegne koncu približevati, kajti Kitajska se čuti premagano in je naprosila evropske države, da bi one za-njo milosti prosile pri Japoncih, ki terjajo veliko vojno odškodnino.
Dopisi.
Polzela. (Otvorjenje novega šolskega poslopja na Polzeli). Ako te, dragi čitatelj, pelje pot po lepi Savinski dolini, kreni jo, ko prideš do Savinskega mosta, na desno — proti Polzeli. Uverjen bodi, da, ko prideš v bližino Polzele, z menoj vred vsklikneš. Polzela je v istini biser Savinske doline. Kako prijazno te že od daleč
Gora oljska s6 svojo znamenito cerkvijo in Mi-klavžki hrib pozdravljata; kako veličastno se pred teboj Šenek in stara komenda vzdigujeta, pod katerima gradovoma se razprostira lična vas Polzela. Ves začuden bodeš pa vprašal za gledavši krasno šolsko poslopje, je li to mogoče? In o slovesnim otvorjenji tega šolskega hrama mi dovoli nekoliko vrstic.
Že nekoliko dni pred to slavnostjo pričelo se je med gospodičnami, gospemi in gospodi, ki so bili izvoljeni v odbor, vneto gibanje in delovanje ; v soboto in nedeljo pa je imel vsak član preobilo posla. In ko je zaželjeni trenotek prišel, videl si okrašeno poslopje, enako mladi nevesti v svojem najlepšem kinču. Po sprevodu iz cerkve poda se šolska mladina z gospodi učitelji in mnogo drugega občinstva v prvi razred in druge prostore omenjenega poslopja, kjer je domači gospod župnik z gospodom kaplanom novo stavbo blagoslovil. Sč svojim govorom, ki se je oziral večinoma na šolsko mladino, ganil nas je gospod župnik do solz. Žalibog, da mi ni mogoče ta lepi govor, katerega vsaka beseda spričuje le očetovsko ljubezen našega brez izjeme spoštovanega gospoda župnika do šolske mladine in drugih župljanov, popolnoma objaviti. Za gospodom župnikom nastopi gospod nadučitelj in govori roditeljem in starišem tako-le: „Predragi! To krasno poslopje, katero smo ravnokar blagoslovili, postavili ste za one, ki so vam najljubši, postavili ste je za svoje otroke. Vaši otroci bodo se v teh prelepih dvoranah podučevali spoznavati Boga, njemu služiti, njegove zapovedi spolnjevati; učili se pa bodo tudi mnogo drugih znanstev, brez katerih dandanes skoro nihče, tudi najpri-prostejši hlapec izhajati ne more.
Oh! da bi ti nauki, ki se bodo v teh dvoranah delili, obrodili tudi najboljši sad. Ta moja želja bila bi najlepša in vam gotovo najljubša zahvala. Zahvaljujem se vaši požrtvovalnosti, brez katere bi ta stavba nemogoča bila; izrekam pa tudi iskreno zahvalo krajnemu šolskemu svetu, osobito gospodu načelniku in občinskemu odboru za ves trud, ki ste ga imeli pri tej stavbi.
Dragi moji! kakor pri vsakej drugi slavno-sti, tako nam je tudi danes dolžnost, da se spominjamo našega prevzvišenega vladarja, ki nas vse z enako ljubeznijo ljubi. Mislim, da vam iz srca govorim, ako vas poživljam, da z menoj vskliknete. Bog živi! Bog ohrani presvitlega cesarja Franca Jožefa! Gromoviti trikratni „živio" odmeval je po dvoranah in navdušenost in uda-nost do našega presvitlega cesarja brala se je vsakemu raz obraz, ko smo zapeli prve tri kitice cesarske pesme se spremljevanjem šmarske godbe. Navdušenost občinstva prikipela je do vrhunca, ko se prične tombola. Obilica (130) dobitkov mikala je slehernega, tako, da je zmanjkalo kart. Ni čuda, da so bili vsi prostori prostrane šole prenapoljeni in da nekatere gospe in gospodje celo primernega prostora dobiti niso mogli. Po dokončanej tomboli plesalo se je prav vrlo, in še le zjutraj poslovili smo se prav zadovoljni se srčno željo, da bi se pri nas Slovencih bolj pogosto vršile enake slavnosti.
Iz gornje - radgonskega okraja. Rojaki! Zadnjič sem vam poročal o slavnosti „feuerberkarjev" v Orehovcih in o jako pod-učljivem in zanimivem razgovoru, katerega sem imel z Bračkovo ngospo". Danes vam pa hočem povedati kaj sem doživel, ko sem ji drugo jutro šel pripovedovat, kar sem pri „Hajnži" videl in slišal. Kakor veste obljubil sem ji, da ji bom nazaj gredoč poročal o moževem počenjanji. A ker je takrat, ko sem se proti domu vračal, že bila tema, sem sklenil, da obiščem drugo jutro zgodaj Bračkovo gospo. Komaj je torej drugo jutro petelin zapel, sem se izkobacal iz postelje in šel v Orehovce. Iz orehovskega dimnika se je že kadilo. Ko pridem do grada, sem zopet iskal kako zavetje, kjer bi se skril, da me Lu-kolnjak ne vidi. Ker je tam dosti drevja, sem hitro našel prav pripravno drevo. Ena, dva, tri in že sem bil na vršiču. Skoz kuhinjsko okno sem ravno videl v kuhinjo, kjer se je gospodinja okolu ognjišča sukala in pripravljala svojemu možu zajutrek. K njej se nisem upal, ker sem se bal da Bračko vsak čas vstane. Mislil sem namreč, da je Bračko že davno prišel od veselice domu in da mirno počiva v svoji postelji
Pa kako sem se motil! Kar nakrat začujem tam po cesti od Simenčiča sem neko ukanje. Juhu, hu, huuu! Kako nluštno" je! Ozrem se tja in kaj mislite koga sem videl ? Bračko se je zibal proti domu. Bilo je že ob 7 uri zjutraj. Tako dolgo je bil pri Hajnži. Ni čuda torej, da je bil jako dobre volje. Ko pride do hrama in vidi svojo ženo jo pozdravi, rekoč: No baba, si mi že skuhala zajutrek? Na to ona: Precej dobiš kavo. Kaj kavo? odgovori on. Mi nisi mogla skuhati kisle župe? Saj veš, da imam mač&ka, katerega moram potolažiti. Na to ona: Moj ljubi mož, zakaj pa toliko in tako dolgo piješ? Vidiš, danes pa zopet ne boš za nobeno delo; še „cajting" ne boš mogel brati. On: Kar tiho bodi baba, za delo si ti tukaj; hitro mi skuhaj kislo župo, da potem grem tja gori v gorce na bratev. Preje pa še grem v klet si žejo gasit.
Rekši vzame ključ in se maje proti kleti. Gospa pa začne kuhati kislo župo. Čez četrt ure ga zakliče: Franček, župa je že skuhana. On prileze iz kleti, rudeč ko rak, in se drži z obema rokama ob steno. Kje jo imaš? Sem jo prinesi, tukaj jo bom jedel. Žena mu ustreže in prinese juho v klet. Ko se je najedel, mu žena z milim glasom jame prigovarjati, naj vendar ostane doma, da se naspi in odpočije. A on: Kaj mi boš tukaj pridigo vala, kakor kak npop". Vedno v cerkvi čepiš in poslušaš tiste „črnuhe;" potem pa misliš, da mi smeš nauke dajati, kakor jih tam oni dajejo. Če mi še jedno besedico zineš, vzamem bikovko in ti tvoj skrivljeni hrbet pomažem, da te duša zapusti, če imaš sploh katero. Žena se zajoče in odide nazaj v kuhinjo. Prerok pa zapre klet, nese ključ v hišo in naroči ženi: Danes bom celi dan tam gori v gorcah, ni mi treba pripravljati obeda. Zato pridno delaj na polju, da bom mogel kmalu kaj prodati. Zvečer pa bom že prikrevsal domov. — Na to vzame palico in jo krene skozi vas proti goricam. Jaz sem gledal za njim, kako oblastno je meril cesto. Ju—hu—hu huuu! Kako se mi dobro godi! To sem še slišal, potem pa mi zgine iz očij. Ljudje pa so za njim kazali in si hudomušno v ušesa šepetali: Danes ga zopet ima pod klobukom. — Zdaj pa jaz zapustim svoje zavetje in grem v kuhinjo k gospej. Pred ognjiščem je sedela in imela glavo v roke uprto. Res, vsega pomilovanja ste vredni gospa, jo ogovorim. Videl sem in slišal, kako vaš mož z vami ravna. To še nič ni, odgovori ona, zvečer pridite, ko se iz goric vrne. Morebiti bodem še vaše pomoči potrebovala, ako bo preveč razsajal. On ima popolnoma naravo svojega brata, ki je že bil, kakor veste, večkrat obsojen zaradi raznih hudodelstev. Ni čuda, da je ta narava prešla tudi na njegovega sina, kateri še zdaj „ študira" in kašo piha. O moj Bog, zakaj si mi dal takega moža, o moj nesrečni sin, zakaj imaš takega očeta!
Tolažil sem še nekaj časa to nesrečno ženo, potem pa odišel in ji obljubil, da pridem zvečer, ker se je bala svojega moža. To obljubo sem držal in nikoli mi ne bode žal, da sem to storil. Kajti zvečer sem videl tak čuden prizor, da mi bo vedno v spominu ostal. Videl sem namreč, kako je „prerok" na prašiči prijahal iz goric 0 tem pa prihodnjič.	Črešnjevčan.
Iz Idrije. Kakor običajno priredila je tudi letos v nedeljo 21. p. m. možka in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda veselico s sodelovanjem narodne čitalnice in „Del. bral, društva", katere se je vzlic neugodnemu vremenu vdele-žilo veliko število čast. občinstva. Veselica je v vsakem oziru izpadla izvrstno. Zato gre največja zahvala vrlim pevcem nar. čitalnice in „Del. bral. društva", kakor tudi neutrudljivim tambu-rašem, kateri so vse točke izvršili v popolno zadovoljnost navzočih. Deklamacije „Oljki" in „Jeftejeva prisega" so bile sprejete z velikim navdušenjem.
Pohvalno omeniti je pa tudi gospo Franjo Lapajne, katera se je veliko trudila za veselico, posebno pri razprodajanji dobitkov, kakor tudi gospodične, katere so s precejšnim vspehom raz-prodajale okusno narejene šopke in trobojnice.
Čisti dohodek veselice znaša blizo 200 kron, kar je gotovo lepa svota za idrijske razmere in najlepši dokaz, kako se tudi delavski stan žrtvuje za milo nam slovensko deco.
V	kratkem se namerava prirediti tudi gledališka predstava v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Bog daj, da bi se tudi pri istej priložnosti moglo skazati z večjo svoto čistega dohodka za prepotrebno družbo.
Konečno omenim, da je pred kratkem po g. Ivan Lapajnetu ustanovljena hranilnica in posojilnica bila vknjižena od deželne vlade, ter bode tekom tega tedna začela že delovati.
Zahvala.
Središki rojak, blag. gosp. dr. Ivan Dečko, odvetnik in deželni poslanec v Celju, blagovolil je podariti tukajšnji šoli 25 ekspl. Kosi-jeve brošurice „Stariši, podpirajte šolo!" z opombo, naj se razdele knjižice prilično mej sta-riše naše šolske mladine. Tej želji se je tudi povodom vpisovanja novincev ustreglo in si šteje podpisano šolsko vodstvo v prijetno dolžnost, izreči blagemu podporniku šole v svojem in v imenu obdarjenih starišev najiskre-nejšo zahvalo.
V	Središči, dne 3 novembra 1894.
Šolsko vodstvo.
Zahvala.
Podpisana zahvaljujem se v imenu cele Spende-tove rodbine za prekrasen spominek, katerega so šent-pavelski farani na grob mojega nepozabljivega, prerano umrlega brata Ivana, bivšega kaplana šentpavelskega, postavili. — Bog jim plati!
Gornjigrad, dne 8. novembra 1894.
(185) 1	Antonija Spende.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu p. n. potujočemu občinstvu in drugim rojakom, uljudno naznanjam, da sem prevzel
kolodvorsko resta-vracijo
južne železnice v Ljubljani in jo popolnoma na novo uredil.
Dobiti je vedno sveži obed; točim prava, pristna štajerska, kranjska in istrijanska vina. Pri vsakem vlaku kava, mrzle jedi itd.
Postrežba točna, solidne cene.
Za mnogobrojni obisk se udano priporoča
(182) 3—1	Prano Kaube, restavrater.
P. n.
Uljudno naznanjam si. občinstvu, gospodom mizarjem, stolarjem itd. itd., da sem z dnem 1. novembra otvoril novo
strugarsko obrt
v Celji, Gledališke ulice (Theatergasse) št. 9
Izdelujem vsa v mojo stroko spadajoča dela fino,
okusno, po najnovejših uzorcih. — Prevzemam vsa popravila, spadajoča v strugarsko obrt.
Priporočam se za obila naročila in zagotavljam, da bodem storil vse, zadovoljiti cenjene naročnike hitro in po nizki ceni.
Z velespoštovanjem Jakot Križman, (181) 3—1	strugarski mojster v Celji.
Tem potom mojim rojakom prijazno naznanjam, da sem še vedno v moji stari tukajšni službi in so razne vesti, koje nekteri umazani jeziki po Savinjski dolini trosijo, popolno neresnične.
Žatec na Češkem, 10. listopada 1894.
(186) 1
Peter Mikek,
knjigovodja hmeljske trgovine.
1111 izurJen v trgovini špecerijskega blaga, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pismu, išče službe. — Adreso pove upravništvo tega lista.	(184) i
Molitvene bukvice
priprosto, kakor tudi v najfinejih vezih, po vsakoršni ceni pri
Dragotin Hribar-ju v Oelji
MP** Posebno opozarjamo preč. g. katehete in duhovščino na velik izber molitvenikov za šolarčke, kakor tudi odrasle.
Solicitator
z dobrimi dolgoletnimi ——i^—_______ spričevali obeh deželi
jezikov in tudi koncepta zmožen, želi službo v notarski ali odvetniški pisarni. Ponudbe upravništvu „Domovine" v Celji.	(147)2-2-
Učenec
(172) 2-2-
se takoj sprejme v prodajalnici z mešanim blagom pri Antonu Herzel-u na Studencu (Ig) poleg Ljubljane.
t
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, soprog, gospod
Josip IKolšelc.,
mizarski mojster in l\išni posesti\ik danes ob polu 1. uri popoludne po dolgi bolezni previden s sv zakramenti, v 70. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjkega bode v petek dne 16. nov. t. 1. ob polu 4. uri popoludne iz hiše, Šolska ulica št. 21, na tukajšnje okoliško pokopališče.
V Celji, dne 14. novembra 1894. Marija Kolšek, soproga; Vinko, Marija in dr. Josip Kolšek, otroci.
Trgovina Dragotina Hribarja y Celji
priporoča
PRATIKO ZA LETO 1895
na drobno in debelo
Dijaški koledar
Oerta 60 kr., se dobi tudi tam.
JAK. HELLER
posredovalna trgovina za hmelj
v Žatecu (Saaz) na Češkem
v lastni hiši št. 233—234. (ustanov. 1860.)'
Ob ustopivši hmeljevi dobi se priporočam p. n. gospodom pridelovalcem hmelja v Savinjski dolini za posredno prodajo njihovega hmelja na trgu v Žatecu, in smejo biti zagotovljeni najsolid-nejše postrežbe.	(117) 20—11

Ob zimskem brnenji t hlevih?
Stroji za pripravljanje krme
Stroji za rezanico Rezalnice za repo in krompir Drobeče in mečkalne mline Stroj za parjenje krme Premakljive štedilne peči s kotlom za živinsko krmo itd.; dalje: Stroji za robkanje (rušenje) koruze (turšice) Čistilni mlin za žito (vejevniki) Trieure sortirni stroji Stiskalnice (preše) za seno in slamo
na roko, premakljive in nepremakljive izdeluje po najizvrstnejsi, priznani
najboljši konstrukciji tvrdka
ze"1. j^Lj^r^j^Eirrs: && co.
ces. ii\ kralj.	izklj. privil.
tovarne za poljedeljske stroje,	livarna železa in parne fužine
Dunaj, II., Tabor strasse št. 76.
(171) 8—3	n Ceniki brezplačno. — Zastopniki in prekupci se iščejo. »K