Knjiga Slovenska V XIX. veku. Andrej Praprotnik (Jakoslav, Miloljub) r. 9. nov. 1827 v Podbrezju na Gorenjskem, v šolo hodil najprej doma, kjer mu je bil učitelj tamošnji župnik, Franc Pirc, poznej misijonar v Anieriki, potem v Šent-Jurju poleg Kranja k stricu Jakobu, orglarju in učitelju, 1. 1838 v Kranju in od 1. 1841 do 184o v Ljubljani. Za učitelja je služil v domači fari dve leti, po opravljeni učiteljski skušnji od 1. 1848 v Kamni Gorici, 1. 1852 v Skofji Loki, 1. 1853 na Dobrovi, od koder je prišel 1. 1858 k prvi mestni ljudski šoli v Ljubljano, postal 1. 1870 njej voditelj, ud c. kr. deželnega šolskega soveta in spraševanjske komisije za občne ljudske in nieščanske šolu, 1. 1883 poslavljen z zlatim križeni s krono za zasluge, 1. 1890 na lastno prošnjo urnirovljen z najvišjim priznanjem in naslovom ravnateljskim (direktor) ter s pohvalo mestnega nac-elništva dne 31. dec. stopil v stalni pokoj. Preskušnjo iz slovenščine je opravil 1. 1851 pri prof. Metelku, iz vzgojeslovja 1. 1857 pri prof. Poklukarju; od 1. 1862 do 1866 bil tajnik Citalnici Ljubljanski, od 1. 1865 je v Matici Slovenski odbornik, od 1. 1876 do 1881 bil njen tajnik, in je sedaj še ključar. Na slovstvenem polju slovenskem je z drugimi učenci in učitelji vred delovati jel v Vedežu 1. 1848 po kratkih povestih, basnih in prilikah v nevezani besodi, na pr. Tečaj I. 1. 1848: Lagati ne. Čuden strah. Mlada in stara veverca. Ljubezen do staršev. Sveti večer. Brat in sestrica. Na strani 207: Pismice Vedežu. Ljubi, dragi prijatel! kadar od Tebe slišimo in Te brati dobimo, nas vse od veselja spreleti. Koliko lepih povestic, naukov in kratkočasnic si nam že povedal! Nikoli nam dosti lepiga povedati ne moreš. Zmiram veliko veliko veš. Po vsi pravici zaslužiš lepo ime ,Yedež". Ti si zdaj naš nar veči prijatel, kakoršniga še dozdaj nismo imeli. Prav serčno se Ti za vse lepe sostavke zahvalimo. — Terdno obljubimo vse Tvoje napeljevanje k lepimu življenju vbogati in Ti veliko veselja narediti. Za Boga, cesarja, narod in ljubo domovino bočemo vse vse storiti. — Bog Ti daj srečo, ljubi Vedež! in pa blagoslov Tvojim zvestim prijatlam, ki Te berejo in podpirajo. Zahvala, ki Ti jo pošljerno, je sicer kratka, pa toliko bolj iz serca. Sprejmi jo lepi ,,Vedež" in nosi vedno novo veselje Tvojim hvaležnim učencara in učenkam Kamnogoriške šole. Pristavek vredništva. Uoenik te šole je verli domorodec, gospod Andrej Praprotnik, ki je že več lepih sostavkov za V e d e ž a spisal. Ako je pa učenik za slovenščino vnet, so gotovo tudi učenci, kakor se tukaj vidi. — De bi pač drugo leto med učeniki slovenske mladosti nobeniga nemškutarja več ne bilo (str. 208). V e d e ž. Casopis za šolsko mladost. Teoaj II. 1849: Zgubljeni sin. Sraka. Dež. Bog pomaga. Lastovke. Ptički. Huda ura. Golobeek. Tabor. Nepokorna Jerica. Josen. Revni oče in sin. — T. III. 1850: Klasje. Nevarna tovaršija. Škerjanček, podoba življenja. Tat. Zlate resnice. Deklica na razpotju. Še nekaj od žebljarije. Luč na zemlji in luč na nebu. — Zlasti koristni pa so bili .,I z g 1 (> d i p i s e m m 1 a d i m š o 1 a r jem v vajo", ki jih jo XVIII (str. 92— 416) sostavil A. Praprotnik v tem tečaju o jako različni tvarini, na pr.: Učenec pi.še bratu pervo pismo. Brat odgovori na pervo pismo. Minica materi voščilo za god. Šolar prosi prijatla, da bi mu nove bukve posodil. Sestra sestriei, da so raati zboleli. Učenec prosi očeta potrebnega denarja. Ljubemu prijatlu, ki je bil bolan, pa je zopet ozdravel. Prijatel tolaži prijatla, ki mu je bratec vmerl. Sin pove svojim starišem, da mu v rokodelskem uku dobro gre, in da bo zdaj učilna leta dostal. Mladeneč, ki so mu oče vraerli, prosi strica. kako in kaj. Učenec v mestu prosi svojega gospoda fajmoštra na kmetih za revni list. Brat sestrici, da bi razžaljene stariše potolažila. Sestričin odgovor. Prijatel svari prijatla, ki se je igri vdal. Prijatlica pošlje prijatlici lepe bukvice novih pesmic v dar. Prijatel vabi prijatla na napravljene veselice. Učenec se zahvali gosp. učeniku konec šolskega leta za vse nauke. Sin učenec 3. male šole v Ljubljani vošči starišem na kmetih srečo za novo leto. Perve slovenske perjohe. Naša tiskarniea (R. Egcr) je dobila ravno zdaj v natis za Kamnogoriško šolo slovenske perjohe t. j. zapisek, ki konec šolskega leta pove, kako se je vsak učenec učil. Založil jih je verli učenik in naš pridni pomagavec g. A n d r. P r a p r o t n i k, kar je gotovo očitne hvale in posnemanja vrodno (III. 1850 str. 256) itd. V Sloveniji 1. 1849 je potožil Praprotnik ,,Milim prijatlam šol in slovenščine" o revni plači učiteljski ter priporočal njeno povišanje pa boljše obdelovanje rnile slovenščine po šolah (1. 21. 80). V Drobtince 1. 1850 je poslal Fr. Pirca, misijonarja v Ameriki, pesem (Kadar po previdnosti božji) drobtinco Urobtincam Podbrežan; v Drobtincah 1. 1853 zapel sam Božično (Pastirčiki moji —Vstanite necoj!); 1. 1856: Indianska deklica, slovenskim v izgled. Iz Amerike poslali g. Franc Pirc, misionar; Drobtincam za drobtinco dal slavnega gospoda nekdanji učenec. Njegove pa so: Plevke; Šivelja; Mavrica; Sveti večer (Naj slava v višavi)! S1 o v e n s k a B cv> i> 1 a v Celovcu 1. 1851 T. II.: Učitolj mora dobre volje biti! — T. III. 1. 1852 Pesem: Voda. Nadpisi: Čas. Nadloge in križi. Denar. Prijaznost. Mladini. Tukaj (Mlado in staro, — Dobro in slabo itd.). — T. IV. 1. 1853: Zgodnja cvetka. Prigodbe na poti (Sega, Cutilka, Protinka, Smert str. 153—163). Šolski Prijatel. Casopis zašolo in dom. I. Tečaj 1852. Zal. in vredil Andrej Einšpieler. V Celovcu. — Vesel je pozdravil Andrej Praprotnikta šolski list ter postal nm prvi sotrudnik. Dopisoval rau je tako marljivo, da se človek raora čuditi. Žp v I. tečaju se nahajajo njpgovi spisi v vpzani bpspdi: Ljubpzen do starišpv. Učitelji. Solarčik. Materna ljubpzen. Ptiček in dpčpk. Umirajoči dpčpk in mamica. Večemica. Sončice. Mladini. Varuška. Ptički. Jutro. Prav povsod je ljubi Bog. Virfiek. Mavrica. Sv. Cecilia. Božienica. Vošilo učencev učeniku za god. Sin očetu za god. Saniota. — V nevezani besedi: Mala dobrotnica. Milim prijatlom šol in slovenščinp. Miloserčna Marijca. Zimske misli z otroci. Pobožen sinpk. Hčerka. Ljubezen c-pz vsp. Kako naj sp po šolah slovnica uči. Dvojno doraovje. Violica perva cvptka. Skrivna učenica. Perva in zadnja šolska knjiga (sv. pvangplij). Cvetlioni vertec. Tprnje pri cvetlicah. Učitelj svojim učencpm na koncu šolskpga leta. Ptičjih gnpzd iip jpmli. Narpkovavni in predpisni sostavki. Hvala malih. Jagode. Mir v šoli. Pridni delavci. Polno drevcp. Ueelce. Zadovoljnost. — V II. t e čaju 1. 1853 pesnii 18, s podpisom Miloljub 7: Vošilo šolskega prijatpla o novpm letu. Svpčnica. Vesel šolarček. Otroška molitvica. Vstajenje Gospodovo. Ljubo zdravjp. Bpli snpžpc. Jasnica (Abpndroth). Prijatli bodimo. Jpzus otroški prijatel. Grob. Sprehod. Dpklica in rožica. M i 1 o 1 j u b. Kaj da je učitelj. Šolarska k sv. Duhu. Publa ljubezen. Marija zarija. Marija tolažnica. Božičnica. — Prosto je spisal: . Darek za novo leto. Pogovor dveh učiteljev (Blagoljub pa Bogomir). Kako bi si šola dosti učencov pridobila. Kako bi se farna bukvarnica napravila. Kruh. Plavičice. Pastirčpk. Na preji. Bpspda učiteljoin že čez 100 let stara. Kako sp pri otrocih žlahtni občutki zanemarijo. Imenitnost začetnega uka. Trojni venec. Ljubezen do bližnjpga.—VIII. tečaju 1. 1854 pesmi: Novo lpto. Božičnica. Otročje voščilo učpniku. Rožicp. Kaj me ppče v sprcp. Jezus otroški prijatpl (Po Šmidu). — Prosto: Ktpra šola je dobra šola. Bčpla in golobčik (Baspn). Npkaj o berilu. Kolpda. Beseda zlagavcom slovenskih napevov. Npkaj od cprkvenpga orglanja. Katpre kazni sp v šolah ne smejo rabiti. Učitpljske iskricp. Šolske niisli. Pogovor dveh uoiteljev (Blagoljub pa Bogomir) v peterih oddelkib (str. 161—299). Šolski nauk mora dobpr in tečen biti. Cpsa se morajo pridni učenci navaditi. Iz življenja starpga učitelja. Kako sem učitelj postal. Miloljub (str. 409). —V IV. tečaju 1. 1855: Šolsko blago s predgovorom jako raznotero za cpIo knjigo (str. 32—392) v sedmerih razdplkih: 1. Razni kosoi. 2. Razne iskricp. 3. Slovpnski prpgovori. 4. Šolsko leto. 5. Koristni odlomki. 6. Zastavice in vgankp. 7. Arenpc raznih ppsmic. —V V. tpčaju 1. 1856: Pri Savici. Spominek na grob. Novi mašnik. Slovenski Prijatpl vsim slovenskim prijatlom (str. 6). — Otročjost po bpspdah sv. pisma: Pustite nialp k meni itd. Izrpja občutkov. ,,Kar smo že davno želpli in pričakovali, se nam je zdaj veselo spolnilo. Dobili smo za novo lpto lepi dar, svoj šolski časopis, ,,šolskpga prijatla". . Oj veselo ga sprpjemimo v svojp hiše in šoIp, in pozdravimo ga iz celega sprca! . . . Poženimo se terdno za naše šole, za railo slovenšoino in drago mladino. Akoravno se nam bo to in uno ostavilo in nas zaverati hotlo, nič se np ostrašinio. Dobra reč ostane dobra in pravična, akoravno ta ali uni np mara za njo . . Ako bomo imeli dobrp šole, bomo imeli dobre Ijudi, in kjpr so dobri ljudje, jp na svetu žp raj" . . Ta ogovor sklppa (T. I. 1852 str. 18) s pesmico: Učitelji blagi Ostanemo mi, Mladini predragi Udani, zvesti. Ce svet nas plačuje Alj dobro, alj ne, Ce publo vračuje, Da slabo nam gre: Učitelji blagi . . Mladino učiti Je delo lepo, Plačilo odjiti Ne more za to. Učitelji blagi . Ce tukaj nas čaka Plačilo tesno, Nas E d e n poplača Gotovo zvesto. Učitelji blagi itd. M 1 a d 1 n i. (str. 231.) Oj kmalo odjide ponilad in pnlet, Osuje se hitro mladosti tud' cvet. Skerbite vi mladi za cvetje lepo. Da sadja obilno kdaj dalo vam bo. V dopisu iz Škofjeloke (str. 128) hvali, kako je lepo šlo vse po novem navodu . ., v pevski soli . ., pri Uršulinarcah v dekliški šoli, pri očitni preskuSnji, češ, naj bi nam tudi v cerkvi pri očitni službi božji včasih kako doinaeo pesmi('O zapole . .! Da bi le skoraj kaj več pripravnih š o 1 s k i h h u k c v, tudi pevskih, dobili itd.! — Ktera šola je dobra šola? Dobra šola je tista, kjer je dober poduk. Uober podnk je tam, kjer ima učenik dobro serce. Dobro serce je pa tisto, ki je napolnjeno in pregreto v ljubezni do Boga in do mladine. Tacih serc potrebujemo v šolah zgoraj in spodaj. Iz tacih se izhaja blagorin sreča niladini in celemu oloveštvu (T. III. 1854 str. 10). — Kaj me peče v serce. — ^lmel sem vertec, vertec ljubi, — Cvetele v njem so rožice . . — Je bil prijatel serčnomili — Udan mi z celega serca . . — Tani gori enkrat v večnem raju — Se bova zopet vidila (str. 277): Učitelj bil sirn v šoli inladi, Učil mladino prav skerbno, In ona vdana poslušala Naiike moje je zvesto. Pa svet hudobni je popačil Nedolžna serca, ličica, — Po vodi šli so nauki moji — In to me peče v dno serca! Predgovor ,Solskerau blagu" v teč. IV. str. 32 se glasi: ,,Šola je kraj, kjer se vsim potrebam mladine veo ali manj zadostiti mora. Ona je tedaj velika prodajavniea na mladinskem teržtvu, in mora zraven naj potrebniših šolskih predmetov indi z razlirniin drugim in koristnim bla- gom dobro založena biti. Skerben učitelj, ki svoje nauke na vse kraje razširiti in uterdovati želi, si bo tacega blaga gotovo prav obilno preskerbel, in ga bo svojim ljubini učencom povsod in pri vsaki priložnosti na prodaj izložil in ponujal. — Tako lepe priložnosti so, postavim, pri pisnih izgledih (Vorschriften), pri narekovanju (Dictando), pri posebnih časih šolskega ali tudi cerkvenega leta itd. Tacega šolskega blaga siin tedaj poskušal iz naj boljših spisov primerno nabrati, in kar je manjkalo, tudi iz svoje pirle krušonce dodati. Podam ga vam skerbnim učiteljem, svojini ljubeznivim bratom, da ga bote po svoji skušnji volili in rabili; podarn ga pa tudi vsem pridnim učencom in učonkam, in vsom, ki ga imeti in rabiti hocejo. — Tu ga imate, kupite ga! — Dobiček bo vaš, — moje pa serčno veselje. Z Bogom!" A. P. — Prisrčna je tudi pesmica, s katero o novem letu BSlovenski Prijatel" v osmerih kiticah cestita vsem slovenskim prijatlom na pr.: Prijatel s prijatlomTedaj. o prijatli! Lahko govori, —tflušajte skerbno — Ga prosi, niu toži,Kaj bratec vas prosi Razkriva reči.Za leto novo. Odprite široko Mi svoje serce! Podajte prijazno Mi svoje roke itd.! Kakor Einšpielerju, tako se je prijateljsko pridružil A. Praprotnik po duhu sličnemu A. Janežiču in kakor Bčela — ima tudi Glasnik slovenskega slovstva v Celovcu 1. 1854 nekaj njegovih pesmic p.: Naša želja. 0 spremenu leta. Noč na Bleskem jezeru. Cvetje. Delapust. Nebesa. Savl in David. Bistrica. — Slovensko Berilo za III. gimnaz. razred 1. 1854: Pesmica o snegu. — L. 1858. VII: Domovina (Beseda sladka, domovina).