The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper in United States of America Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških, PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do image) GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) LETNIK (VOL.) XLIII DOLLFUSS STOJI POD POPOLNIM VPLIVOM MUSSOLI-NIJA IN JE PO NJEGOVEM NAROČILU ODREDIL JVAPAD NA SOCIALISTE. — ITALIJA IMA OB AVSTRIJSKI MEJI PRIPRAVLJENO VOJAŠTVO. NEMIRI WCA DELAVCE EW YORKU ZAGONETNI POJAVI V HlSl BLIZU MISLINJ: NEVIDNA SILA PREMIKA RAZNE STVARI PO HIŠI; NOŽI SAMI REŽEJO ITD. — TRAGIČEN KONEC MALEGA PREPIRA. — NEZGODE, NESREČE IN NOVICE. KRIŽEM SVETA TA MESEC iti je mesec katoliškega tiska, je dolžnost slehernega katoličana, da stori nekaj za katoliško časopisje. Vsi zastopniki (ce), pa tudi vsi naročniki (ce) naj store kar morejo, da pridobi list Ame. rikanski Slovenec čim več novih naročnikov. Pomagajmo vsi po svojih močeh, da si ohranimo edini slovenski katoliški dnevnik med nami! amerikanski Slovenec ŠTEV. (No.) 34 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 17. FEBRUARJA —. SATURDAY, FEBRUARY 17, 1934 Dogodke v Avstriji odredila Italija - Boji ponehojejo Jugoslavije* Berlin, Nemčija. — Krvavi nastop proti avstrijskim socija-listorn, ki ga je započel kancler Dollfuss, ima bolj globoko ozadje, kakor se more na prvi pogled opaziti. Naročilo za to klanje je prejel Dollfuss naravnost od Mussolinija iz Rima. Poročilo v tem smislu so prejeli tukajšnji uradni krogi z Dunaja. Dasi je ta vest precej nennavadna, vendar se ji more prisojati verjetnost, kajti Nemci so o vseh zakulisnih igrah, ki so se vršile v Avstriji, bolj poučeni, kakor je katera koli druga država. Več mesecev imajo namreč obrnjeno skrajno pozorno oko na Dunaj in nazijskih ogleduhov kar mrgoli na Dunaju. Vedeli so zato natančno o vsem, kaj dela Dollfuss. Dollfusss stoji, kakor govori nemško poročilo, popolnoma pod vplivom Mussolinija. To potrjujejo Dollfussova potovanja v Rim, kakor tudi obiski Mussoli-nijevih odposlancev na Dunaju. Kakor se je že poročalo, bi Mussolini nikakor ne videl rad, da bi v Avstriji pršil naziji do moči, kajti s tem bi se Avstrija združila z Nemčijo, ako že ne na zunaj pa vsaj v mišljenju; in Mussolini se trese pred tem, da bi imela Italija močno Nemčijo za svojo neposredno sosedo. Nagovoril je torej Dollfussa, naj ojači avstrijske fašiste, heimwehrovce in jim da priliko, da bodo prišli do veljave; fašisti bi tvorili nato močno odporno silo proti invaziji nazijev iz Nemčije in Italija bi se čutila varno. Ker pa so socijalisti ostri nasprotniki fa-, šistov, je Mussolini naročil Doll-fussu, naj najprej s socijalisti obračuna. S pomočjo heimweh-rovcev naj jih najprej izzove, da se bodo uprli, nato pa udari nad nje z vojaštvom. Da je to vse do skrajnosti verjetno, je razvideti iz tega, ker je bilo vojaštvo takoj na svojih mestih, ko so v ponedeljek socijalisti proglasili stavko. Po dogovoru z Mussolinijem je nato Dollfuss čakal na znamenje iz Rima, kdaj naj se udari. Ko mu je ukaz prišel, je nalašč odpotoval na Ogrsko, da bi s tem maskiral svoje mahinacije, in med njegovo odsotnostjo so heimwehrovci pričeli prvo dejanje s tem, da so napadli Linz in tam odstavili socijalistično mestno upravo. S tem se je začelo in na Dunaju se je igra nadaljevala. Za vsak slučaj pa se je istočasno pripravil tudi Mussolini, da pomaga Dollfussu, ako bi ne šlo vse po načrtu. V to svrho je dal transportirati močne čete vojaštva iz notranjosti Italije ob avstrijsko mejo, zlasti ob Bren-lerjev prelaz, ki vodi preko Alp v Avstrijo. A tudi dalje proti vzhodu mrgoli ob meji italijanskega vojaštva. Zasigurati si je hotel Mussolini pomoč tudi od Francije in Galije in jima je v četrtek poslal poziv, naj bi vse tri skupno napravile izjavo, da zahtevajo samostojnost Avstrija. Francija še ni odgovorila, Anglija pa ^'žkone ne bo, kajti sluti, kaj Mussolinija boli. BITKA GRE HKONCU Vojaštvo zavzema socijalistič- ne postojanke. — Socijalisti se umikajo na deželo- Dunaj, Avstrija. — Kakor je bilo pričakovati, se socijalisti v obupni borbi za svoje zakonite pravice ne bodo mogli uspešno ustavljati vojaški sili. Bili so sicer izredno dobro oboroženi, vendar vse premalo v primeri z moderno opremo vojaštva. Kljub temu pa z občudovanja vredno odpornostjo nadaljujejo borbo in kaže, da jo bodo vodili do skrajnosti. Vladne čete zavzemajo socialistične postojanke drugo za drugo. Te so obstojale predvsem v velikih stanovanjskih hišah, ki jih je dala mestna uprava zgraditi za delavstvo. Kljub Doll-fusspvemu apelu, ki ga je napravil po radio, namreč da se tistim, ki bodo do četrtka opoldne odložili orožje in se predali, ne da bo nič zgodilo, so se odzvali socijalisti le v nekaterih distriktih. Druga velika večina pa se je iz postojank, ki jih je zasedlo vojaštvo, umaknila v oddaljenejše okraje na deželi, kjer namerava odbijati nadaljnje napade. Možno je sicer, da pride še do kakih večjih spopadov, vendar se splošno sodi, da je vojaštvo popolni gospodar položaja. -o- ŠTIRJE PSI OBSOJENI NA SMRT Cortland, N.Y. — S pomoč, jo zastrupljene igle se je v tukajšnji živalski bolnici izvršila smrtna obsodba nad štirimi psi, katero je izrekel nad njimi tukajšnji mirovni sodnik. Psi so obgrizli neko 6 letno deklico in prva obsodba za to se je glasila na.dosmrtni zapor. Na proteste, ki jih je dobival, je sodnik obsodbo izpremenil. DOHODNINSKIM DAVKOM SE JE MOGOČE IZOGNITI Washington, D.C. — Predsednik Roosevelt deluje na to, da se zakon o dohodninskih davkih predrugači v toliko, da ne bo mudil toliko prilike za izbege, ki so sicer popolnoma zakoniti, vendar pa vlada vsled njih dosti izgubi. Predsednik ve to iz lastne izkušnje, kajti sam se je, kakor priznava, svoje-časno poslužil tega izhoda skozi zakonske paragrafe. Poleg svojega posestva je v letu 1910 kupil Roosevelt v Hyde Park neko farmo, na kateri je stal poleg hiše tudi star hlev. Po zakonu, ki določa, da se od obdavčljive vrednosti odšteje lahko primerna svota za padec v vrednosti poslopij, ki se rabijo za trgovino, je Roosevelt odštel tako svoto za hlev in si s tem prihranil na leto do $120. Iste točke v zakonu se poslužujejo tudi družbe, da si odštejejo zneske za svoja stara tovarniška poslopja, železniške vozove in podobno. Množice delavcev, zaposlenih pri civilnih vladnih delih, so se nedavno zbrale pred mestno hišo v New Ycrku, kjer so protestirale proti odpuščanju in zniževanju plač. ŠKANDAL Z i ZRAČN0P0ŠT0\ Farley obtožil svojega republi-! kanskega prednika. —O— Washington, D.C. — V sreclo se je objavilo senzacijonelno pismo generalnega poštnega mojstra Farleya, ki ga je pisal predsedniku senatskega preiskoval-1 nega odbora. V njem javno ob-' dolžuje svojega republikanskega prednika v Hooverjevi vladi, W. F. Browna ,da je stal v zvezi s korupcijo, ki se je uganjala pri oddajanju pogodb za prevažanje zračne pošte, in je bila pri tem vlada osleparjena za skoraj 47 milijonov dolarjev. -o- ZNANI BANKIR UMRL Chicago, 111. — Po dolgi bolezni, kateri se je krepko ustavljal, je v sreda ponoči preminul predsednik tukajšnje First National banke, Melvin A. Traylor. Zbolel je 10. januarja, in sicer na eni najhujših vrst pljučnice, katero povzroče takozvani Fried-lander bacili. Zdravniki so bili presenečeni, da se je ta mož tako dolgo ustavljal smrti, kajti te vrste bacili končajo bolnika navadno tekom par dni, Taylor pa se je boril celih 35 dni. Med boleznijo so poskusili vsa mogoča sredstva, da ga rešijo; njegova ',ena je celo dala količino krvi, ki so jo nato bolniku vbrizgnili v žile. Vse skupaj pa je pomagalo le toliko, da so mu za nekaj dni podaljšali življenje. -o- PREFRIGANEMU SLEPARJU PRIŠLI NA SLED Chicago, 111. — V stanovanju 34 letnega L. W. Gruberja. 609 Stratofrd Pl., so v sredo detektivi napravili preiskavo in pri tem prišli na sled vsem daleko-sežnim sleparijam, ki jih je ta mož uganjal, ko je bil v službi Atlantic and Pacific Tea Co. kot nakupovalni agent. Računa se, da je družbo osleparil za okrog pol milijona dolarjev. Izkazalo se se je, da je slepar ustanavljal izmišljene trgovske družbe, samo na papirju seveda, pod katerih imenom je nato tržil. Ko je izvedel, da so mu za petami, je skrivaj zapustil pretekli p«t*k svoj« stanovanje ter pobegnil; niti ženi ni nič povedal o tem, kakor tudi ne o svojih sleparijah. — New York, N.Y. __ Masa kakih 5000 oseb sej je v sredo zbrala pred poslopj,.m avstrijskega konzulata, 500 — 5th a ve., ki je s kričanjem in razgrajanjem dajala dišita svoji ogorčenosti nad klanjem, ki se vrši v Avstriji. Treba je bilo več sto policistov, da so množico razgnali. — Pariz, Francija. — V Franciji je v sreclo prvikrat po de. vetih dnevih zavladal popolen mir. Izgredi zadnjih Časov so zahtevali 26 človeških življenj. — Havana, Kuba. — V Orien-te provinci je v sredo izbruhnila stavka med tamkajšnjimi delavci v sladkornih tovarnah. Pričeli so se tudi običajni izgredi, da je moralo nastopiti vojaštvo v svrho upostavitve miru1. — Washington, D.C. —. Juri. dični senatski odbor je odobril predlog za izpremembo v usta-1 vi v toliko, da bi se v bodoče volil predsednik in podpred-; sednik naravnost od volilcev. j Po sedanjem sistemu ljudstvo! voli elektorje v posameznih državah. „ -o——• FARLEY ODGOVORIL LIN- BERGHU Washington, D. C. — Na pro-; test, ki ga je poslal Lindbergh predsedniku Rooseveltu proti temu, da bi se prevažanje zračne pošte vzelo privatnim družbam, je generalni poštni mojster Farley odgovoril Lindberghu v sredo s sledečim kratkim brzoja-vom :"Prepričan sem, ako bi vam bila znana vsa dejstva, bi ne domnevali, da se je, ali se bo kaka nepravičnost zgodila." Lep zaslužek vam nudi kampanja "Amer. Slovenca"! 150,000 ODPUŠČENIH S 1. majem se konča program civilnih del. Washington, D C. — Štiri-milijonska CWA delavska armada je bila s 15. feb. zmanjšana za 150,000 oseb, ki so bile odpuščene. Storilo se je to v smislu predsednikovega načrta, ki zahteva, da se število delavcev na javnih delih polagoma krči tako, da se bo do 1. maja ta delavska armada popolnoma razpustila. V četrtek je še ravno pravočasno prišlo nakazilo iz 950 milijonov dolarjev, ki jih je za ta dela odobril kongres, da se' ni delo popolnoma ustavilo. Prvotno nakazan znesek 400 milijonov je že izčrpan. -o—— MILO VREME Chicago, 111. — Po mrzli zimi, ki jo je občutilo to mesto! pretekli teden, je pa nastopilo! ta teden pravo pomladno vreme, ki je doseglo višek v sredo s 55 stopinjami nad ničlo. ---o-- PEVCI ADRIJE NA RADIO Chicago, 111. — V nedeljo, 18. februarja, nastopijo člani pevskega društva "Adrije" na radio postaji W G E S, in sicer v programu, ki se bo oddajal med 9.: in 9:30 uro zjutraj. Rojaki se o-pozarjajo, naj naravnajo svoje radie omenjeni čas na to postajo, ki obratuje na 1360 kilocycles, in poslušajo naše znane pevce. -o- MISIJONARJA UBILI BAN-DITI Hsinking, Mandžurija. —- V katoliško misijonsko postajo v tukajšnji bližini sta v torek vdrla dva kitajska bandita in tamkaj umorila kanadskega misijonarja, Rev. E. Charesta. Isto sta storila tudi s služabniki na postaji, na kar sta pobegnila. -o------ POSPEŠENA CENTRALIZACIJA V NEMČIJI Berlin, Nemčija. — Hitler je šel še korak naprej v centralizi-ranju vse oblasti v Berlinu in je sploh odpravil federacijo posameznih nemških dežel ter vzel deželam še tisto malo oblasti, ki so je še imele. V sredo je izdal odlok, s katerim se razpušča takozvani državni svet,kjer so bile zastopane posamezne dežele. Strahovi ali kaj?... Mislinje, 28. jan. — V Dov. žah, mali in tihi vasi v bližini Mislinj, pod Veliko Kapo, se dogajajo v neki hiši čudne stvari in čudni pojavi, ne samo ponoči, ampak tudi pri belem dnevu. V hiši je namreč začelo "strašiti" in uganja strah nadvse čudne burke. Domači iju'dje in tudi sosedje, ki hodijo domačini druščino delat, pravijo o čudnih delih nevidno sile, ki zgrabi sedaj metlo v kotu, sedaj kakšen drugi predmet in ga vrže drugam ali pa celo v človeka. Tudi nad ljudi se spravi zlomek in vrže zdaj tega zdaj onega ob tla. Ni dolgo tega, ko je domačo 12 letno hčerko "strah" baje tako pre-mikastil, da se je onesvestila. Na starega leta dan — pravijo — so imeli v tej hiši koline, pa so naenkrat noži oživeli in se sami spravili na slanino, po končanem delu pa so se zapiči-li v vrata. Ker se te nadležno-sti neznanega strahu le nadaljujejo, so preiskali rado-j vedneži vso hišo in skedenj, pal ne morejo najti ničesar poseb-! nega. Toda ne le, da strah ro-govili in uganja svoje norčari-j je, temveč se celo z besedo vtiJ ka v pogovore. Ko so nekega' dne molili, se je oglasil sredi t med njimi glas in se hudo val; "Ni prav!" Pa se je nekdo oko-rajžil in vprašal, kaj naj storijo, in je odgovoril glas: "50 li-tanij zmolite!" Med molitvijo pa se je očividno duh premislil in je dejal, da tudi to ni prav. ! Kakor so res zagonetni ti pojavi, vendar pa so se že pripeti-' li slični primeri "strašenja" že j tu in tam. Takoj po vojni je vzbudilo mnogo pozornosti po-čenjanje takšnega strahu nekje na Koroškem. Pred nekaj leti so pa hodili v Podsredi od blizu in daleč gledat burke, ki jih je uganjala neka nevidna sila; ki se .je vselila v hišo že starejše žene, živeče same zase. Po večtedenskem rogovile-jnju se je strah premislil in je J ,brez sledu izginil. -----„- Iz šale — resnica Celje, 26. jan. — Popoldne sta prala 30 letni mesarski pomočnik Franc Lešnik, uslužben pri mesarskem mojstru Viktorju Hohnjecu in pri svojem sva-I ku mesarskemu mojstru Rei-cherju zaposleni 18 letni mesarski pomočnik Josip Brezov-šek, čreva v mestni klavnici. Pri delu sta se sporekla.Brezov-šek je v jezi navalil na Lešnika, ga začel obdelovati s. pestmi in pritisnil ob mizo. Lešnik, ki je imel v roki mesarski nož, se je hotel Brezovška ubraniti in se je naglo okrenil. Pri tem je zadel Brezovška z nožem in ga zabodel v trebuh, iz velike rane je brizgnila kri. Brezov, še k se je zgrudil in v nekaj minutah izdihnil. Lešnik je nato sam odšel v mesto in se prijavil na policijski stražnici. Pri zaslišanju je izpovedal, da ni imel namena Brezovška usmrtiti in ga je zgolj po nesreči zadel. ——o--- Izredno debel vol Nedavno je v Dobu zaklal mesar Jože Janežič iz Domžal, ki vodi Videmškovo mesarijo vola, ki je tehtal 1040 kg (nad 3100 funtov. — Tega izredno težkega vola je izredil posestnik Jakob Grošelj iz Rake. —-o- Huda posledica nevihte V noči med 16. in 17. jan. so divjali po Slavoniji hudi sneženi viharji. Uničene so skoro vse telefonske in brzojavne zveze. Pa tudi druga materijal-na škoda je velika. -o- Srčna kap Pri gospe Macunov v Ptuju je bila v službi 70 letna Margareta Heuslova, ki je opravljala shržbo kuharice celih 35 let. Dne 24. jan. ponoči jo je nenadno zadela srčna kap in je umrla. -o- Dva otroka zgorela Nedavno je v hiši posestnika Ivana Vukca v prekmurski vasi Gerlinci ponoči nastal požar. Mož in žena ter dva otroka so se rešila. Starejša dva otroka, 8 letna Katica in 10 letni Francek sta pa našla žalostno smrt v plamenih. --o- Motorni vlaki Kakor se poroča iz Zagreba, bodo uvedli na progi Zagreb-Varaždin-Čakovec motorne vlake, to je, da bodo namesto dosedanjih parnih lokomotiv vo-J žile Diselove motorne lokomotive. i | . - , Neprevidno ravnanje z orožjem Zaradi neprevidnega ravna. naj s flobertovko je dijaku Adalbertu Skrilcu v Ptuju flo-bertovka v roki eksplodirala in mu močno poškodovala desnico, da je moral v bolnico. -o- Nesreča starčka Upokojeni nadučitelj Anton Kukovič v Mariboru se je ravno na predvečer svojega 70 rojstnega dne nevarno ponesrečil. Na ledenih tleh je padel in si zlomil nogo. -o- Jubilej službe Pred 40 leti je prišla 14-let-na Malka Kepic v službo k sedaj že pokojni Antoniji Ješe-tovi "v Ljubljeni. Pred kratkim je Malka Ješetova, kakor jo sedaj vse imenuje, praznovala lep jubilej, 10 letnico službe pri enem gospodarju. Pač redek slučaj. -o- Hlod ga je podrl V ljubljansko bolnico je moral nedavno 47-letni posestnik Jo e Intihar iz Iške vasi, ker ga je pri delu v gozdu podrl hlod in mu zdrobil desno nogo. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Stran 2 imi'BBMnnwg •A1WERIKANSKI SLOVENEC' AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 17. februarja 1934. frvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, Ustanovljen leta IStl, Uhaja »sak dan razun nedelj, pone- HliSrov in dnevov po praznikih. Izdaja In tiakai DINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave i 4849 W. Cermak Rd.r Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina! .$5.00 . 2.50 . 1.50 t« telo leto____ £a pol leta_____ Ca četrt leta _____ Za Chicago. Kanado in Evropo: Im celo leto _Z_$6.00 Za pol leta__3.00 Za četrt leta__„_1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameriem. Established 1M1. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cerniak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year____ For half a year _$5.00 _ 2.50 . 1.50 For three months---- Chicago, Canada and Europe: For one year__$6.00 For half a year___ 3.00 For three months____1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ws oua cAKT Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Rim je govoril V glasilu sv. Stolice "Osservatore Romano'" beremo k vprašanju, okrog katerega se vršijo v Nemčiji strastni boji po knjigah in po časopisju, namreč od kod je Kristus, sledeče: "Razne teorije o človeških plemenih in pasmah se ne zado-voljavajo več s politiko. Prešle so tudi že na polje vere, kjer so začele razsajati. V Nemčiji živijo kristjani, ki bi radi iz sv. pisma izbrisali sploh ves stari testament. V Nemčiji imajo tudi kristjane, ki bi Kristusa radi kar odpravili, ker je židovskega pokolenja. Toda tudi take kristjane imamo v Nemčiji, ki dokazujejo, da je bil Kristus arijske krvi, doma iz Galileje. Vsi ti gospodje, ki se med seboj prerekajo, so pozabili, da se Kristus ni rodil v Galileji, kjer je prebivalo več plemen, ampak v Betlehemu v Judeji. Oni pozabijo, da je Kristus potemec kralja Davida in je zato on predstavnik židovskega plemena." Ti gospodje pa predvsem pozabijo, da je bil Kristus Bog, ki je odrešil človeški rod, tudi Nemce... Zakaj toliko zmede? Evropa je danes bolna! S tem se danes marsikaj upravi-čuje in se s tem čudovitim izrekom maže j o oči na levo in desno. Vsak politični zdravnik je danes zato še dvakrat bolj poplačan za svoje človekoljubno delo. Saj vendarle vsak politik 'lanes že s svojim hotenjem zdravljenja upravičuje svojo po-J klicno nalogo, če pa razočaranim množicam vrača še vero v re-i formo današnjega političnega stanja, opravlja s tem: sicer brez- j plačno delo politične dobrodelnosti, ki se pa i v stari in v' mladi politiki še zmiraj tako bogato plačuje. Prelom sodobne politike je vendarle tako pri prost. Vse to obračunavanje je vsekakor nujno; nujno pa še posebno zaradi lega, ker je v tej zmedi res da presneto potrebno. Še več — prišli smo že v položaj, ko je eni politični garnituri zmanjkalo vagonov in je za spremembo političnega kolorita, ki je postal že preveč enobarven, nujno potrebno, da ena garnitura izmenja z drugo. Saj nas v to upravičuje mednarodni položaj. Antidemkralski pakt četvorice ruši demokratsko organizacijo Zveze narodov, konkurenca med japonskim in ruskim imperi-jalizmom sprošča veselo rojstvo francoske in ruske politične fronte proti vsem tistim, ki bodo premalo nemarni in preveč pridni. Tisti pa, ki bo nastopil tradicionalno zmagoslavno pot v Fodonuvjc, nas bo pa itak zaznamoval z znamenjem smrti na čelu. , Ta pestra pisanost, ki naj upravičuje nove čudne, kompromise naše politične zgodovine, je vsekakor tudi evropsko utemeljena. te te svoje evropske utemeljenosti črpa vsekakor svoje opravičilo za to, da je pač izraz one zmede, ki v Evropi: vlada. Greši pa ta pisanost predvsem v tem, da je v tej pisanosti Je izraz evropskega in domačega kompromisarstva; da je neiskrena tedaj, ko bi morala povedati, da je ta beg iz ene zmede v drugo usoden političen "circulus vitiosus," ki za evropskega in tudi slovenskega človeka ni pomenil nič pozitivnega. Ne ' klanjamo .slednjič niti oportunizma, če je ta le izraz zdrave-iz hotenja vere in pravic sodobnega človeka rastočega nove. : . socialnega, družabnega in političnega programa. Evropa je bojna in boleha na svojih osnovah, ker se zakoni versailleskega miru, posledice pretresa ruske revolucije, pogoji zdravega demokratskega razmerja med najmanjšimi in največjimi evropskimi narodi ne mara pravilno razumeti. Zmeda jo res da velika Vse se za sedaj izraža v čudnih odtenkih fašizma, prepoznega stahlhelmovstva in gradnje imperij ali zma tam, kjer ga nikdar ne bomo prenesli. Ker si zdravniki teh bckzni slednjič vendarle smejo domišljati, da v oblikovanju naše slovenske politične pristnosti nekaj pomenijo, jim dajmo zaenkrat svoj "prejuge favorable" in jim pustimo, da VI.šo svojo jlif. vojno poslanstvo. Borba za človeka, borba za zdravo našo nacionalno in socialno obnovo pa zahteva danes v Evropi in pri nas receptov, ki ne bodo sloneli na reakciji ali na kompromisih z njo. Konflikt se z zmedo le zvečuje in res ne iazu-memo, zakaj se naša dosedanja ravna linija zamenjuje z motivi, ki morajo biti v interesu onih zdravnikov, ki mogoče premalo zaslužijo. * WILLARDSKE NOVICE Willard, Wis- Nevarni operacij i se je morala podvreči Mrs. Bayuk. Operacijo je srečno prestala in po izjavi zdravnikov, je nevarnost odstranjena. Bog daj skoraj blagi ženi popolnega zdravja. — Na več vprašanj, kakšno j,e stanje Mr. Pavla Digoskja, odgovarjam, da se mu je zdravstveno stanje zopet poslabšalo. Boleha že približno leto dni. Bolezčn je neozdravljiva, ima namreč raka na želodcu. — Mr. Bayuka je razjarjeni bik podrl na tla na cesti in ga hudo poškodoval. — Mr. Frank Klančar je padel po zlede-nelih tleh tako nesrečno, da si je hudo poškodoval roko in dobil tudi hude notranje poškodbe. — Več drugih važnejših novic poročam prihodnjič. — Pozdrav či-tateljem in naročnikom. Ludvik Perušek NAŠ ZASTOPNIK IZ JOHN-STOWNA POROČA Johnstown, Pa. Ko sem v sredo zjutraj pil svojo običajno čašo kave, sem ob enem premišljeval, kam bi se o-brnil, da dobim kaj naročnikov za naš vrli list Amerikanski Slovenec. Po kratkem premisleku se odločim da jo mahnem na Kell-so, to je naselbina, kakih sedem milj oddaljena od tukaj. Rovi obratujejo po 5 dni v tednu, si mislim, in ne bo težko dobiti kakega novega naročnika. Rečeno storjeno. — A kaj mislite, koliko sem jih dobil — namreč naročnikov — nič. Pravo popolno — zero. Sedaj v zimi in še v snegu, ko se moraš na vsakih par korakov otresti neprijetnih sneženih kosmov, če nečeš da te pritisnejo popolnoma na tla, pa tako grdo pogoreti. Lahko si mislite, kako je bilo meni takrat pri srcu. Našel sem sicer tam dve hiši, kjer imajo Amerikanskega Slovenca in to mislim, je obdržalo moje srce v ravnotežju, drugače bi najbrže prišel brez njega domov. — O kako sem takrat želel, da bi imel korajžo moje prijateljice iz Bridgevilla, Pa. Oziral sem se sicer sumljivo po nogavicah on-dotnih gospodaric, kjer imajo navadno ženske spravljen denar, nisem si pa upal izraziti mnenja, bal sem se namreč, da bi me morda napačno ne razumela, pa bi pograbila nogo stola in me nagnala iz hiše ter mi prerahlja-la premrzle kosti. Poleg tega naj bi me pa še zatožila moji boljši polovici — potem pa že veste, ka-i ko drago bi plačal svojo drznost. Well, previdnost je včasih lepa čednost, vsaj jaz mislim tako in upam, da mi boste dragi bralci pritrdili ter boste verjeli, da imam še zdrave kosti, ker drugače bi teh vrstic sedaj najbrže ne brali in če bi drugače ravnal, kdo ve, kje bi bil sedaj krevljasti zastopnik A. S. Ženam je, — to veste, — marsikaj dovoljeno, kar nam moškim ni. Vodene buče (Water malon) so tukaj v Johnstownu kaj slabo obrodile, menda zato, ker ni bilo že nekaj let pravih vrtnarjev. Tako so iz žlahtnega semena melon zrastle .prave trde buče, ki prav dobro uspevajo v našem podnebju. Tudi glasove dajejo te buče od sel^e, a ti glasovi niso za papir, še manj pa za v bakso kandidata, ker jih odnese sapa. Radi tega bomo še vedno trkali na vrata slovenskih hiš, pa ma-gari če postavijo na porč poleg metle še marelo. Kaj ne Mrs. Kranjska Micika?! Vsem onim, ki ste si naročili, oziroma obnovili naročnino za list Amerikanski Slovenec pa želim obilo zabave in pouka iz našega tako vrlega lista, ki se bori za katoliške ideje. Zahvaljujem se tudi prav lepo Mrs. Mikuž, kjer sem vselej prav gostoljubno sprejet in postrežen, kakor da sem član njihove družine. Naj vam vse povrne dobri Bog in vas ohrani še dolgo pri zdravju in življenju še mnogo let. Sicer pa, ne smemo obupati. Le še naprej poskušajmo kaj velja korajža, četudi včasih srce vpada. Držimo se vsi našega gesla ki je: "Od boja do zmage!" Math Klucevshek, zast. "Slovenski katoliški dnevnik slovenskemu katol. narodu ni samo svet zaklad, on je del njegovega življenja!" NOVA SLOVENSKA TRGOVINA V MILWAUKEE Milwaukee, Wis, Med raznimi novicami zadnjih dni v naši naselbini je tudi ta, da je te dni bila otvorjena ena nova slovenska trgovina s sadjem na West Mineral Street. Trgovino vodi Mrs. Frances Placota in se nahaja med Grove in Greenbush. Tu se dobi vse po jako nizkih cenah. Pozdrav vsem! Fr. Žužek. KATOLIŠKI TISK ALI BREZ-VERSKI TISK Cleveland, O- Kaj pa je to za ena smola, namreč z nami v Clevelandu, da smo tako daleč zadaj za drugimi v tej kampanji za katoliški dnevnik Amer. Slovenec? Ali je nam i'es vseeno, kakšni časopisi zahajajo v naše domove in v naše družine? Bo res tako ? Dandanes človek sliši neprestane tožbe bodisi na sejah naših društev, bodisi tu ali tam, vsi tožimo zoper slabe razmere, vsi tožimo zoper razmere v naših družinskih krogih Itd. Kolikokrat slišimo obsojanje v slučajih civilnih porok. Nikdar pa nobeden ne postoji niti za trenotek. da bi začel premišljati, kaj je vsemu'temu vzrok, da je tako med nekaterimi sloji, zlasti med onimi, ki so zavrgli vero in Boga. Največji vzrok takih razmer med nami je brez verski tisk. V njem dobijo ljudje vse tisto pohujšanje, ki vodi miselnost, da uganjati razne zle komedije ni nič greh. O kakih zakonskih dolžnostih brezverec prav malo čuti. Istotako tudi taki otroci ne poznajo nobenih dolžnosti do svojih roditeljev. Zato pa ne oče ne mati ne poznata mnogo svojih in ko jih slednja potrebujeta, jih otroci ne poznajo. Cerkev in duhovnike, ki učijo ljudi, kako je treba živeti, da je zakonsko življenje res pravo spodobno krščansko življenje, brezverski tisk sramoti in jemlje ugled v javnosti. Ko pa začno kazati taki slučaji svoje sadove, pa vpijemo, zakaj je tako, zakaj je tako. Ako smo katoličani, tedaj bodimo resnični katoličani in podpirajmo svoje-, kar je našega, kar je katoliškega. Katoliška hiša naj ima pod streho le katoliški časopis, ne pa liberalne brezverske časopise, o katerih ne veš, ali so krop ali voda. Pri nas imamo še časopisi, ki bil včasih rad katoliški, v eni koloni vabi k molitvi, v drugi koloni pa na socialistične seje itd. Ali ni to dvoreznost, ki ji ni para? Pa naj se podpira tak časopis? Ali ni tak časopis pravo slepilo za vse, ki mu verjamejo? Kodaj vendar bomo katoličani spregledali? Ali bomo res taki Janezi vedno, da bomo podpirali vse prej, kakor pa to kar je našega? Za pravega katoličana je samo katoliški. časopis! Naročnik. TONE S HRIBA PIŠE ZA JO- LIETSKEGA NAPOLEONA Joliet, 111. Letos smo imeli vrlo kratek predpust. Takim kratkim pre-pustom pravijo, v naši solnčni Belokrajini, da je tako kratek med Božičem in Pepelnico, da j postu na pete stopa. Pa je bil res tako. Komaj smo se znašli v predpustu, na je že minil, smo že v postni dobi. Nič ne de, pride toliko preje Velika-noč in Bela nedelja. Na pustno nedeljo smo se sestali prijatelji. Med temi je bil kajpada tudi Jure, ali kakor sem že večkrat povedal, da ga tukaj v Jolietu kličejo za "Džorža." Sliši pa na oba imena. saj jih je navajen, kakor kočevski konj, ki zastopi če ga kličeš za "fuksa" ali "prama." Kaj smo pa počeli in delali na pustno nedeljo? Še vprašate? Dobro, bom pa povedal: okusne krofe in špehovko smo imeli na mizi, pa tudi jedli smo jih. Ker se pa taka stvar rada v grlu ustavlja, smo imeli zraven pomoč, s katero smo zali-Ivali in tako hvala Bogu ni nikomur ničesar v grlu ostalo. Ko smo pa enkrat namazali naše želodce odznotraj z dobrimi .krofi in potico in smo zraven tudi primerno zalili, tedaj je i pa nas vseh se lotilo drugo ve-jselje. Jeziki so začeli gibati in slišalo se je med nami marsikaj. Tudi lepa pesem, pri katerih so sodelovale naše ženke. Kdo bi pa na pustno nedeljo ne bil vesel in bi ne pel. lVled drugim se je oglasil k besedi med nami tudi Jure. Ko smo se pogovarjali, zakaj je ta ,in oni moral v Ameriko je vsak povedal svoj vzrok. Najbolj je seveda zadel Jure, ko je rekel: "Stari kraj ni za nas več. Tam .ie vse skupaj presiromašno. Tam sem delal od zore do mraka 'in še dalj, pa si nisem mogel zaslužiti nikoli več, kakor za kake škornje, pa za kake caj-gaste hlače. Tukaj pa če človek dela, vsaj nekaj ima. V starem kraju je pa tako: tam ima kmet preveč zemlje po smrti, v življenju pa veliko premalo, da se na njej ne more živeti. Delavec in rokodelec pa še toliko ne." — Naudušeni Jure je po-gladil svoje muštače, malo po-mižnil in nadaljeval: "Viš tako je Tone, tam v starem kraju v tem oziru človek visi med nebom in zemljo, gor ne sme, dol pa tudi ne. Tak revež je tamkaj mali kmet, delavec in rokodelec. Nas Belokranjcev je mnogo po svetu. Šli smo s trebuhom za kruhom, kamor nam je kazalo. Največ nas je v Ameriki. Tu pa moramo z volkovi tuliti. Tu se bomo počasi pre. vrgli v Amerikance. Nekateri že itak mislimo, da sm.o že. Podobni smo nekako tako, kakor tisti naš krošnjar, ki je dejal: Po svetu grem robo prodajat. Na Pruskem bom Prus, v Rusiji bom Rus, samo v peklo me Bog nikar ne' pošlji, ker peklensko državljanstvo me ne mika...". Jure je trenil z očmi in tako TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE pokazal nam vsem: češ, ali nisem prav povedal, Pa je res dobro karakterizi-ral te razmere. Kdo bi si mislil, da bi iz Juretovih ust slišal take modre. Potem smo zopet peli in bili veseli. Ko to pišem je pustna nedelja že za nami. Bilo je pa fletno in dobro smo se imeli. June mi je naročil predno sva se razšla še to-le: "Ti Tone, ti znaš bolj pero sukati, kakor jaz. Če bi znal sukati pero kakor ti, bi vedno pisal, še spat bi pozabil iti. V Amerikanskem Slovencu berem, ki ga berem že nad 35 let, da se vsepovsod "fajta.jo" kdo bo zmagal v tej kampanji. Jaz pa odkrito povem, da želim zmago našemu Napoleonu. Saj ga poznaš, kakor jaz. Martin Težak je dobra, duša in vnet za vsako stvar. Tudi na sam Klek bi šel za te, samo če bi bilo potreba. Poznam ga dolgo let in vem, da v njem bije pošteno belokranjsko veselo srce. Veš kaj Tone v Jolietu se moramo postaviti vsi zanj. On mora zmagati pa je amen. Nobena žrtev ne sme biti za nas prevelika. Občudujem našo starosto Marko Bluta, kako ta mož vendar pridno dela j v tej kampanji. Zadnjič sem !šel z seje ob desetih zvečer, pa sem ga vidil, ko je komaj lezel domov z agitacije. Cast tej belokranjski zavedni korenini. Taki junaki bi morali biti vsi, pa bi naš Martin ali naš Napoleon gotovo zmagal." "Le vse tako napiši," mi je naročil Jure. Da. mu ustrežem sem to tukaj zapisal. Zapišem pa še od svoje stlrani nekaj. Namreč, res je in prav bo, da našemu zavednemu Martin Težaku, ali kakor mu pravimo jolietskemu Napoleonu v tej kampanji vsi kar največ moremo pomagamo. Je to tudi nekaj častnega za naselbino, če bo naš Napoleon zmagal. Rojaki, ki še lista nimate naročite se vsi nanj in pomagajte Napoleonu č»stno zmagati. Apeliram tudi na našega zavednega zastopnika Johna Kramaricha, da tudi on razvije svojo zastavo in stori vse kar more, da bo naš Napoleon častno zmagal in da glavna nagrada pride na naš slavni hrib! Tako nam pomozi Bog! Obenem pa naj našega Napoleona Martina Težaka ne po-' zabijo naši vrli Belokranjci po drugih naselbinah po Ameriki. Glasujte zanj in pomagajte svojemu rojaku zmagati! Rojaške pozdrave vsem, ki se mučijo z mojim dopisom poši-Tone s hriba. -o-- Sama ve. — Zakaj ne pokažeš svoji ženi, kdo je gospodar v tvoji hiši ? — Ker to itak sama ve. * * * V šoli. — Učitelj: Ne razumem, da je zdravnikov sin v šoli tako len. Tvojega očeta pokličem in mu povem, da se ni-češ učiti. — Prosim, g. učitelj, toda moj oče računa za poset $5.00. (8) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Tarzan je potegnil globoko sveži gozdni zrak, ki mu je zelo prijal. Zveselil se je zopet enkrat te prostteit'i, da je zopet, enkrat v svojem, v diiinj;!i. katero je on tako ljubi). V džungli Tarzan ni poznal časa. Nikamor se mu ni mudilo. Precej časa je Tarzan potoval' semintja po velikih drevesih. Utrujenost je že čutil, a pri tem je tudi opazil, da solnce na Pellucidarju stoji vedno na enem in istem mestu in da tam ni nobene noči, arnpak večen dan. Ko je prišel m^lo bolj v notranjost gozda je zapazil neke čudne vrste ptice, ki so krikale, menda, ker jih je on prepodil s svojim prihodom. Spodaj pod njim so se začele poditi sem in tja tudi čudne živali, kakoršnih on, še nikdar ni videl, dasi je poznal na zemlji skoro vse zveri in živali. Velika debela drevesa pa*so kazala, da je to že star svet in da življenje na njem mora biti že od vekov, Tarzana je vse zelo zanimalo, saj je bil v novi džungli, Kmalu je dospel do čudovitih lepih grmov, ki so bil razcveteni, kakor najlepše rože. Tako lepih in duhtečih popkov in cvctia, kakor je zagledal na teh grmih Tarzan še nikoli ni videl v svojem življenju. Izredno prijeten duh se je širi) okrog teh cvetov. Stopil je bližje, da jih oduha in si jih od bližje ogleda. Na enkrat pa pade z drevesa nanj zanjka, ki ga zadrgne in potegne kvišku. Zamišljenega Tarzaaa je to iznenadilo. Tarzan je bil ujet. Takoj je spoznal v kakem položaju se nahaja. Silno ga je jezilo, da se je tako zamislil pri ogledavanju in da se je dal po lastni neprevidnosti vjeti v zanjko, na tak način, kakor je n. pr. on lovil v mladosti leve in,leoparde. Pa še v kakšnem položaju je bil. Vrv ga je potegnila kvišku na tak način, da je visel z glavo navzdol. Vse bi še bilo, toda zanjka ga je ujela, da je pritisnila tesno k telesu roke. Kaj se zgodi z njim sedaj? >0 Ox>o-&0<><>000<>0-0<> OOO OOOOOCKKXKKWKKKKWK) 5 POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka 2-34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Priloženo vam pošiljam svoto 9__________________n obnovitev moje naročnine za "Amer. Slove,»ca". Ime Naeiov__ Mesto OOOOoooooooooooooo(KK>0'0^)OOOCKK' Dr. Rudolf Zaletel SLOVENSKI ZDRAVNIK z tmiyerz v Pragi in I'ado vi. poprej prideljen bolnišnica:!! v Parizu,,: Nedavno v zvozi z zavodom z« raka v Havana, k tiha, in z, bolnico «i kožne bolezni in raka v I'hiladelphiji. Posvetovanje in diagnoza.— Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Uradne ure v mestu od 1 — 4 ure popoldne. 10 West Jackson Blvd. corner State and Jackson, 3. nadstropje. Tel. v URADU: WEBSTER 4605 Stanovanje: Od 10 — 12 zjutraj, zvečer od C do 8. 4830 W. Cermak Ro„ Cicero, 111. Tel. Čicero 66 Iz življenja in sveta« wriwww»f»»»»»¥»fiiii»»»fw«»»wi ^Cijj ® I •AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran 3 PRIJATELJSTVO MED KUBO IN AMERIKO Admiral Freeman (na levi), poveljnik ameriškega brodov-ja v kubanskih vodah, sega v roke načelniku kubanske armade, Batisti. Slika je bila vzeta po priznanju sedanje kubanske vlade od strani Amerike. ga tudi prirodoslovci ne vedo raztolmačiti. Misijonar Ling je potoval nekoč v spremstvu nekoliko domačinov skozi prostrano džunglo. Pot je bila naporna in jih vodila mimo nekega pobočja. Tedaj se je zazdelo starem možu, da postajo njegovi spremljevalci nekako čudno razpoloženi in boječi. Imel je v občevanju z domačini svoje izkušnje in je dobro poznal njih vraževerstvo, saj mu je delala v večletnem trudapol-nem misijonskem delu nemale preglavice. Jel jih je izpraševa-ti, česa se boje in ni miroval, dokler mu niso povedali vzroka. Pripovedovali so mu, da so v tem predelu gozda često opazovali svojevrstne demone, nekaka ljudem podobna bitja, ki so se plazile kakor opice po vseh štirih in se oruzila najraje z volkovi. Pogumni misijonar je sklenil priti zadevi do dna. Nagovarjal je svoje spremljevalce, naj gredo z njim na omenjeno mesto, dokler ge niso ie-ti vdali. Niso dolgo hodili, ko so ugledali ob koncu pobočja volkuljo, ki je ravno stala ob vhodu svoje jame. Za njo se je neokretno plazila dveletna deklica in se pomikala po obronku. Domačini so zver pregnali in vzeli otroka, ki je kazal po telesu brazgotine in praske, v varstvo. Dekletce jim je rado sledilo. Iz volčje jame so privlekli na dan še drugo starejšo, nekako 8 letno deklico, ki se je pa krčevito postavila v brar. z zobmi in dolgimi nohtovi. Morali so jo zvezati in odvesti s silo iz njenega gozdnega domovanja. Škof Walsh se je za obe siroti zavzel in jih oddal v posebno zavetišče, kjer naj bi nesrečni bitji zopet našli pot v človeško družbo. Toda to ni bilo lahko. Upirali sta se vsaki vzgoji in ostali trmasti. Govorili sta malo in se izogibali ljudi. Mlajša deklica je leta 1921 v zavetišču umrla. Starejša, ki so jo nazvali Kama-lo, se je telesno nomalno razvila, duševno pa je ostala še vedno brezčutna. Veselje in žalost sta ji še danes, ko šteje že 18 let, skoroda nepozani. Indijski prirodoslovci si nikakor ne morejo tolmačiti ta čudni dogodek, ki je pokazal nekako vez med človekom in volkom. Domnevajo le, da je volkulja, ki je bila ravnokar zgubila mladiče, v svojem materinskem nagonu ugrabila deklici. Slične slučaje so opazovali tudi pri mački. Dogodilo se je, da je mačka, kateri so odvzeli mladiče, ugrabila" mladega psa in ga dojila, dočim je v naravi sovraštvo med mačko in psom splošno znano. USPEHI LETALSTVA Berlin, Nemčija--V ponedeljek je pristal tukaj neki brzi peštni aeroplan, ki je prispel iz Brazilije. Razdaljo med Brazilijo in Nemčijo, ki znaša 5,700 milj, je preletel v treh dneh in osmih urah. Med potjo je napravil tri postanke') prvega na neki ladji sredi morja, drugega v Bathurstu na zapadnem obrežju Afrike, tretjega pa v Sevilli na Španskem. "Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas morajo spoštovati, češ, ti-Ie Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imnjo. Čast jim!"— Stari in mladi edini v hvali "Etna, I'a. — Stara sem 66 let in bi res ne mogla pogrešati TRINERJEVO GRENKO VINO ki pomaga, da sc izvrstno počutim. Mrs, J, Kusluch." — "Chicago, 111. — Stara sem 8 let in reči moram, da je Trinerjcvo grenko vino najboljše želodčno zdravilo. Vivian Partner," To je redko naključje. Toda Triuerjevo grenko vino zasluži pohvalo. Zadnjih 44 le ni razočaralo nikogar, ki je trpel na zaprtju, slabem teku, ,plinih, glavobolu in podobnih nadlogah. Pri vseh lekarnarjih. Jos. Trinei" Co., 1333 So. Ashland ave., Chicago, P'- KRASNE velikonočne KARTE v kuvertah velikost B'/oxS'/o s tiskanim slovenskim vošči -lom za Velikonoč, s krasnimi v več barvah tiskanimi podobami, se dobijo v Knjigami Mmerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. V zalogi imamo s tiskanimi voščili in prazne brez tiskanih voščil. Pri naročilu naj vsak omeni, če jih želi s tiskanim vošči-[om ali ne. Te velikonočne karte so nekaj krasnega, zlasti za one, ki bodo poslali velikonočne pozdrave svojim dragim v stari kraj. Res novost. Prodajajo se Posamezen komad po . . . 15c Ducat pc 10c vsaka. Naročilom je pridjati potreben znesek. — Po poštnfcm povzetju teh naročil ne pošiljamo. — Naročila se sprejema samo do 15. marca. Piše: Rudolf P. Zaletel, M. D. LABORATORIČNE PREISKAVE IN NJIH POMEN ZA DIAGNOZO BOLEZNI. Čeravno je važnost laboratorijev že davno povsod priznana, se še vedno pojavijo v zdravniških uradih bolniki, katerim se zdijo laboratoriji nepotrebni Smatrajo jih kot nekak zdravniški bluff, ki sicer stane mnogo denarja, in je (po njih mnenju) brez vsake koristi za zdravljenje bolnikov. Žalostno je, da je takih ljudi, ki gledajo na laboratorične institute z vsem svojim nezaupanjem ter uvidijo v njih le nov način izkoriščavanja bolnih, tukaj v Ameriki še precej, posebno med našimi ljudmi. Ce je temu dejstvu vzrok depresija ali pa nevednost, prepuščam odgovor cenjenim čitateljem A. S. samim. V nadaljnem odstavku hočem podati potom resničnih' dejstev jasno sliko o važnosti laborato-ričnih preiskav za diagnozo bolezni, s čemur upam doseči spre-obrnenje vseh naših nezaupljivih ter nevernih Tomažev. Moderna medicina je dosegla svoj današnji vrhunec z ustanovljen jem laboratorijev. Zdravni-ki-znanstveniki svetovnih klinik so kmalu spoznali važnost labo-fatoričnih preiskav ter so končno s svojim uplivom dosegli,da mora po bolnicah vsak zdravniški oddelek imeti svoj posebni laboratorij, kjer se raziskujejo vzroki bolezni pod nadzorstvom stro-kovno-izvežbanih patologov. Bolnice brez laboratorija so kmalu prišle ob veljavo. Ta evropski vpliv se je kmalu zanesel v Ameriko. Posledica tega je bila, da .je Višji Svet, Udruženja Ameriških zdravnikov (Supreme Council of American Medical Association) pred petimi leti sklenil, da ne bo priznal nobene bolnice, ki ni opremljena s kompletnimi laboratoriji, ki so stalno pod nadzorstvom izkušenega in za vse diagnoze odgovornega patologa. Kaj pa pomeni beseda: patolog? Kake so njegove funkcije'.' "In čemu vsi ti laboratoriji v tukajšnjih bolnicah? — To je vse "bluff"; imajo jih le, da "sku-bijo" uboge pacijente." Take in slične opazke se slišijo večkrat med našimi ljudmi. Ker pa take nepremišljene inkriminacije nikakor niso v korist našim ljudem, ampak jim zamorejo o-gromno škodovati ali pa jih še celo telesno ugonobiti; zato ho~-čem v naslednjem jasno ter enostavno opisati njih pomen. Patolog je zdravnik, ki si je s posebnimi študijami pridobil gotovo znanje ter izkustvo v patologiji ali nauku v bolnih organih. Po domače bi lahko rekli, da je patolog: specijalist v diagnozi. Laboratoriji, katere imajo tu-lcajšne bolnice in ki so pod stalnim nadzorstvom patologa, niso nikakoršen "bluff"; ampak služijo v svrho ugotovitve prave diagnoze. To se pravi po domače: da če bi ne bilb po bolnicah patologov, bi zdravniki lahko zdravili ali pa operirali kar zdrave ljudi. — Iz tega bo čitateljem A. S. ter vsem našim "nevernim Tomažom" jasno, da je vsak bolnik, ki pride v bolnico, kjer je stalno nameščen patolog, nje samo v oskrbi svojega zdravnika, ampak indirektno tudi pod nadzorstvom v to svrho od bolnice postavljenega patologa. Da bc stvar lažje razumljiva, hočem opisati le en primer: Zdravnik pošlje bolnika, ki ima po njegovem mnenju raka na prsih v bolnico ter odredi čas za operacijo. Ako patolog bolnice izjavi, da ranica na prsih ni rak, ampak je le posledica kroničnega vnetja in iritacie, potem je po odredbi bolnice zdravniku zabra-njeno izvršiti operacijo. Ker je včasih bolezen paci-jenta zelo komplicirana in more biti več vzrokov za isto ali slično bolezen, zato navadno zdravnik naprosi patologa bolnice, da napravi gotove laboratorične preiskave (tests) v svrho ugotovitve pozitivne diagnoze. Iz zgoraj omenjenega je razvidno, da so laboratoriji neobhodno potrebni; kajti z njih pomočjo je zdravniku, ki spočetka ni mogel uganiti pravega vzroka bolezni, lažje diagnosticirati slučaj ter končno ozdraviti pacijen-ta. Na drugi strani pa bi zdravnik, ki pošlje svojega pacijenta v laboratorij, ki nima strokovno-izvežbanega patologa, dobil napačno diagnozo, kar bi bilo lahko vzrok fatalnih posledic za bolnika. Brez raziskovalnih laboratorijev (Research Laboratories) bi medicinska znanost še vedno "tavala" po temi "srednjeveških nazorov". Stalno spopolnjevanje patoloških laboratorijev je končno redilo nepopisne uspehe za dobrobit človeštva. Tako so se začele ustanavljati mednarodne zdravniške komisije za proučevani e raznih epidemičnih bolezni. Člani teh komisij so znanstveni-ki-patologi, ki so zajedno profesorji svetovno-znanih univerz, v Evropi, Ameriki, Japonski itd. Oglejmo si torej nekoliko natančneje delovanje v laboratorijih, kjer so znanstveniki patologi in bakterijologi potom eksperimentov ugotovili vzroke in način zdravljenja raznih smrtno-nosnih bolezni. Tako je slavni francoski bak-terijolog Pasteur v svojem skromnem laboratoriju pronaše'. vzrok "pasje stekline" (Hydro-pholia) ter izdelal posebni serum, s katerim je mogoče ozdraviti vsakega od steklega psa ugrize-nega človeka. Vsi civililizani narodi so sprejeli njegov način zdravljenja ""pasje stekline" in danes ni skoraj večjega mesta, ki bi ne imelo Pasteurjevega Instituta. Ker so bili v času, ko je Pasteur delal v laboratoriju svoje bakterijološke poizkuse, Nemci v Parizu in je morala Francija plačati Bismarckovi Nemčiji 5 bilijonov zlatih frankov za vojno odškodnino, je neki angleški znanstvenik svetoval francoski vladi, naj plača Nemčiji zahtevano ogromno vsoto, rekoč: kaj naj neki pomeni 5 bilijonov frankov za Francijo, ko je vendar Pasteur sam vreden več kot 10 bilijonov zlatih frankov. Ko se je pojavila na Kitajskem kuga in kolera (Bubonic Pest in Cholera) , je poslala mednarodna komisija slavnega nemškega bakterij ologa Kocha, ki je pronašel vzrok epidemije z odkritjem bacila kolere (cholera-bacillus). Slavni japonski bakterijolog Noguchi, ki je od smrti deloval za Rockefeller Institute v New York-u, je iznašel vzroke skoraj vseh tropičnih bolezni centralne in južne Amerike. Pred leti se je pojavila epidemija posebne vrste 'žolte bolezni" (Yellow fever) v Afriki. Odposlan je bil Noguchi, ki je objavil da je Tse-Tse muha vzrok epidemije. Inficiran od muh je Moguchi umrl. Z njim je človeštvo zgubilo enega največjih dobrotnikov. Rockefeller Jr. je pustil prepeljati njegovo truplo v New York, kjer je pokopan. Pomen raziskovalnih laboratorijev se je pokazal v zadnjih letih posebno pri proučevanju raka, o katerem se je pozitivno dognalo, da je rak v začetnem razvoju vedno ozdravljiv. Velike važnosti za bolnika so klinični laboratoriji, katerih se zdravniki poslužujejo pri ugotovitvi diferencijalne diagnoze. Tako je čitateljem A. S. že znano, da se s preiskavo vode lahko .'.gotovi, če bolnik trpi na vnetju mehurja ali ledvic, itd. Potom preiskave tkanin v laboratoriju je patologu mogoče pozitivno diagnosticirati, ako je katerikoli izrastek ali tumor, rak in kako ga je treba zdraviti. V laboratoriju je bakteriolog Neisser iznašel vzrok kapavice (goorhea). S preiskavo plimka (sputum) je Koch odkril bacil j etike, Friedlander pa bacil pljučnice. S kompletno preiskavo krvi je |patologu mogeče določiti: ! 1.) vse vrste slabokrvnosti ter njih vzroke; 2.) akutno vnetje in infekcijo organizma potem krvnih kultov (Blood-cultures); 3.) trebušni legar ali tifus; 4.) sifilis, itd. S preiskavo blata (feces) so se odkrili vzroki raznih bolezni črevesnega kanala n. pr. grižo (DLysentary) infekcije amebe (Entamseba haemolytica), in infekcije črev potom raznih črvov, glist, itd. Iz zgoraj na kratko omenjenih podatkov upam, da bo vsem čitateljem A. S. jasno, da laboratoriji, ki se nahajajo v rokah kempetentnib patologov, niso ni-i kakoršen "bluff" ali pa "racket". Nasprotno pa je treba, da se naši ljudjo že enkrat "zbrih-ta.io" ter vsaj verujejo v tp, kar ie že 'avno ver.' civilizirani svet sprejet kot največjo znanstveno dobroto za dobrobit človeštva. or. l h. imm DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Loavitt St.) Tel. Canal 3S17 CHICAGO Kakovost Točnost Poštenost A. F. WARHANIK — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd. ogel Leavi« Street CHICAGO, ILL. _ VARCUJTE! Da, varčujte. Ne mečite obnošenih in raztrganih čevljev proč! Prinesite jih, da jih Vam popravim, in odlegli Vam bodo kakor novi in Vi si s tem prihranite denar. Popravljam moške, ženske in otroške Čevlje. Delo trpežno in zadovoljivo za najnižje cene. — Sc priporočam! JOHN FALE Slovenska POPRAV TJALNICA ČEVLJ EV 1937 W. 22nd Place, Chicago, 111. Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči —-25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. seben zaklop uhajajoči segreti zrak. Žal pa je bilo tisti dan tako vroče, da se balon ni mogel dvigniti. Vnel se je, nestrpni gledalci so si razdelili njegove ostanke, Miollan pa je izginil z blagajno in ni bilo slišati nikoli več kaj o njem. Proti koncu 18. stol. so začeli za kratko dobo uporabljati rakete v vojne namene. Angleži so n. pr. oblegani Kodanj popolnoma upepelili s 40.000 vžigalnimi raketami, ki jih je njihov poveljnik ,sir William Congreve, izboljšal po indijskih modelih. Njegove rakete so,letele kakšnih 2700 m. daleč. V tej dobi je pirotehnik Claude Ruggieri v Parizu izstreljeval raketna padala, ki so nosila razne majhne živali in tudi ovne. Hotel je na ta način izstreljevati celo ljudi, a mu je policija prepovedala takšne poskuse. 1828 so v Nemčiji prvič uporabili rakete za izstreljevali je vrvi proti nasedlim brodom. Ti poskusi so se obnesli in jih reševalna služba za nasedle brode posnema z velikem uspehom še danes. Od sredine 19. stol. dalje naletimo čedalje češče na vse mogoče tipe raketnih letal, zrakoplovov, vozov in celo na vsemirske rakete. L. 1841. je Anglež Golightly dobil prvi patent za raketno letalo. L. 1891. je Ganswindt na nekem predavanju v Berlinu kot prvi razvijal resen načrt za konstrukcijo vsemirske rakete. Predlagal je polet na Mart z di-namitno raketo. L. 1904. je inž. Maul konstruiral prvo raketo za fotografiranje iz -višine, 1. 1911. je slavni profesor Piccard napravil prve poskuse z modeil raketnih letal. Svojo idejo za pole-te v. stratosfero je skušal tedaj uresničiti na ta način. Po svetovni vojni se je začela prava "doba raket," ki jo je otvorila 1919 publikacija Američana Goddarda o njegovem modelu raket za polete na luno. Sledil je prof. Oberth. American Lon in nešteti drugi, vsak mesec nam prinese kakšen nov poskus z raketami, ki naj bi rešile vsakovrstne ideje za izboljšanje prometnih in prevoznih sredstev, za polete v vesolj stvo itd. Poleti v vesoljstvo se doslej niso uresničili, ker pač še niso izumili rakete, ki bi bila kos vsem, s to idejo zvezanim problemom. Ni pa dvomiti, da bomo prej ali slej našli rešitev tudi te davne sanje človeškega rodu in tedaj šele bo napočila prava raketna doba. -o- VOLKULJA UKRADLA IN ODGOJILA DVL DEKLICI Misijonar Ling iz Midnapura v Indiji pripoveduje vprav čudovito zgodbo o dveh deklicah, ki sta zašli v oblast divjih zveri in živeli med njimi v kraljestvu džungle. Nehote se spomnimo pri tem na Tarzanovo zgodbo, toda v tem slučaju imamo opraviti z resničnim dogodkom, ki si IZ ZGODOVINE RAKET Najstarejši sledovi o raketah segajo v stari vek, toda prva poročila, ki govore o njih, so dovolj temna in skrivnostna. Skoraj gotovo je, da moramo šteti znamenitega Arhitajevega goloba, ki ga srednjeveški spisi često omenjajo, med raketne iznajdbe, med mehanizme, ki se gibljejo naprej na principu povratnih sunkov. Arhitas iz Tarenta, matematik, državnik in vojskovodja, Platonov sodobnik, je med drugim izumil lesenega goloba, ki je letel na vrvici v krogu, gnala pa ga je bržkone para, ki je sunkoma uhajala iz njegove notranjosti. Prve vesti o izumu smodniku podobnih eksplozivnih snoveh, ki morejo biti podlaga za rakete, so isto tako zelo nedostatne. Kitajski general Vajšing je baje leta 1164. kot prvi uporabljal smodnik, a po vsej priliki gre tu, kakor pri ostalih poročilih iz tega časa, za neko vrsto "grškega ognja," ki ni bil eksplozivna snov, temveč mešanica lahko gorljivih snovi. Okrog 1. 1200. je Markus Gre-kus, menda bizantinski Grk, izdal "Knjigo o ognju", v kateri je med drugim baje učil, kako se izdelujejo rakete. Prve določne vesti o uporabi eksplozivnih snovi s solitrom pa najdemo 1232. v neki kitajski kroniki, ki pripoveduje, da so pri obleganju nekega mesta uporabljali raketam podobne izstrelke. V Evropi omenjajo rakete, "leteče ognje," prvič 1258. v Kel-morajnu, Albertus Magnus in Roger Bacon pa dajeta navodila za izdelavo smodnika in raket. L. 1280. opisuje Arabec Hasan Abrama neke vrste torpedo z raketnim pogonom, potem so poroda o uporabi zažigalnih raket v vojne namene čedalje pogostejša, a 1. 1405. opisuje Konrad Kyeser že tri vrste raket, letečih, plavajočih in takšnih, ki so se premikale na vrvici. Okoli 1. 1500 naletimo že na prvega človeka, ki je bil spoznal uporabnost raketnega principa za letanje v vsemirje. Kitajski mandarin Vanhu je zgradil zmaju podobno pripravo, ki naj bi jo 47 raket pognalo v višino. Vanhu se je vsedel v ta zmaj in 47 kulijev je istočasno prižgalo rakete, ki so res istočasno eksplodirale in — raztrgale pogumnega mandarina in njegov aparat. Šele kakšnih 200 let pozneje naletimo na poročila o vozilih, ki naj bi se gibala na raketnem principu. Holandski fizik Gra-vesande je 1. 1721. izdal knjigo, v kateri je objavil prvi model, "raketnega avtomobila," ki naj bi ga povratni sunek uhajajoče pare gnal naprej. Tega voza Gra-vesande žal, ni mogel zgraditi. Idejo "raketnega letala" pa najdemo spet v poskusu Miollana in Jannineta v Parizu, ki sta se hotela 1783., torej pred 150 leti, dvigniti v zrak z montgolfiero, ki bi jo gnal v višino skozi po- EKSPRESNI VLAK ob oarniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do LJUBLJANE. Ali potujts z znanimi ekspresnimi parniki: HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BM.LIH - NEW YORK KARTE ZA TJA IN NAZAJ V III. RAZREDU 3 j 50 Od NEW YORK A do LJUBLJANE in nazaj . Izborne železniške zveze od Cherbourga, Breme ali Hamburga. Tudi redna odplutja z dobro znanimi kabinskimi parniki. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG^ AMERICAN UN E NORIH GERMAN LLOYD Mama 177 N' Michigan Ave. — 130 W. Randolph St. amrrsssrat. CHICAGO, ILL. Najhitreje do Jugoslavije BREMEN" EUROPfl Sobota, 17. februarja 1934. K Str ATI 4 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 17. februarja 1934. v Črni križ pri Hrastovcu ZGODOVINSKA POVEST Dr. O. I. s Tako zamišljen stopa bližje proti gradiču Štralek. Ko že hoče stopiti iz gozda, zagleda pred seboj na potu Agato, ki mu gre naproti. Zdelo se je mlademu graščaku kakor bi stopila pred njega gorska vila v vsej svoji čaro-dejni lepoti. Herberstein je ostrmel, ker ni verjel svojim očem, da sreča Agato. Ves vzradoščen jo pozdravi in ji spoštljivo poljubi roko. "Kam pa tako zgodaj?" vpraša mladi gra-ščak ves razvnet. v "V trg grem h gospodu stricu, da jih vabim na očetov rojstni dan, ki ga obhaja prihodnji ponedeljek," odvrne Agata ter zarudi v celem obrazu. "Ali vas smem malo spremljati?" "O zakaj ne," odgovori Agata sramežljivo. "Srčna hvala, saj tako rad grem z vami," meni Herberstein s toplimi besedami. Agata ga veselo pogleda in se nasmehija. In kramljala sta in šla dalje, da sta prišla že do zadnjega hribčeka, od koder se vidi trg Sv. Lenarta. "Posloviti se moram," meni Agata vsa zaru-dela v obrazu, "moram hiteti, da se vrnem hitro domu." "Težko vas pustim, saj sem tako rad v vaši družbi." "Ne šalite se, imate druge gospodične, ki vam delajo boljšo družbo." "Zame ni nobene, ki bi me tako srčno razveselila kakor vi." "Ali naj vam verjamem, saj nisem tako plemenitega rodu." "Toda plemeniti ste po srcu in duhu in to mi tako ugaja." In mladi gaščak je prijel Agato za roko, z drugo je povzdignil njeno glavico, ji pogledal v oči ter rekel: "Agata, dovolite, da vas tako kličem, vi ste mi najljubša na svetu, ne poznam nobene druge, samo vas ljubim." Agata je še bolj zarudela, roka ji je trepetala, sramežljivo je povesila glavo, nato pa se je sklonila na prsi mladega graščaka in zaihtela. "Agata, saj vem, da se nisem motil, reci, da me ljubiš, osreči me." In vitko dekle je pogledalo s svojimi krasnimi očmi mladega Herbersteina dolgo in iskreno, solza veselja je zalesketala v njih, lahen smehljaj je -zaigral okoli njenih usten. "O kako sem srečna, moj dragi Herberstein." "Agata, moj biser, ti me ljubiš," reče gra-ščak ves vzhičen in vzame njeno glavo v svoje roke, jo pogleda zvesto v oči ter jo poljubi na trepeče ustnice. In mladi graščak je čutil, da mu je vrnila Agata poljub tako iskreno in nedolžno. Le polagoma se mu je izvila iz njegovega objema in kakor bi se vzdramila iz ljubkih sanj, je spregovorila: "O, dragi, saj veš, da te ljubim in sem te že davno, toda kaj, ko vem, do uresničenje najinih želj ni mogoče." "Ljubezen vse premore in nikdo mi ne more braniti, da postaneš za vedno moja." "Verjamem ti, moj vzor, vidim pred seboj trnjevo pot, a iz ljubezni za te trpim vse — u-pajva, da se izpolnijo nade." In še enkrat je podala mlademu Herbersteinu roko, ga ljubko pogledala, nato pa zbežala dol po bregu proti Lenartu. Tukaj je bila sklenjena vez. Friderik Her-bestein bi bil najrajši zavriskal od veselja in vendar mu je bilo nekaj pri srcu, kakor bi mu hotela reči temna slutnja: Tvoje želje ostanejo neizpolnjene. Odslej je zahajal graščak Friderik pogosto-ma v graščino Štralek. Razodel je Agatinemu očetu, da ljubi njegovo hčer nad vse, saj je bila le ona, katero je vzljubil z vso močjo mladeni-ške ljubezni in katero tudi hoče poročiti. Lastnik Štralek je bil resen mož, ki je ljubil svojo hčer nad vse, saj mu je bila edino, kar je imel na svetu po zgodnji smrti svoje žene. Vzgojil jo je strogo, ker je vedel, da je to edina močna opora za dekle v njenem daljnem življenju. Pustil ji je tudi prosto voljo glede izpolnjevanja verskih dolžnosti v katoliškem smislu, če tudi se je on sam nagibal bolj k luteranski veri, ki se je začela v tem času razširjati po teh krajih. Da so njegovo versko mišljenje spoznali med ljudstvom, je naravno. Štefan Nuernberger je vzljubil mladega graščaka kot resnega, značajnega mladeniča, zato mu je bila zveza njegove hčerke po volji, četudi se ni mogel otresti pomislekov, da bo graščaki-nja temu nasprotovala, ker Nuernberger ji niso tako plemenitega rodu,, ampak le navadni plemiči. Opozoril je svojo hčer na to in izrekel tudi napram mlademu graščaku svoje pomisleke, a videl je, da tu ne pomaga nič, ker preveč sta bila oba prevzeta od ljubezni, blagi oče pa ni hotel delati obema težkega srca; pustil je, da sta bila v tem razpoloženju srečna in se mogla u-dati nadi, da pride čas, ko skleneta nezarušlji-vo vez. A ljubezen še tako skrita ne ostane tajna, četudi je prvotno vedel za njo le Agatin oče, tako ni ostala dolgo prikrita tujim ljudem. O njej je zvedela le prekmalu tudi graščakinja Margareta. Kakor je bilo prej razmerje med materjo in sinom prijetno, tako je nastopila sedaj razdra-ženost, ki je vedno bolj naraščala. Baroninja Herberstein je bila vsa izven sebe, da si je zbral njen sin tako nevesto; spočetka je še mislila, da je samo navadno ljubimkovanje; ko pa je spoznala, da misli sin resnico, se je temu odločno uprla. Bila je plemenitašinja skoz in skoz iz starodavne rodbine grofov Velmarana iz Vin-cence v Italiji. Da bi tedaj dobila sinaho, četudi iz poštene hiše, a brez višjega plemstva, to je bilo izključeno. Bila je tudi globoko verna in s celim srcem zavzeta za nauke katoliške cerkve. Vedela pa je, da je Štefan Nuernberger naklonjen luteranstvu in ljudje so napravili iz nepomembnih stvari veliko več in baroninja Herberstein je verjela vse. In mislila si je, sad ne pade daieč od debla — kakor oče tako tudi hči. V njenih očeh je bila tudi Agata luteranka in ker je to zatajevala, je bila po mnenju graščakinje še bolj strastna. In razmerje mladega graščaka je dalo povod tudi današnjemu nastopu z materjo. — Temna noč je razprostrla svoja hladna krila nad zemljo in nastopila je tišina. Le tu in tam se je slišalo skovikanje nočne ptice, ki je iskala svoj plen. Hladna sapica je pihljala skoz okno, zdajci je prisijala luna izza oblakov, ki so se pomikali proti jugu od časa do časa razsvetljeni od daljnjih bliskov. Mladi graščak' se je vzbudil iz svojih premišljevanj, gledal je težki boj, ki ga mora prestati s svojo materjo zaradi njenih predsodkov. A nazaj ne sme, kajti še danes je obljubil Agati, da jo poroči v kratkem, vsiljene neveste pa ne mara. Vsi ti duševni napori so premagali telesne sile mladega moža, zravnal je svoje ude po trdem ležišču in sladko upanje ga je odvedlo v kraljestvo sanj, kjer se je čutil srečnega, ker je videl svoje želje izpolnjene. (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Bruštva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Povestne knjige KI JIH IMA V ZALOGI IN ZA KATERE SPREJEMA NAROČILA KNJIGARNA "AMER. SLOVENCA". KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.... 75c KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ........................................$1.00 KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ...........................$1.25 KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. Šreknik. Brošura 282 strani. Interesanten roman iz življenja Krištofa Kolumba ................................................ 65c KRIVDA, Fr. Bevk, brošura 165 str. Povest nam odkriva preža-lostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest .................................................. 50c KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ........................................ 60c KRIŽEM SVETA, V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest ........................... 35c LISJAKOVA HČI, .T. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini .................................................... 50c MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga /S 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd............................. 65c MALJ LORD, F. H. Burnett. Trdovezana 195 strani. Povest slika, kako dober otrok gane in omehča zakrknjeno srce starega odljudnega čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej............ 90c MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev ............ 65c MARIJA KOŽUHOVA, L. He- mon, povest iz francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ...".,„.................................$1-00 MIMO CILJEV, M. Pugelj. Trdovezana 180 str. Deset zanimivih kratkih povesti: Zaneseni. — Trije meseci. — Helena. — Jeroni. — Zaljubljeni kmet. — Labud poje. — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Vse v eni knjigi ............$1.00 MISTERIJA, G. LeRouge. Broš. 178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in strašnih dogodkov na potovanju ........................$1.00 MLADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 strani ................................................ 45c MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in povesti in vse prav zanimive. Trdovezana knjiga ......-.-................................ 75c MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar-rvat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Trdovezana 192 strani ............-..................$1.00 MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal Herman Suderman, brošurana knjiga z 249 strani....$l.00 MRTVO MESTO, spisal Georges Podenbach, trdo vezana knjiga z 94 strani ................................$1.00 Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse sozi najiet ii> zanimiv ............................................ 85c MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori............ 75c NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče : 4, snopič: V gorskem zakotju...... 45c 8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja .......................................... 45c 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ...................... 30c 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest .............................................. 30c 21. snopič: Boj s prirodo. — Tre-skova Uršika ................................ 30c 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fesjakova. V srce segajoč roman .............-.......................... 45c 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andr&jčkov Jože .......................... 30c jo TEM IN ONEM ČUDEN NASTANEK JEZERA Peč, 24. dec. — Leto 1926, je bilo usodno za naše starodavno mestece Peč. Tistega leta je namreč v Rugovi nastalo veliko jezero, ki se je potem razlilo na Peč ter povzročilo veliko škodo. Voda je prihrumela tako hitro, da se ljudstvo ni moglo pravočasno rešiti.Bilo je 36 človeških žrtev in voda je ali popolnoma odnesla ali pa deloma porušila večje število hiš in drugih poslopij. Zato pa je tudi te dni spreletel nepopisen strah vse mestece, ko so pridrveli domov s hribov pastirji, goneč pred seboj j svoje črede koza in ovac in kričeč, da je v hribih pred njihovimi očmi nastalo veliko jezero, ki venomer raste in raste in bo še tisto noč poplavilo Peč. Ljudstvo v Peči tisto noč ni zatisnilo oči. Toda zgodilo se vendar ni nič, tako da naposled že skoraj nihče ni hotel verjeti pastirskemu pripovedovanju. Pastirji pa so trdili, da je bil prejšnji dan v planinah zelo lep. Vrhovi planin so bili vsi v snegu in v dolini med gorami se je čisto jasno videla struga rečice Bistrice. Okoli 11. ure pa se je zaslišalo zamolklo bobnenje. Mislili so, da se je nekje hrib utrgal, toda niso videli nikjer nič podobnega. Bobnenje pa ni prenehalo, temveč je postajalo vse močneje in je trajalo kake pol ure, potem je pa prenehalo. Ko so tedaj natančneje pogledali tjakaj, od koder je prihajalo bobnenje, se jim je zabliskala pred očmi vodna površina, ki s.^ je hitro dvigala. Nastajalo je med gorama Koprivnikom in Guba vcem jezero, ki je raslo od trenutka do trenutka. Tedaj so se spomnili strašnega dogodka pred sedmimi leti, pa so pohiteli s svojimi čredami v Peč. da obv?<+vio prebivalstvo o grozeči nesreč' Da bi se prepričali, ali je res kaj resnice v pastirskem pripovedovanju — ljudstvo je bilo prepričano, da so pastirji videli najbrž meglo, ki so jo smatrali za jezero — so naslednji dan odrinili v hribe lovci, dobro opremljeni, seveda. Ko so se povzpeli do višine 1650 m nad morjem, se je med Koprivnikom in Gu-bavcem zalesketalo pred nprni veliko jezero, ki zavzema vso razsežno kotlino med obema visokima hriboma. Jezero mora biti, sodeč po višini, do katere se je povzpejo ob hribih, zelo globoko. Kako je nastalo, je seveda sedaj še največja ugar.ka. So ljudje, ki menijo, da je nastalo po velikem ,'«senskem deževju. Toda bilo je še večje deževje, toda jezera ni bilo. Drugi misiljo, da je pridrlo na površino podzemsko jezero in je ta predor spremljalo ono bobnenje, ki so ga slišali pastirji. Vsekako bodo ta zanimivi naravni pojav preiskan znanstveniki, kar se bo pa •ncglo zgoditi šele pomladi, ker je sedaj zapadel še nov sneg in je okolica jezera nedostopna. Seveda, ako jezero dotlej ne izgine. Da bi se razlilo v podnožje gora, s čimer bi bilo mestece Peč zopet v nevarnosti, se menda ni bati. KOLIZIJA VSLED GOSTE MEGLE London, Anglija. — V ponedeljek se je vlegla na to mesto in okolico tako gosta megla, kakor je ne pomnijo že dolgo let. Pripetilo se je število prometnih nesreč na vodi in na suhem, od katerih je najbolj usodna zadela grški tovorni parnik Mean-dros, ki je trčil v neki angleški parnik in se potopil. Z njim je izginila tudi cela posadka. Megla je bila tako gosta, da se ni moglo razločiti predmetov dva čevlja daleč. Število oseb je stalo izgubljenih na ulici, ker niso mogli vedeti, kje so, dasi drugače dobro poznajo mesto. Uslužbenstvo je prihajalo na delo z mnogimi urami zamude, kajti cestne kare in busi so mogli napraviti le par jardov vsako minuto. Ob 10. uri dopoldne je vladala v mestu tema kakor v sredi noči in vse ulične svetilke so gorele. -o- FACTOR SPOZNAL ŠE DVA UGRABITELJA Baltimore, Md. — Pred dva bandita, B. Bangharta in I. Costnerja, ki ju je policija nedavno ujela, je bil postavljen bogati špekulator John Factor, ki jie prispel nalašč v ta namen iz Chicage, in Factor je oba jetnika spoznal kot člana Touhyjeve tolpe, katera ga je pred nekaj meseci ugrabila in ji je moral plačati odkupnine $70,000. S popolno sigurnostjo je pokazal na oba, čeS, da sta bila njegova čuvaja med časom, ko se je nahajal v Touhy-jevem ujetništvu. Proti Touhy-ju in dvema drugima članoma njegove tolpe se je v ponedeljek pričela ponovna porotna obravnava v Chicagi, a omenjena dva bandita ne bosta prišla pred njo; najprej se bosta morala zagovarjati zaradi poštnega ropa, ki sta ga svoje-časno izvršila. Katoliški Slovenci oglašajte »voje prireditve v "Amerikan-ikem Slovencu"! Tako se agitira! Iz zapa-da nam je pisal nedolgo temu naročnik našega lista: !