Modri Matiček.
Napisal Fran Košir.
dova Kračarica de neke nedelje zjutraj svojemu sinčku edincu: »Precej si že star, velik si že, iti boš moral k maši."
nKam pa, mati?"
nTja, kjer boš slišal zvoniti," odvrne Kračarica. Naš Matiček se brzo malce umije, pražnje obleče, ~~—~——- ' sname izza zaprašene police molek ter jo krene od hiše. Spotoma ugleda na zelenem travniku žrebe, ki je kaj veselo skakucalo z zvončkom na vratu okolo svoje dobre mamice. Ne bodi predober, jo zavije modro Matičkova butica s pešpoti, pristopi k žrebetu, poklekne ter seže v žep po rožnem vencu. V istem trenutku pa udari poredno žrebče Matička tako nemilo v rebra, da je videl daleč tja v svetla, sveta nebesa.
Užaljen krevsa Matiček pravit domov materi, kako grdo, neusmiljeno grdo jo je izkupil. Kračarica okrega modrega sinčka, a drugo nedeljo ga odvede sama v cerkev k službi božji.