Primorski nevnik Leto XXXVffl. St. 85 (11.213) TRST, nedelja, 25. aprila 1982 fositmičt piačana v goto v loj ,. Abb postale 1 gruppo C 17; septembra 1944 sei je tiskal v tiskani ‘Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1943 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadma številka. Bil ]e edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni hvropt Aktualnost dveh obletnic p0 vsej Italiji praznujejo demokratične množice v teh dneh 25. april, državni praznik, praznik osvoboditve leta 1945 in zmage nad osovraženim fašizmom in nacističnim okupatorjem. Z osvoboditvijo, sicer pa še mnogo prej z nastajanjem odporniškega partizanskega gibanja v mnogih predelih srednje in zlasti severne Italije od Ligurije do Furlanije in naših krajev, so italijanske demokratične in protifašistične množice, delavci, kmetje tn napredna inteligenca, ki imajo prav v sedanjem predsedniku republike enega najeminentnejših in spoštovanih predstavnikov, oprale z italijanskega naroda sramoto fašizma in zavezništva Italije s Hitlerjevo Nemčijo v eni najbolj barbarskih vojn, kar jih pomni svetovna zgodovina. Skoraj istočasno, 27. aprila, praznuje ves slovenski narod v matični domovini in z njim mi, ki živimo izven njenih meja v Italiji, srasli iz protifašističnega odpora, ustanovitev Osvobodilne fronte, ki je že leta 1941 povedla slovenski narod v vsej njegovi zgodovini najslavnejše in najčastnejše obdobje vsenarodnega oboroženega boja proti, okupatorjem za narodno in socialno osvoboditev. Vpliv Osvobodilne fronte je že v prvih mesecih njenega obstoja segel preko tedanjih državnih meja in še dlje preko etničnih meja in v naših krajih spodbudil tudi demokratične množice italijanskega naroda k skupnemu boju proti skupnemu sovražniku za skupne cilje svobode in demokracije. Ne samo simbolično torej, pač pa vsebinsko lahko zato danes tukaj pri nas upravičeno povezujemo ta dva datuma negiede na njuno štiriletno časovno razliko, v praznovanje vseh, ki se čutilo navezane na ideale 25. in 27, aprila. Družbeni razvoj kot posledica zgodovinskih odločitev, ki jih ta dva datuma predstavljata, je po vojaški zmagi nad nacifašizmom šel v Italiji in v Sloveniji oziroma Jugoslaviji sicer različno pot. Iz 25. aprila se je rodila italijanska re-publilca z novo demokratično ustavo, republika klasičnega parlamentarnega sistema kapitalističnih demokracij, iz narodnoosvobodilnega boja in revolucije slovenskega in jugoslovanskih narodov je zrasla nova socialistična družbena ureditev, specifična v svojem federativnem ustroju in v svojem samoupravnem, demokratičnem in humanem socializmu. Različna družbena sistema v sosednih državah sta pogojila tudi njun različen notranji razvoj v tem povojnem razdobju in na različne načine razreševanje političnih, gospodarskih in drugih problemov, ki jih je ta razvoj prinašal. Pogojila pa sta tudi različen mednarodni položaj obeh držav: Italija je vključena v vojaško in gospodarsko zavezništvo zahodnega sveta ali bloka, Jugoslavija si je z ugledom svojega boja in z njim ustvarjeno neodvisnostjo izbojevala status neuvrščene, izvenblokovske države. Toda zanesljivo je treba prav zgodovinskima dogodkoma pred 41 in 37 leti pripisati, če te razlike v notranji ureditvi obeh sosednih držav in njuni mednarodni kolokaciji, niso predstavljale nepremostljive ovire, da ne bi z obojestransko voljo in napori, po vre-mostitvi nasprotij in razrešitvi odprtih medsebojnih vprašanj, vzpostavili odnose, ki so v današnji blokovsko razdeljeni Evropi konkreten in spodbuden zgled sožitja p interesu ne le dobrega sosedstva, pač pa tudi svetovnega sodelovanja in miru. Seveda pa se moramo tudi ob teh obletnicah vedno znova vpraševati ali so res bili s lem že uresničeni vsi tisti ideali, ki so ju navdihovali pred okroglimi štiridesetimi leti. ali so bila izpolnjena Psa pričakovanja ljudi? Odgovor ne more biti v celoti zadovoljiv. Mednarodni politični in gospodarski razvoj je nakopičil probleme, s katerimi se danes resno sooča in spopada ves svet in vse države ne-Olede na njihovo tako ali drugačno ureditev. Vsaka na svoj način tudi Italija in Jugoslavija. Krizna žarišča kot posledica blokovskih konceptov in naraščajočega gospodarskega razkoraka med razvitimi •n nerazvitimi, so nevarno prisotna na mnogih delih zemeljske oble °b polnih arzenalih jedrskega orožja. Odsev takega stanja je vidno prisoten in občuten tudi v oživljanju preživelih reakcionarnih konceptov družbenih in medčloveških odnosov, slonečih na izkoriščanju in nasilju nad narodno in človekovo svobodo in enakopravnostjo. Tudi za življenje in razmere pri nas, žal, ne moremo ugotavljati, da bi ideali 25. in 27. aprila bili do kraja uresničeni. Prehodili smo dolgo, težavno in v mnogočem tudi uspešno pot kljub neštetim zaviralnim silam in dejavnikom. Dosegli smo stopnjo v družbenih in človeških odnosih, ki nedvomno predstavlja osnovno za nadaljnji kvalitetni korak k ustvarjanju polne enakopravnosti med italijansko večino in slovensko manjšinsko narodnostno skupnostjo v duhu republiške ustave, zrasle iz 25. aprila, in v duhu programskih ciljev Osvobodilne fronte. Toda prav dogajanja v zadnjem času, demonstracije od fašistov naščuvane študentske mladine proti dvojezičnosti, ki je eden od pogojev ta zdravo sožitje in medsebojno spoštovanje, in divjaška gonja nacionalističnih sil proti globalnemu zaščitnemu zakonu, dokazujejo, koliko je še nacionalističnega strupa v Trstu, koliko je še odpora do vzpostavitve višje ravni gospodar-, skega sodelovanja ob meji, kako so še žive težnje po izolaciji Trsta od njegovega naravnega in komplementarnega zaledja tudi za ceno njegovega nadaljnjega gospodarskega vropadanja. Demokratične sile večinskega naroda in z njimi naša narodnostna skupnost morajo biti zato še n prvih vrstah boja za uresničevanje vsebine 25. in 27. aprila pri nas. Praznovanja teh dni ne bi imela smisla, če bi bila samo obujanje spominov; biti morajo odraz zavzetosti in aktivnosti na vseh področjih političnega, kulturnega, gospodarskega in družbenega življenja, biti morajo prispevek k ustvarjanju ciljev, za katere smo šli v boj proti vsemu, kar je proti svobodi, kar je reakcionarno, kar nasprotuje prijateljstvu med narodi in državami, kar zavira demokratični družbeni razvoj in kar ogroža svetovni mir in perspektivo lepšega sveta. Če pomislimo na žrtve, ki jih je zahtevalo italijansko odporništvo in ki jih je še zlasti zahteval naš narodnoosvobodilni boj, potem nam te dolžnosti ne bi smele biti niti en sam trenutek pretežke. j. k. STOPNJUJEJO SE PRIPRAVE NA OBOROŽEN SPOPAD ZARADI FALKLANPOV OTOČJE JUŽNE GEORGIJE ZAČETNI CILJ BRITANSKE FLOTE ADMIRALA W00DWARDA Nekaj ladij že pluje v območju argentinske pomorske varnosti - Pym: pogajanja beležijo napredek LONDON, WASHINGTON, BUENOS AIRES — Po neuradnih londonskih vesteh naj bi že danes zapadel rok, ki ga je Velika Britanija določila za diplomatsko rešitev falklandskega spora. Vsiljivost, s katero Foreing Office vabi britanske državljane v Argentini, naj se nemudoma vrnejo v domovino, prihod novih ladij na območje južnega Atlantika in bojna razvrstitev celotne ladijske odprave kraljevske vojske dajejo jasno slutiti, da bi lahko orožje vsakčas zamenjalo pogajanja. V argentinskih krogih trdijo, da so tri britanske ladje že priplule na območje pomorske varnosti o-koli otočja Južne Georgije, ki bi moralo biti prvi cilj britanskega admirala Woodwarda. Na tem o-točju naj bi Britanci zgradili o-porišče in letališče, ki bi služilo kot odskočna deska za napad na Falklandske otoke. Vrhu tega Južna Georgija ni v dometu argentinskega letalstva Številni opazovalci menijo, da VB ne bo uresničila svojih groženj pred zasedanjem posvetovalnega organa organizacije ameriških držav, ki bo jutri v Wa-shingtonu. Poznavalci ocenjujejo tudi, da so vremenske razmere na Atlantiku zelo nenaklonjene morebitnemu izkrcanju britanskih marincev. Nad Južno Georgijo piha močan veter, deset tisoč pingvinov in nekaj sto osamljenih argentinskih vo,jakov pa pesti hud mraz. Sporočilo argentinskega letalskega poveljstva navaja, da se nadaljuje strateška razporeditev sil; namen je »opaziti, identificirati, prestreči in uničiti* vsa letala, Kljub temu da se informacije o vojaških pripravah na spopad čedalje vsiljivejše prebijajo v o-spredje, pa diplomatska prizadevanja še vedno niso povsem zamrla. Ameriški državni tajnik Haig je britanskemu zunanjemu ministru Pymu izročil dokument z novimi ameriškimi stališči za mirm. rešitev krize. Ob svojem odhodu iz Washingtona Pym ni bil videti preveč optimistično razpoložen. šušljalo se je celo. da je s Haigom že odkrito govoril o možnosti spopada in skušal prepričati šefa state departmenta, naj ZDA podprejo londonsko vlado. Po sinočnjem govoru z ministrsko predsednico Thatcherjevo pa je Pym dokaj nepričakovano izjavil, da so pogajanja beležila »določen napredek*. SINOČI V VIDMU JOTTIJEVA SPREJELA BENEŠKE SLOVENCE Zagotovila jim je, da si bo prizadevala za pospešitev postopka za sprejem zaščitnega zakona VIDEM — Predsednica poslanske zbornice Nilde Jottl, ki se ob priložnosti podelitve srebrne nagrade občini Čedad za zasluge v odporniškem gibanju mudi na dvodnevnem obisku v Furlaniji - Julijski krajini, je sinoči v videmskem hotelu Astoria sprejela delegacijo beneških Slovencev. Delegacijo so sestavljali predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino Viljem Černo, pokrajinski svetovalec Pavel Petrlčlč, predsednik mladinskega odbora SKGZ za videmsko pokrajino Maurizio Namor predsednik društva Lepi vrh iz Kanalske doline Salvatore Veno-si, predsednik kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada Bepplno Crisetig, urednik Novega Matajurja Izidor Predan, predstavnica Zveze beneških žen Marina Cer-netig, podžupan občine Tipana E-lio Berra, predstavnik SLORI iz Čedada Riccardo Ruttar in predstavnica društva Ivan Trinko Lu-cia Trušnjak. Na pogovorih s predsednico poslanske zbornice je bil prisoten tudi komunistični poslanec Arnaldo Baraceetti. Najprej je spregovoril Viljem Černo, ki je orisal položaj slovenske manjšine v videmski pokrajini. Pri tem je še posebej odločno podčrtal dosedanje neupošte- IPIITIIM . i \ ** v f v .<*< ■■ A. V. Tudi argentinski vojaki v domovini se že pripravljajo na spopad z Britanci (Telefoto AP) KONČUJE SE NAJPOMEMBNEJŠA FAZA URESNIČEVANJA CAMPDAVIDSKIH SPORAZUMOV IZRAELSKI VOJAKI BODO DANES ZAPUSTILI SINAJSKI POLOTOK SPREMENJEN V PUŠČAVO Izraelci so pred odhodom porušili vse zgradbe in uničili nasade - Skromne proslave v Egiptu - Umerjeno stališče arabskih držav v OZN glede izraelskega napada na Libanon JERUZALEM, KAIRO - S Sinajskega polotoka se bo moral danes umakniti še zadnji izrael-. ski vojak in s tem se bo končala najpomembnejša faza uresničevanja mirovnih sporazumov med I-zraelom, Egiptom in ZDA, ki so jih podpisali marca leta 1979 v Čamp Davidu. V teh sporazumih se je Izrael obvezal, da se bo postopoma do 25. aprila letos u-maknil z zasedenega Sinajskega polotoka. Vse kaže, da bo to tudi uresničil, čeprav je pred dvema tednoma obstajalo veliko dvomov o pravih izraelskih namerah in številni politični opazovalci na Skrb za razvoj kmetijstva v ospredju konference vojvodinskih komunistov NOVI SAD — Včeraj se je kon- i čala 17. konferenca pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Vojvodine. Na tridnevnem zasedanju so delegati razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih sedanje jugoslovanske družbe, še največjo pozornost pa so namenili kmetijstvu, ki je kot znano, glavna dejavnost Vojvodine. V zvezi s tem je bilo poudarjeno, da vsako nihanje v proizvodnji hrane v zasebnem sektorju, ki je v tej pokrajini zelo razvit, vpliva tudi na gospodarske tokove, predvsem v živilski industriji in preskrbi velikih porabniških centrov. Od tod potreba, da si tudi velika živilska industrija poveže s kmeti in sicer preko temeljne organizacije za kooperacijo v kombinatih ali z zadrugami. Problem, ki se v zadnjem času pojavlja in ki je zelo pereč, je vprašanje cene. Kot v številnih drugih državah, velja tudi v Jugoslaviji za živila administrativna cena, ki včasih ne krije stroškov proizvodnje oziroma ne daje proizvajalcem primernega zaslužka. Tako se je dogajalo, da je bil del vojvodinskega pridelka namenjen izvozu, medtem ko je morala živilska industrija enako hrano u-važati. To je sprožilo ukrep, s katerim so omejili izvoz živil in dali prednost domačemu tržišču. Zaradi tega ukrepa pa se je seveda v Vojvodini zmanjšal dotok deviznih sredstev, ki so nujno potrebna predvsem za naložbe in modernizacijo kmetijstva. Z vojvodinskega kongresa je tako prišla zahteva, da se kmetijstvu zagotovi ustrezno devizno nadomestilo za reprodukcijski material in druge izdelke, ki jih uporabljajo kmetovalci. Vprašanje deviz je bi-lp torej v ospredju tudi na tem kongresu, čeprav je bilo postavljeno v drugačnih terminih kot pred tednom dni na kongresu Zveze komunistov Slovenije. Medtem ko je bilo v Ljubljani poudarjeno, da morajo delavci v celoti razpolagati s presežnim delom, so vojvodinski komunisti, pod pritiskom ukrepov o omejitvi izvoza živil postavili postavili zahtevo, naj se v primeru omejitve izvoza nadoknadijo dohodki in devize z udeležbo pri skupno ustvarjenem deviznem dohodku iz turističnega gospodarstva. Ob tem osrednjem vprašanju je bil na vojvodinskem kongresu govor še o drugih problemih, tudi o nacionalističnih izpadih, v zvezi s katerimi so poudarili zavzetost za utrjevanje nacionalistične ena- kopravnosti in nasprotovanje vsakršnemu nacionalizmu. Rečeno je bilo še, da je treba odprta vprašanja učinkovito reševati z dogovarjanjem in sporazumevanjem. Danes pa se bo v Prištini začela konferenca Zveze komunistov Kosova, na kateri bo seveda v o-spredju dogajanje v tej pokrajini v zadnjem letu. BEJRUT — Včeraj popoldne je pred sodežem francoske tiskovne agencije France presse v Bejrutu eksplodiral peklenski stroj, ki je povzročil veliko gmotno škodo. V atentatu ni bil nihče ranjen. Bližnjem vzhodu so napovedovali, da bo Beginova vlada pred tem rokom zaostrila ozračje in tako izsilila vsaj začasno preložitev u-mika s tega zasedenega arabskega ozemlja. Pripadniki izraelske vojske in Rdečega križa so včeraj »izseljevali* še zadnje židovske nacionaliste, ki so se vsidrali v naselju Yamit, Obenem so tudi rušili vse stanovanjske objekte in praktično spreminjali celotno območje v puščavo. Izraelski koloni, ki so živeli na tem delu Sinajskega polotoka, so sicer že prej odnesli s sabo vse kar se je dalo, odpeljali so na primer celo drevesa, in uničili ostalo. V Kairu bodo danes in jutri proslavljali vrnitev zasedenega o-zemlja, vendar bo ton teh proslav precej pod predvidevanji. Predsednik Mubarak bo o tem dogodku spregovoril pred kairskim spomenikom neznanemu vojaku, kjer je pokopan bivši predsednik Sadat. S tem se namerava pokloniti tudi spominu glavnega pobudnika in protagonista vrnitve Sinajskega polotoka Egiptu. Izraelsko spoštovanje rokov iz campdavidskih sporazumov nedvomno prispeva k izboljšanju o-zračja na Bližnjem vzhodu in to kljub nedavnemu napadu izraelskih letal na palestinska taborišča v južnem Libanonu. O tem vprašanju se še naprej razpravlja v okviru Organizacije združenih narodov. Arabske države niso tokrat, kljub izraelski kršitvi premirja na meji z Libanonom, ki so ga dosegli lani julija s posredovanjem ameriškega odposlanca za Bližnji vzhod Habiba. vztrajale na zahtevi, naj varnostni svet OZN obsodi izraelsko agresivno politiko in sprejme potrebne ukrepe proti Beginovi vladi. Zadovoljile so se z zelo splošno resolucijo, v kateri se poziva tako I-zrael, kot Palestince, naj se izognejo vsakemu nasilnemu dejanju, ki bi lahko razburkalo vode na tem območju. MILAN — Delavec tovarne »Alfa romeo* Riccardo Galli in učiteljica Gioia De Carli. To sta imeni domnevnih teroristov, ki so ju aretirali skupaj z znanim pripadnikom rdečih brigad Francescom Lo Biancom v Milanu, Nevarni terorist naj bi skušal v tem mestu vzpostaviti stike s krajevnim vodom RB «Walter Alasia*. Lo Bianca so preiskovalci zasledili že pred petimi dnevi, aretirali pa so ga šele v četrtek, ko so se prepričali, da v mestu ni drugih njegovih nevarnih pajdašev, ki so še na prostosti. RIM — Predsednik Pertini je včeraj končal dvodnevni obisk v zahodnem Berlinu, NA VČERAJŠNJI SEJI SENAT ODOBRIL ZAKON 0 REFORMI ODPRAVNIN Za vladal osnutek so glasovali senatorji strank vladne večino, ostali pa so bili proti RIM — Senat je sinoči, po celodnevni neprekinjeni seji, odobril zakon o spremembi odpravnin, ki ga je predložila Spadolinijeva vlada, z namenom, da prepreči referendum, za katerega je dala pobudo Democrazia proletaria. Zakonski osnutek je bil sprejet s popravki, ki so jih vnesli v zadnjem trenutku. Gre za določilo, po ka- ...„illlllluil|llllll,l„m,i„n„„„„„ui»»i"»inin!"""ii|"i»i""""""""t'»H"Hii'iiiiliH»"i".Mirnim.......■min.....................mu TRIKRATNI HURA ZA SKESANO KRALJICO Za devetimi vodami in devetimi gorami je nekoč živela kraljica, ki ni bila ne zlobna ne zabita, kot so pogosto kraljice v pravljicah, pač pa zelo častihlepna. Rada je slišala, da se je glas o njeni dobroti in dru gih različnih krepostih širil po kraljestvu in tudi preko njegovih meja. Godilo ji je, kadar lo trubadurji in dvorski pevci skladali pesmi v njeno slavo in jih prepevali po sejmih in gradovih. V svoji palači, ki je stala na bregu morja, je imela v najbolj skriti kamrici zrcalce, pred katero je stopila vsak dan in rekla: «Zrcalce, zrcalce na steni povej, kdo je najbolj pribljubljen v deželi tej?* In zrcalo je vsakokrat odgovorilo: *Najbolj priljubljena v deželi, kraljica, ste vi, tisoč vas ljubi minus tri*. Ugotovitev, da je med tisoč podaniki vendar majhna skupinica, ki je ne ljubi, je kraljico vedno znova potrla.'Vedela je tudi, kdo so tisti poniglavci in kaj imajo proti njej in redu v državi. V kraljestvu je velika ve Čina ljudi imela navado, da je zjutraj, pri zajtrku, naredila luknjico v mehko kuhano jajce na ožjem koncu. Ponosno se je proglašala za «Ozko jajčnike* in trdila, da je zaradi tega najbolj civilizirana, plemenita in vzvišena skupina ljudi, kar jo je mogoče najti pod soncem. Tista trojica, o kateri sem prej pravil, pa je po stari tradiciji imela navado, da je naredila luknjico v jajce na debelem koncu in je po pravici bila zato splošno zaničevana in zasovražena. Bili so celo časi, ko so ti, če so te zalotili pri tem nevarnem poslu, Ozkojajčniki odsekali glavo ali te vsaj vrgli v zapor. V kehi se boš že naučil, kako je treba ravnati z mehko kuhanimi jajci. Tisti hudi časi so minili, toda spor v deželi se ni še pomiril in to je kraljico na tihem grizlo. Toliko bolj, ker se je iz svojih otro ških let spominjala, kako sta tudi njen oče in ded včasih pri zajtrku, če seveda ni bilo nikogar blizu, odščepnila jajcu debeli konec. Nekega dne je sklenila, da bo pomirila kra Ijestvo in zablestela v svetovni zgodovini kot graditeljica sprave in medsebojnega spoštovanja med vsemi jedci mehko kuhanih jajc. Sklicala je zbor največjih velikašev kraljestva in s prestola proglasila, da je treba vendar že enkrat končati z zapostavljanjem in preganjanjem tistih, ki niso hoteli postati Ozkojajčniki. «Naj vsakdo razbija svoja jajca, kakor želi*, je velikodušno vzkliknila in se takoj nato podala v svojo skrito kamrico. Mudilo se ji je namreč slišati, kakšno pohvalo si je tokrat izmislilo zrcalce za njeno resnično historično odločitev. «Zrcalce, zrcalce na steni povej, kdo je najbolj pri ljubljen v deželi tej?* je zadihano vzkliknila. A zrcalo je ni pohvalilo, temveč jo je strogo pokaralo: tKraljica, kraljica, kaj ste storila, vse Ozkojajčnike ste užalila*. Kraljica je prebledela, sapa ji je zastala, a ne bi bila kraljica, če se ne bi takoj znašla. Zavrtela se je na petah in odbrzela v prestolno dvorano, kjer se njeni razjarjeni velikaši še niso razšli. tGospoda, trenutek,* je vzkliknila. »Ko sem dejala, da naj vsak razbija svoja jajca kakor želi, nisem računala s tem, da bodo ne kateri med vami razumeli odlok kot podpihovanje tistih, ki vrtajo luknjice v mehko kuhana jajca na debelem koncu. Zato proglašam, da sem in ostanem Ozkojajčnica in, da ne bo nobenega dvoma o tem, umikam svoj ukrep. Priznavam, da sem ga izdala v trenutku prevelike dobrote*. V dvorani je zadonel trikraten hura, glasniki so zatrobili v trobente in klicarji so zavihteli s svojimi zastavami. Vesoljno kraljestvo se je radovalo in ko je kraljica spet stopila V svojo skrito kamrico ter vprašala zrcalo: «Zrcalce, zrcalce na steni povej, kdo je najbolj priljubljen v deželi tej,* je slišala pomirjujoči odgovor: »Najbolj priljubljena v deželi, kraljica, ste vi, tisoč vas ljubi minus tri*. (Eden od treh) JOŽE PIRJEVEC vanje zahtev In potreb Slovencev v Italiji s strani uradnih oblasti Do nedavnega številne politične sile sploh niso hotele priznati beneških Slovencev za sestavni del slovenske manjšine in so praktično zanikale obstoj teh vprašanj. V zadnjih letih so se razmere na tem področju postopoma izboljšale, vendar Slovencem v videmski pokrajini še vedno ni priznan status manjšine. Zato si beneški Slovenci obetajo in zahtevajo, da bo italijanski parlament čimprej sprejel zakonsko zaščito za slovensko manjšino v Italiji, ki pa ne sme ločevati Slovencev na podlagi teritorialne razdelitve po pokrajinah. Za njim je spregovoril profesor Pavel Petričič, ki je svoj poseg o-mejil na parlamentarni iter za sprejem globalnega zakona za zaščito manjšine. Pri tem je poudaril, da se vprašanje varstva slovenske manjšine razlikuje od zaščite drugih manjšin in ga je treba zato obravnavati ločeno. Predsednik mladinskega odbora i videmsko pokrajino Maurizio Namor je spregovoril o vlogi manjšine kot zveze med državami in narodi in kot skupnosti, ki lahko veliko prispeva k demokratičnemu razvoju družbe, v katerem Sivi. Nilde Jotti je z velikim zanimanjem poslušala predstavnike slovenske delegacije in zagotovila, da bo napravila vse, kar je v njeni moči, da bo pospešila postopek za sprejem takega zakona, ki bo ustrezal zahtevam slovenske narodnostne skupnosti v vseh treh pokrajinah. Obenem je omenila tudi nevarnost parlamentarne krize in predčasnih volitev, kar bi za več časa zavrlo sprejem zaščitnega zakona. terem bodo pokojnine odslej enake 80 odstotkom zadnje plače in se bo draginjska doklada pri odpravninah obračunavala trimesečno in ne štirimesečno kot doslej. Za vladni zakonski osnutek so se izrekli senatorji strank vladne večine, medtem ko so ostali glasovali proti. Neofašisti in radikalci temu zakonu odločno nasprotujejo, čeprav niso vodili obstrukcije; proti temu osnutku so glasovali tudi komunisti, ki pa kljub vsemu menijo, da bi bilo treba preprečiti referendum. Sedaj bo z razpravo o tem zakonskem osnutku začela poslanska zbornica. Ministrski predsednik Spadolini meni, da bo do odobritve prišlo najkasneje sredi maja, nakar bo moralo kasacijsko sodišče preveriti, če ta zakon zadostuje za preklic referenduma, ki je bil že sklican za 13. junij. O tem vprašanju so mnenja deljena, vendar pa prevladuje prepričanje. da bo kasacijsko sodišče preklicalo referendum. Nedvomno se je namreč o tem vprašanju Spadolini že posvetoval s svojimi pravnimi svetovalci, ko je sestavljal besedilo vladnega zakonskega osnutka. Vse torej kaže, da referenduma ne bo. V poslanski zbornici pa ni šlo tako gladko kot v senatu. Včeraj bi morali namreč poslanci odobriti državni proračun za leto 1982. Do odobritve pa ni prišlo zaradi pomanjkanja legalnega števila v zbornici. Od skupnih 630 poslancev se jih je včerajšnje seje namreč udeležilo manj kot 60, torej niti 10 odstotkov. Sejo so tako o-dložili in se bo razprava o državnem proračunu nadaljevala jutri. Ribičič sprejel Corrada Belcija LJUBLJANA - Predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič je v petek sprejel italijanskega poslanca in člana vsedržavnega vodstva KD Corrada Belcija. ki se je mudil na obisku v Ljubljani. Razgovarjala sta se o aktualnih vprašanjih mednarodnega in evropskega dogajanja ter v tem okviru o sodelovanju sosednjih držav. Posebno pozornost sta namenila uresničevanju osimskih sporazumov, še zlasti pa položaju in uveljavljanju pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. __________ MARIBOR — Štafeta mladosti, simbol bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije ter simbol pripadnosti mladih Titovi revolucijami poti se je včeraj že drugi dan mudila v Sloveniji. Iz Ljutomera, kjer je prenočila, .je potovala skozi Lendavo. Mursko Soboto, Gornjo Radgono in Lenart v Maribor. Od tu .je nadaljevala pot na Koroško in prispela v Slovenj Gradec. Marina Maresca na začasni prostosti RIM — Marino Maresco. novinarko komunističnega glasila «L’Unita», ki je objavilo lažni dokument notranjega ministrstva o zadevi Cirillo, so včeraj po ponovnem zaslišanju izpustili na začasno prostost. Urednico «L’Unita» so aretirali 20. marca letos v Neaplju, ker ni hotela izdati osebe, ki jo je obvestila o obisku ministra Scottija in podtajnika Pa-triarce v zapor v Ascoli Pice-nu, kjer je bil še do pred nedavnim zaprt kamarist Cutolo. Kmalu pa je Maresca priznala, da je to bil Luigi Ro-tondi. Kljub temu je časnikarka ostala v zaporu, ker so jo medtem obtožili tudi, da je pomagala pri sestavi lažnega dokumenta. Naposled pa so ji naprtili tudi obtožbo širjenja lažnih in tendencioznih vesti. Včeraj pa, potem ko je Roton-di, ki ostaja v zaporu, priznal, da je časnikarko pravzaprav o-peharil. je sodniki Marini podpisal nalog o izpustitvi TRŽAŠKI DNEVNIK 25. aprila 1982 VČERAJ ZJUTRAJ NA TISKOVNI KONFERENCI Komunisti predstavili kandidatni listi za pokrajino in tržaški občinski svet Temeljne smernice volilnega programa KPI je orisal pokrajinski tajnik Tone! - Nosilca list sta Ezio Mortone in Arturo Calabria Voditelji tržaške avtonomne federacije KPI so včeraj zjutraj na tiskovni konferenci na strankinem sedežu v Ul. Madonnina uradno predstavili kandidatni listi za pokrajinski in občinski svet, medtem ko bo točna sestava kandidatnih list komunističnih kandidatov za rajonske svete tržaške občine znana v prihodnjih dneh. Kandidate in temeljne smernice političnega programa tržaških komunistov za bližnje upravne volitve je predstavil in obrazložil pokrajinski tajnik Tonel, srečanja z novinarji pa so se udeležili tudi deželni tajnik Rossetti ter člani vodstva tržaške federacije KPI Spetič, Martone in Monfalcon. Med kandidati je mnogo znanih i-men iz italijanskega in slovenskega javnega življenja, bivših občinskih in pokrajinskih upraviteljev, žensk ter vidnih predstavnikov naprednih množičnih organizacij. Kot je poudaril Tonel, so letos komunisti predstavili močno reprezentativni kandidatni listi, ki v bistvu zastopata razvejano tržaško družbenopolitično stvarnost ter izražajo težnje KPI za celovit preporod našega mesta. Nosilec kandidatne liste KPI za pokrajinski svet je bivši načelnik komunistične svetovalske skupine v tem izvoljenem telesu Ezio Martone, ki kandidira v prvem tržaškem in tudi v dolinskem volilnem okrožju. Ostali kandidati so: (vol. okr. 2) Antonjo Tommasi, (3) Tommaso Russo, (4) Massimo Bovenzi, (5) Maria Rita Russo Lauri, (6) Gian-fvanco di Priero Turinetti, (7) Clau-dio Žerjal, (8) Fabrizio Monti, (9) Giulio Groppi, (10) Claudia Ponti, (II) Tullio Raini, (12) Sergio Bra-vin, (13) Giorgio Apostoli, (14) Pier Maria Biava (neod.), (15) Giorgio Vascotto. (16) Dušana Valečič, (17) Stelio Spadaro, (18) Bruno Opatti, (19) Rossana Zagaria, (20) Aredio Poden. (21) Fabio Fonda, (22) O-skar 'Kjuder. (23) Maria Grazia Pepeti. (24) Claudio Monti, (25) Marino Eva, (26) Perla Luša, (27) Dol-fi Wilhelm, (Milje) Gastone Millo, (Devin - Nabrežina) Ravel Kodrič. Za občinski svet pa je nosilec kandidatne liste KPI znani tržaški politični in sindikalni delavec ter pred- V Ifrek 4-urna stavka rastnih avtobusov Enotna sindikalna zveza CG1L - CISL - UIL je za torek, 27. aprila, proglasila štiriurno stavko osebja javnih avtobusnih podjetij. Avtobusi Konzorcialne-ga podjetja za prevoze (ACT) ne bodo v torek torej vozili med 15. in 19. uro. sednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Arturo Calabria, na prvih mestih liste pa so še bivši občinski svetovalci Roberto Costa, Stojan Spetič, Fausto Monfalcon in Ugo Poli. Ostali kandidati po abecednem redu pa so: Mario Batič, Bruno Bertocchi, Mauro Bezzi, Pier Mario Biava (neod.), Paolo Calan-dra, Waldi Catalano, Franco Colon-na, Pietro Cordara, Luisa Crisma-ni, Giovanni Cristofolini, Claudio Cumani, Giovanni Cuperlo, Giglio Dapretto, Franco Del Čampo, Fabio De Luisa, Giorgio De Rosa, A-lessandro Destradi, Raoul Figoli, Costantino Giorgetti, Paolo Hikel, Borut Kodrič, Marjan Kralj, Mauro Kralj, Riccardo Labadini, Riccar-do Luccio, Anita Micheli Rabitto, Fabrizio Michelini, Sergio Minutil-lo, Silvana Monti, Carlo Moser, E-ster Pacor Grande, Franco Perco, Sergio Perini, Franco Perugini, Pie- tro Petruzzi, Rosa Maria Pisciotta por. Picotti, Arrigo Roman, Marina Rossi, Jolanda Russo Burlo, Mar-cello Sellan, Claudio Sibelia, Sonja Sirk, Giorgio Sirotti, Andrea Spac-cini, Paola Starz, Slavoljub Štoka, Olivia Tomasini, Sergio Toncich, Dennis Visioli, Claudio Zaccai, Igi-nio Zacchigna, Tiziana Zamarato Fonda, Antonia Zanin Geri, Armida Zobec Valentinis ter Silvia Zorzet Sandrin. Poziv kvesture Tržaška kvestura poziva vse državljane, katerih potni listi ali pro-pustnice so že ali pa bodo v kratkem zapadli, naj jih čimprej obnovijo in tako preprečijo, da se na kvesturi, tik pred počitnicami, nakopiči delo in z njim tudi čas za vračitev dokumentov. Deželni odbor imenoval člane komisije za kulturne dejavnosti Deželni odbor je na predlog odbornika za šolstvo in kulturno dejavnost Barnabe imenoval osem predstavnikov najpomembnejših inštitucij in ustanov v Furlaniji -Julijski krajini, ki bodo sestavljali deželno komisijo za kulturne dejavnosti, to je novi organ tehnično -posvetovalnega značaja, ki ga predvideva deželni zakon 68, sprejet 8. septembra 1981. V komisiji sta tudi dva Slovenca, in sicer ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta in Marij Maver, predsednik Slovenske prosvete. Preostali člani so: Giorgio Ce-sare, predsednik tržaškega občinskega gledališča «Verdi»; Sergio1 D’0-smo, ravnatelj gledališča' Teatro Stabile iz Trsta: Rodolfo Castiglio-ne, tajnik Deželne gledališke ustanove Furlanije - Julijske krajine s sedežem v Vidmu; Giuseppe Ber-gamini, član vodstva Furlanske filološke družbe «G. I. Ascoli* v Vidmu: Luciano Padovese, ravnatelj Centra za kulturne pobude «Porde-none» v Pordenonu: Renato Tubaro, član vodstva Inštituta za kulturna mitelevropska srečanja iz Gorice. nniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA DELNIČARJEV Lansko poslovanje mva utrditev vloge TKB v našem gospodarstvu Močno naraščanje prometa v okviru vseh važnejših bilančnih postavk - Čisti dobiček (615 milijonov) v rezervne sklade - Za tesnejše sodelovanje med slovenskimi denarnimi zavodi Delničarji Tržaške kreditne banke so se včeraj zbrali na rednem letnem občnem zboru, da pregledajo potek lanskega poslovanja zavoda in odobrijo ustrezni obračun. Skupščine se je osebno ali s pooblastili udeležilo 93 delničarjev z delnicami za skupno nominalno vrednost nad 515 milijonov lir. Po počastitvi spomina sredi lanskega leta preminulega ravnatelja dr. ž. Simoniča je predsednik L. Po-lojaz zaželel novemu ravnatelju dr. V. Svetini plodno in uspešno delo v vodstvu zavoda. Nato je predsednik podal poročilo upravnega sveta. Po obravnavi gospodarskega in političnega položaja v svetu in v Italiji, se je govornik pomudil ob problemih Trsta pš prešel k poročilu o poslovanju banke v lanskem letu. Prizadevanja, da bi TKB lahko odprla nbve-po-slovalnice v naši deželi, so žal zaenkrat ostala brez uspeha, pač pa je banka prejela dovoljenje za odprtje novega okenca v Trstu. Tudi lani je nadaljevala z napori za strokovno izpopolnjevanje kadra in za avtomatizacijo bančnih operacij. Pri tem so nastajale določene težave zaradi- utesnjenosti sedanjih pro- UIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllimiUIIIIIllIlltlllllllllllllHlIllllllllllUlllllItIMUlllllllllinillHIIIIIIII V PRIREDBI BORČEVSKIH ORGANIZACIJ štorov. Kar zadeva najpomembnejše bilančne postavke, je predsednik navedel, da so redne naložbe lani dosegle 16.913 milijonov lir (+31,69 odst. v primerjavi z letom 1980), hranilne vloge in vloge na tekočih računih pa 37.859 milijonov (pri tem so hranilne vloge v primeri z letom 1980 narastle za 9,75 odst., vloge na tekočih računih pa kar za 70,38 odst.). Če upoštevamo, da so znašala tako imenovana zaupna sredstva v letu 1980 27.584 milijonov lir, se je skupna vrednost vlog lani dvignila za 37,25 odst., kar je toliko bolj pomembno, ker se je v zadnjem času konkurenci drugih bančnih zavodov pridružila tudi živahna konkurenca države s ponujanjem čedalje večjih svežnjev BOT in CCT. Poslovno leto 1981 se -je zaključilo s čistim dobičkom 615 milijonov lir (od tega 'je samo 'menjava valut, katere promet je znašal 238 milijard lir, navrgla 195 milijonov čistega prihodka). Ob koncu lanskega leta — je še dejal predsednik — je TKB štela 42 uslužbencev, katerim gre zahvala za resno in prizadevno delo. Sledilo je poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal predsednik S. Mesesnel, nakar je ravnatelj Svetina podrobneje razčlenil delničarjem postavke premoženjskega stanja in računa dobičkov in izgub. TKB danes 50 računov s tujimi bankami, predvsem v Zahodni Evropi in v Jugoslaviji, pa tudi na Japonskem, v ZDA, na Madžarskem in v Bolgariji. Po razpravi so delničarji soglasno odobrili obe poročili, predloženo bilanco in predlog o porazdelitvi dobička, ki pojde v celoti — razen deležev, za katere veljajo posebni predpisi — za okrepitev obstoječih rezervnih skladov. Sledile so volitve za delno obnovo upravnega sveta in nadzornega odbora: za člana u-pravnega sveta je bil potrjen E. Kraus, za rednega člana nadzornega odbora je bil potrjen Bevk, za nadomestnega člana nadzornega odbora pa je bil na novo izvoljen dr. Peloza. , ,.......... ‘Našemu delovnemu tovarišu DUŠKU KALCU želimo, da bi čimprej okreval. Kolektiv Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria ZADNJA PREMIERA V GLEDALIŠČU VERDI Vrhunski nastop madžarskega baleta z Delibesovo «Sylvio» V koreografiji Laszla Seregija m pod taktirko Janosa San-dorja so ubrano delovali imenitni solisti in celoten ansambel i V gledališču Verdi je bila v petek zadnja premiera tržaške operne sezone 1981-82. Nastopil je balet madžarske državne opere iz Budimpešte z Delibesovim baletom *Sylvia». Madžarske baletne umetnike smo v Trstu že občudovali v izvedbi baleta cSpartacus», tokrat so svojo mojstrstvo samo še potrdili v predstavi, ki je bila vrhunska demonstracija baletne umetnosti, pa naj gre za izstopajoče soliste ali za baletni zbor kot celoto. V koreografski zasnovi umetniškega vodje ansambla, bivšega plesalca in kasnejšega koreografa Laszla Seregija, ter pod taktirko stal- kinjalo z dolgotrajnimi aplavzi posameznim solistom in na koncu Celotnemu ansamblu, ki je potrdil visoko raven in tradicijo madžarske baletne šole, ki se v tem povojnem času bogato in študijsko oplaja ob moskovski šoli. (jk) Mladinski odbor SKGZ poziva člane mladinskih krožkov in odsekov ter vso slovensko mladino, da se množično udeležijo današnje manifestacije za vrnitev Narodnega doma Svetoivan-čanom, ki sovpada s praznovanjem obletnice osvoboditve. Mladi naj s svojo prisotnostjo dokažejo solidarnost slovenskemu prebivalstvu Sv. Ivana in podporo vsem akcijam za dosego naših pravic. nega dirigenta budimpeštanske opere Janosa Sandorja (ki bo naslednje ponovitve, vodil v alternaciji z Gedeonom Frater.jem), je izvedba od začetka do konca tekla v največji skladnosti plesalcev z Delibesovo glasbo, lahko bi celo trdili, da je brez vsake prisiljene togosti tako rekoč vsak gib solistov in zbora natančno in nazorno odražal glasbeno misel in ritem in da je predstava bila vseskozi nazoren spev čustvenosti tako v svoji plesni kot glasbeni komponenti. V to ubranost se je kljub nekaterim zvočnim ostrinam v posameznih instrumentalnih skupinah, zlasti trobilih, zelo dobro vključil tudi orkester gledališča Verdi, ki je pozorno sledil dirigentovim hotenjem. Isto velja za gibčno spremenljivo sceno in za svetlobne učinke. Naslovno vlogo Sylvie je plesala Lilla Partay s poudarjeno nežnostjo, Diano, boginjo lova, prvo plesalko in ženo «črnega lovca» Oriona, pa Ildiko Pongor s izrazito oblikovanimi karakternimi potezami. Pastirja Amynta in glavnega plesalca je podajal Gyula H-arangozo, črnega lovca Oriona in obenem plesnega mojstra pa Imre Dozsa. Največ aplavza je požel solist Ti-bor Eichner za vlogo Amorja v svojih imenitnih igralsko-plesnih variacijah, prav tako pa tudi dvojica Zoltan Nagy in Sandor Hus, ki sta interpretirala Centaura. Prepričljivo in ubrano je deloval baletni zbor, katerega vsak član bi lahko nastopal tudi kot solist. Občinstvo je izvedbo pogosto pre- ii,umi luni,iiiniiiiiiiii VČERAJ SLAVNOSTNO ODKRITJE Že po 24 urah odstranjeni dvojezični napisi vasi Dvojezični napisi na dohodih v vasi Kontovel, Prosek in Križ so trajali en sam dan. Cela vrsta domačinov nam je v včerajšnjih dopoldanskih urah javljala po telefonu, da so neki uslužbenci dvojezične table z imeni krajev v poitalijančeni in izvirni slovenski obliki, odstranili in da so na začudena vprašanja ljudi odgovarjali, da jih odstranjujejo po nalogu tržaške občine. Domačini se s presenečenjem sprašujejo kako je mogoče, da so bile dvojezične table postavljene in le 24 ur nato odstranjene. Koga so ti dvojezični napisi v pretežno slovenskih vaseh na področju zahodnokra-ške rajonske konzulte tržaške občine tako strahovito motili, da so jih s tako bliskovito naglico odstranili, ko pa je splošno znano, da je občinska služba neverjetno počasna, ko gre za izpolnjevanje njenih normalnih dejavnosti. Mar imajo desničarski in nacionalistični skrajneži res tako velik vpliv na ravnanje pristojne občinske službe, da je morala napise odstraniti? Mar res še niso nastopili časi, ko bi Contovello smel biti javno domači Kontovel, Prosecco domači Prosek in Santa Croce domači Križ, kakor domačini svoje vasi že stoletja imenujejo? Nicolazzi sprej«! bivšega občinskega svetovalca Lokarja Bivši občinski svetovalec SSk prof. Aleš Lokar je bil v petek sprejet pri ministru za javna dela Nicolazzi ju, ki se je mudil v Trstu, da bi ga seznanil s stališči slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v zvezi z obširnimi razlaščanji zemljišč. Minister je pokazal precejšnje razumevanje za ta vprašanja in je izjavil, da pripravlja nov zakonski osnutek, ki bo omogočil plačevanje Odškodnin po pravjčnčjših cenah, to se pravi, na podlagi davčnih prijav. Istočasno je obljubil tudi ukrepe, ki naj bi za ljudske gradnje omejili porabo zemljišč v okolici mest in jih v večji meri usmerili v tradicionalna mestna jedra in območja. Na koncu je obljubil tudi podporo pri sprejetju zakona za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. JUTRI ZVEČER V DOLINI Informativni sestanek Datifs v Rižarni svečanost v čast padlim za svobodo M. Govorila bosta Arturo Calabria in Franc Udovič Vrsta proslav dneva osvoboditve po naših vaseh Spominska plošča dolinskemu junaku Ivanu Sancinu-Jovu V Rižarni bo danes zjutraj ob 11. uri svečana počastitev padlih za svobodo in demokracijo, ki jo prirejajo pokrajinski odbor Vsedržavne zveze partizanov Italije -ANPI, Združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča (ANED) in Združenje bivših političnih preganjancev (ANPPIA). Govorila bosta pokrajinski predsednik VZPI -ANPI Arturo Calabria ter v slovenščini časnikar Franc Udovič. Repentabrska občinska uprava prireja danes opoldne v sodelova n ju s krajevno sekcijo VZPI - ANPI in KD Kraški dom občinsko proslavo osvoboditve. Najprej bo delega cija položila venec na grob koman danta bazoviške brigade Franca Ncmgarja na pokopališču na Colu. ob 11.30 pa bo izpred doma A. Bubniča krenil sprevod do spomenika v Repnu, kjer bo polaganje vencev ter nastop domačih recitatorjev in harmonikarja Fulvia Jurinčiča. De-vinsko-nabrežinska uprava pa prireja svečanost ob dnevu vstaje da nes ob 10.30 na nabrežinskem trgu. kjer bodo spregovorili župan Škerk, podžupan Caldi ter občinski odbornik Brezigar. Vrsta prireditev napoveduje- tudi miljska občina, osrednja svečanost pa bo ob 10.30 na Trgu Marconi v Miljah, kjer bosta spregovorila Gianfranco Carbone in Kil jan Ferluga. V Križu pa prireja sekcija VZPI - ANPI sprevod, ki bo krenil ob 9.30 izpred Ljudskega doma. j Danes bo gost predstavnikov VZ Pl - ANPI, Združenja aktivistov za tržaško ozemlje in Zveze vojnih invalidov iz Trsta množična delegacija mladine in bivših borcev iz Postojne, ki bo v jutranjih urah položila spominske vence na partizanska obeležja ter se nato udeležila svečanosti v Rižarni. Sledilo bo družabno srečanje v Križu, ki se ga bodo udeležili tudi člani mladinskega odbora SKGZ. Delegacija pokrajinskega odbora VZPI - ANPI bo danes zastopala bivše tržaške ljorce in antifašiste v kraju Fiume Veneto na proslavi ob poimenova riiu ulice po komandantu prvega bataljona garibaldinske brigade «Trst» Giovannija Zola, ki je kot znano padel v Malih Munah pri Opatiji. Na svečanosti bo prisotna tudi delegacija prebivalcev Ponča-ne in Sv. Jakoba ter svojci junaško padlega partizanskega komandanta. Tržaška občina sporoča, da bo danes ves dan Rižarna pri Sv. Soboti odprta neprekinjeno od 9. do 19. ure. Kriški baletniki gostje SKD Tabor Kriški baletniki bodo danes gos tje SKD Tabor. Ob 18. uri se nam bodo gojenci baletne skupine ŠD Mladina iz Križa predstavili s svojim programom. Je že tradicija, da mladi Križani gostujejo v openskem Prosvetnem domu in da nas vsakič prijetno presenetijo s svojim pestrim sporedom. Letos bodo njihove pravljice v glasbi in plesu, SKD Tabor Pred začetkom razprave so občni zbor pozdravili predstavniki drugih bančnih zavodov, s katerimi TKB tesno sodeluje, in sicer ing. Sosič za opensko Hranilnico, in, posojilnico, Zidarič za nabrežinsko posojilnico, Fabiani za Jugoslovansko izvozno in kreditno banko in Jakac za Ljubljansko banko. V odgovoru na pozdravne nastope je ravnatelj Svetina izrazil pričakovanje, da se bo to medbančno sodelovanje v prihodnje še okrepilo, zlasti kar zadeva tukajšnje manjšinske banke, ki bi lahko s skupnimi nastopi v večji meri kot ločeno vsaka zase pripomogle k hitrejši gospodarski rasti naše narodnostne skupnosti na tem območju. Ravnatelj je nadalje pojasnil, da si bo TKB prizadevala, da bi novo poslovalnico odprla pri Dom-ju, da pa ji sedanja višina vlog v skladu s sedanjo zakonodajo načelno dopušča raztegnitev sodelovanja tudi na sosedno pokrajino, to je na Goriško. Glede poslovanja s tujino je poudaril, da je TKB danes na prvem mestu kar zadeva obseg o-peracij, opravljenih po tržaškem avtonomnem računu, saj odpade nanjo nad 40 odst. celotne vrednosti vseh opravljenih poslov. V odgovor na ustrezna vprašanja delničarjev, je predsednik Polojaz nato povedal, da so v lanskem letu pri banki ustanovili poseben urad za razvoj in marketing, pomočnik direktorja Semen pa je pojasnil, da vzdržuje Dolina se je včeraj častno in svečano oddolžila svojemu junaku, prvoborcu Ivanu Sancinu - Jovu. Številni gost,je, predstavniki borčevskih organizacij z obeh strani meje, konzul SFR Jugoslavije Aleksander Nikolič, dolinski župan Edvin Švab, predsednik ZZB za obalne občine Rado Pišot - Sokol, predstavnik VZPI - ANPI iz Trsta senator Paolo Šema, partizani, vdova Notburga in sorodstvo, Jovovi so1 borci in sovaščani so prisostvovali odkritju spominske plošče na pročelju hiše, v kateri se je Sancin rodil in preživel mladost, dokler se ni moral pred fašističnim režimom umakniti v Ljubljano. Zagrinjalo sta s plošče odgrnila najstarejša dolinska partizana Josip Sancin in Celestin Kocjančič. Ob žalnih zvokih godbe Breg pa so vence položili: občina Dolina, VZPI sekcija za Dolino, Mačkol.je in Prebeneg, Zveza borcev iz Bo-ljunca, VZPI Boršt - Zabrežec, sekcija PSI Dolina, obalno-kraški odbor ZZB NOV Koper in KD Valen tin Vodnik. Ganjena množica se je nemo zgrnila okrog nastopajočih na pragu Sancinove rojstne hiše, častna straža pa se je primaknila k plošči, ki nosi Jovovo ime in napis, da je padel za svobodo v bitki na Nanosu: napis je dvojezičen, kajti opomin žrtve, ki naj se nikoli več ne ponovi, je namenjen tudi sodržavljanom italijanske narodnosti. Mučeniško pot Ivana Sancina so v kratkih obrisih obnovili Dušan Lo-vriha, predsednik VZPI iz Doline, ki je za obeležje dala pobudo in organizirala včerajšnjo svečanost, Rastko Bradaškja v imenu ZZB NOV iz Kopra, pozdrav italijanskih partizanov pa je prinesel sen. Šema. V kulturnem programu, ki ga je toplo napovedovala Aiiaroža Slavec, pa se je ponovila simboličena predaja idealov NOB od starejšega mlajšemu rodu. Z recitacijami in petjem so se spominu dolinskega prvoborca oddolžili učenci osnovne šole Prežihov Voranc in dijaki srednje šole Simon Gregorčič, dve partizanski je zapel moški zbor Valentin Vodnik, ki ga je tokrat vodil Valter Smotlak, partizanske koračnice pa je igrala godba Breg ki .jo vodi Viljem Slavec. Gostje in prireditelji so se po končani slovesnosti zadržali v prijetnih razgovorih in obujanjih spominov, ki jih je podžigala odlična kapljica domačega vinogradnika. Razstave SKD Tabor - Opčine. Retrospektivna razstava Avrelija Lukežiča še danes od 17. do 19. ure. o «sejimi pobratenih ffl€st» v Kopru V Kopru se že intenzivno pripravljajo na «sejem pobratenih mesto, ki bo na sporedu v času od 14. do 19. maja. Na prireditvi, ki bo mednarodnega značaja, bodo nastopile gospodarske organizacije mest, ki so pobratena s Koprom, in sicer so to Jajce, Nikšič, Prilep, Valjevo, Zadar, Ferrara, Milje in Dolina. Ob tej priliki vabi uprava občine Dolina vse zainteresirane operaterje z gospodarskega področja, ki bi radi sodelovali na omenjeni prireditvi, na informativni sestanek. Sestanek bo jutri zvečer ob 20. uri na županstvu v Dolini. DANIŠ ZJUTRAJ PRI SV. IVANU UDELEŽIMO SE MANIFESTACIJE ZA VRNITEV NARODNEGA DOMA Danes zjutraj bo pred Narodnim domom pri Sv. Ivanu (Vr-dclska cesta 25) svečano polaganje vencev k spominski plošči žrtvam nacifašizma, ki bo izzvenelo kot pomembna manifestacija za povrnitev tega važnega objekta slovenski narodnostni skupnosti. Pobudo za prireditev, ki se bo pričela ob 11. uri, so dali Odbor za vrnitev in ponovno uporabo Narodnega doma ter krajevni kulturi društvi «Slavko Škamperle* in «Union*. V kulturnem programu bosta sodelovala pevski zbor «Tabor* z Opčin in znani gledališki igralec Stane Raztresen, obenem pa bo to še ena priložnost za pomnožitev podpisov k peticiji za vrnitev Narodnega doma Svetoivančanom. Pričakovati je, da bo vsa naša narodnostna skupnost aktivno podprla boj in prizadevanje Svetoivančanov in njihovih kulturnih društev ter jim z množično udeležbo na današnji manifestaciji izkazala stvarno solidarnost. Na prireditvi bo' sodeloval tudi otroški pevski zbor svetoivan-ske osnovne šole »Oton Župančič*. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ALOJZA FERF0LJE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. SVOJCI Prosek, Devinščina, 25. aprila 1982 ZAHVALA Ob izgubi naše drage MARIJE GRUDEN por. BRIŠČAK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali. Posebna zahvala g. župniku Francu Švari in nabrežinski godbi. SVOJCI Trst, 25. aprila 1982 24. 4. 1981 Ob 1. obletnici smrti dr. DANILA ŠVARE se ga spominja Katinara, 25. aprila 1982 24. 4. 1982 brat Anton z družino _____ + 1 Dne 23. aprila je preminil MIROSLAV HLAČA (MIRKO) Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 26. aprila, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo brat, sestre in drugo sorodstvo Trst, 25. aprila 1982 Po pogrebu sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin. žalujoči žena Tončka, hčerki Lina Ivašič in Ida Šker-i lavaj ter vnukinja Marta Kodrič z družinami Gorica, Tržič, Koper, Trst, 25. aprila 1982 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta in brata ALBINA (ZORA) MILKOVIČA se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, darovalcem cvetja, nosilcem krste, ŠZ Gaja, ŠZ Sloga, profesorjem in dijakom šole S. Kosovel ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala dr. Hrovatinu in g. Živcu. SVOJCI Gropada, 25. aprila 1982 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage FRANČIŠKE MIHALIČ vd. BAK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala g. župniku Marjanu Živcu, vsem vaščanom Drage, nosilcem krste in darovalcem cvetja. SVOJCI Draga, 25. aprila 1982 “ “ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta in nonota STANISLAVA PRASLA (VINKA) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, vaščanom za izkazano pozornost ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Dolina 25. aprila 1982 ZAHVALA Ob izgubi naše drage MODRE DANEU se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala dr. Petru Starcu. SVOJCI Kontovel, 25. aprila 1982 Ob 10. obletnici smrti naše drage žene in mame MARUE ŠVARE se je z ljubeznijo spominjajo mož Just ter sinova Germano in Miran z družinama Boljunec, 25. aprila 1982 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega STANKA HMELJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Repen, Nabrežina, 25. aprila 1982 1. maja poimenovanje slovenske šole pri Domju po učiteljici Mari Samsi V soboto, 1. maja, bo pri Domju slovesno poimenovanje šole po učiteljici Mari Samsi. Slovesnost se bo pričela ob 16. uri ob navzočnosti oblasti, občinskih upraviteljev, šolskega osebja novopoimenovane šole, kulturnikov in številnih drugih gostov in krajanov. Poimenovanje pomeni za Domjo veliko, saj je to področje, ki se že staplja z mestom in je narodnostno vsak dan bolj mešano; poimenovanje pomeni tudi poudarjanje slovenskega bistva in slovenske prisotnosti v najbolj industrializiranem in torej najbolj dinamičnem predelu občine Dolina. V pripravljalnem odboru so bile angažirane vse kulturno-prosvetne sile, velik delež pa je prispevalo prebivalstvo Domja s stotinami ur prostovoljnega dela. Enotnost, visoka zavest in povezanost delavcev, gospodinj, učiteljev, star sev in kulturnih delavcev, skratka vseh Dom jen cev, je bila in je še zgledna in bo trdna osnova za uspeh sobotne svečanosti. To enotnost se nam je zdelo potrebno pouda riti, kajti samo s trdno povezanostjo je mogoče premostiti težave in doseči visoke človekolju bne cilje. V kulturnem programu, ki se bo odvijal ob poimenovanju, bodo imeli glavno besedo učenci šole, ki bo nosila ime po Mari Samsi, simbolična nit pa bo zajela otroški vrtec, godbo iz Ricmanj, pevska zbora Slavec in Venturini ter ansambel Pomlad. V primeru slabega vremena se bo kulturni program odvijal v telovadnici. (ris) 2. maja poimenovaaje šole v Mavhinjah Slovenska osnovna šola v Mavhinjah bo končno dobila svoje ime. Začetek enorazredne slovenske šole sega v leto 1854. Ta šola je delovala do zloglasne Gentilejeve šolo poimenujemo po Josipu Mur- Po razpravah in nasprotujočih uredila prostor pred šolo. Za to si mnenj smo prišli do kompro- ji gre posebna zahvala. Domačini mi sne rešitve za poimenovanje šo- so se posebno izkazali v nabiralni le. Sprejeli smo, da slovensko akciji, ko so velikodušno podprli nu Aleksandrovi! (1879 - 1901), ker je bil eden izmed pesnikov slovenske moderne, nesrečen v svo- reforme 1923. Nato je oživela za kratek čas od novembra 1943 do aprila 1944. Ponovno je šola začela delovati po drugi svetovni vojni vse do danes. Na začetku stoletja je imela 120 učencev v eno-razrednici, danes jih je 13 učen- svežine in lepote. prizadevanje pripravljalnega odbora, ker so dokazali, da ljubijo slovensko besedo in šolo. Zahvaljujemo se vsem dobrotni- cev v treh razredih. Ta podatek zgovorno priča o življenjskosti naše šole. jem življenju, ki je bilo kratko kom in darovalcem ter vse vabi-in pesnik slovenskega polja, na- mo na slovesno poimenovanje narave, cvetic, murnov, pomladne še šole. Prisrčno ste vabljeni vsi ljubitelji naše slovenske šole. Pri dite v Mavhinje, kjer bo 2. maja Naša občinska uprava se je za to priložnost posebno potrudila, ob 16. uri. slovesno poimenovanje da je obnovila celotno poslopje in šole! Pripravljalni odbor mllŽLNO^0 ***** GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Izven abonmaja V1CTOR LANOUX v ODPIRAČ (groteska) Režija MARIO URŠIČ PREMIERA V torek, 27. aprila 1902, ob 21. uri PONOVITVE V sredo, 28. aprila 1982. ob 21. uri V četrtek, 29. aprila 1982, ob 21.00 V petek. 30. aprila 1982, ob 21.00 ZARADI OMEJENEGA ŠTEVILA SEDEŽEV SVETUJEMO. DA Sl PRAVOČASNO PRISKRBITE REZERVACIJE PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA - OB DELAVNIKIH OD 10. DO 12. URE IN ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV - TEL. 734265. Gledališča VERDI Danes ob 16. uri (red D/D) bo na sporedu tretja predstava baleta Lea Delibesa «Sylvia». Gostuje Balet budimpeštanske opere. Koreografijo je izdelal Laszlo Sercgi. ROSSETT1 Danes ob 17. uri predstavi Gior-gio Gaber delo «Anni affollati». Rezervacije pri osrednji blagajni. Matija Urdih 90-letnik že le L; objavljamo pod rubriko «Naše korenine» kratke življenjepise naših ljudi, ki sd prekoračili 80 ali 00 let. Tako je tudi z današnjo ko renino Matijo Urdihom od Sv. Ivana, ki je v četrtek praznoval 90. rojstni dan. Ob te.i priliki so mu sorodniki in prijatelji nazdravili ter pripravili slavje v Ljudskem domu v Potnoiijerju. V soboto pa so mu člani in odborniki priredili d*ugo slavje, kateremu sta se pridružita še 80-letnika Antona Afrič in Miač. Čeprav se Matija ni rodil bri Sv. Ivanu, ga imajo Svetoivančam za svojega, sa.j živi v tem slovenskem predmestju od leta 1906. Rodil se je, namreč 24. aprila 1882 v Kostanjevici na Krasu. Izučil se je za Sodarja in v Trstu je bil dolgo let zaposlen kot sodar v pivovarni Dre her. «Matko», kot ga vsi poznajo je bil naprednih idej. ker se je ledno boril za deiavrki razred. Praznik dela 1. maj .je Matko ved no praznoval, tudi v najhujših ča sih fašizma, tako da je bil leta 192s kmalu ob delo, kajti fašisti so zah tevali od ravnateljstva pivovarne, da njega in drugega tovariša od pusti Ker pa je bil kot sodar nra vi mojster, ga je čez nekaj časa ravnateljstvo spet poklicalo na de lo. V pivovarni je bil zaposlen ce lih 42 let. Lela 1921 se je potočil z Lauro Tomažič, ki mu je v za konu povila dva otroka. Za časa NOB je Matko kot napreden in zaveden Slovenec pomagal v vrstan OF. Po vojni pa je bil vedno pri šoten na prireditvah tako v PD «S. Škamperle* kot v PD «Zvezda» y Podlonjerju, kjer sedaj živi s si nom Ernestom. Kljub tolikim letom je Matko še zdrav in čil in. kar ,ie zanimivo, se bodi skora: vsak dan kopat v Barkovl.je. Zadnjič se je kopal v sredo in kot je sam izjavil; «Sem zaključil 89. leto s ko panjem in vstopim v 96. leto čist in svež» Čestitkam sorodnikov ter vseli prijateljev se pridružuje tudi Pri morski dnevnik z željo, da bi dočakal v zdravju še 100 in več k' in da bi ob lOOlet.nici napravil v Bark ovijali «en točo* za čitatelje našega dnevnika. M M. se .je za vedno preselil v Dolino, kjer je imel trgovino jestvin do Leta 1948, ko je prevzel trgovino v Trstu, k.jer je delal vse do februarja tega leta. Kot nešteto naših ljudi je bil tudi Milan še kot mladenič preganjan od fašistov. Veliko preiskav je imel na domu. kot tudi v trgovini, ter je pokusil čeprav za kra tek čas, fašistične zapore, Pred drugo svetovno vojno so ga odpoklicali v vojsko in poslali v «bat-taglione speciale*. od koder je ob polomu fašizma zbežal domov. V času NOB se je Milan javil parti zanom. Bil je nekaj časa v Tatrah, od koder so ga poslali domov in tu je bil povezan ter delal na terenu kot finančni referent. Po vojni, ko so prevzeli naše kraje anglo-ameriški zavezniki, so v Dolini zbrali tri domačine; Piaš-lja, Jerjana in Bevka, da bi enega od teh treh imenovali za župana. Izbrali so Bevka, ki je biJ leta 1945 imenovan za župana do leta 1949 do prvih volitev. Vsa ta leta je Milan Bevk zvesto in pošteno delal v .korist dolinskih občanov. Čeprav je po tolikih letih dela v zasluženem pokoju, ne miruje. Ob deluje svoje vinograde in ob večernih urah ga srečamo v gostilni pri -Studencu v družb* domačinov, kjer za kratek čas in za zabavo igra na karte. Čestitkam družine, prijateljev in znancev se pridružuje tudi naš dnevnik, katerega je slavljenec zvesti čitatelj, ter mu želi še mnogo, srečnih let. Sedemdeset let Milana Bevka Ludvik Moli 60-Idnik sel je razpad fašizma dočakal v Bariju, pravzaprav v Carbonari, kjer je tudi 14. oktobra 1943 vstopil v partizane v Prvo prekomorsko brigado. Leto dni kasneje pa je bil premeščen v Peto prekomorsko, v katerj je služboval kot borec in bel ničar. V bolničarski četi XVIII. di vizije pa je služil do konca vojne; tu je opravljal tudi funkcijo kurirja. Vinko Prasel je sodeloval v bojih in akcijah v Gospiču. Novem me stu in Ribnici pri Ljubljani. Leta 1980 je bil odlikovan z medaljo za hrabrost. Po demobilizaciji avgusta 1945 se je vrnil v rodno Dolino, kjer se jc zaposlil in delal pri številnih podjetjih v gradbeništvu in drugod. Zadnja leta pa se je posvečal zemlji. Dokler je mogel, je skupaj z ženo Marijo vzdrževal majhno kmetijo, nato pa jp gojil trte, ker je zase in za svojo 'družino rad pridelal dobro domačo kapljico. Vinka Praši ja je strla bolezen, ki ga je za več mesecev priklenila na posteljo. Prejšnji teden je dotr-pel; na j mu gruda. Koncerti Za Societa del concerti (Tržaško koncertno društvo) jutri, 26. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti za abonma koncertnega društva koncert violinista Thomasa Zehetmaira. Kino Ariston 16.30 - 18.20 - 20.10 - 22.00 «Un lupo mannaro americano a Londra*. Režija John Landis. Riiz 16.30 «Cercasi Gesli*. Beppe Grillo, Maria Schneider. Eden 15.30 «Canon il barbaro*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.20 «Arturo». D. Moore, L. Minnelli. Fenice 17.00 «Due gocce d accjua salata*. Nazionalc 14.00 «La časa della pa-ura*. Jutri ob 16.30 «Josephine story». Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallg 16.30 «Pierino il fichissimo*. Jutri ob 16.30 «Africa ama*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.45 «SOB». Julie Andresvs, Moderno 16.3(1 «U Boot 96». Režija Wolfgang Peterson. Filodrammatico 15.00 «Caldo profu-mo di vergine*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16,00 «11 paramedico*. Enri-eo Montesano. Edwige Fenech. Vitlorio Vencto 1515 «Cristiana F, Noi i ragazzi dello zoo di Jder-lino*, Mignon 10.30 «Lilli e il vagabondo*. Radio 14.30 «Les pomoči ates*. Clau dine Bečane. Prepovedan mladini pod 18. letom. bo lahka" domača | Lumicre .l5;3? sc™ mia*. Jutri ob 16 00 «Uliimo val- Letovanje otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu Vpisovanje pri SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/111., od 9. do 12. ure. 1 GLASBENA MATICA TRST V četrtek, 29. aprila, ob 18.30 v «Gallussovi dvorani*. Ulica R. Manna 29 TOMAŽ LORENZ - violina JERKO NOVAK - kitara Na sporedu; A. Corelli, Chr. G. Scheidler, J. Golob, J. Ibert, N. Paganini Izleti ■G______________ V Dolini je Milan Bevk zelo zna in spoštovana osebnost. Njegov mladostni in živahni korak nikakor ne izdaja v njem sedemdesetletni kg. In vendar je res, da je svoj lePi življenjski jubilej slavil v petek. Milana Bevka, - čeprav se ni rodil v Dolini, štejejo Dolinčani za svojega, saj živi v tej slovenski vasi od leta 1933 in se je tudi leta 1838 poročil z domačinko Vido Slavec in tako si je v tej vasi ustvaril družino. Rodil se je namreč 23. aprila 1912 na Lokavcu v zavedni Bevkovi družini. Oče je bil trgovec in je tudi Milan po končani šoli delal v vaški trgovini, dokler hi, moral v italijansko vojsko v Neapelj. Ko se je vrnil iz vojske, V krogu svojih dragih je v po nedeljek v Prečniku praznova' 60 let Ludvik Mokole, zavedan Slove nec in antifašist. Slavljenec se je rodil v tej prijetni vasici zgornje-ra dela devinsko-nabrežinske občine v številni kmečki družini. Pri štirinajstih, letih se je zaposlil v tržiški ladjedelnici, kjer je delal do leta 1941, ko je bil mobiliziran v italijansko mornarico. Po kapitulaciji Italije so ga s silo premestili v Egipt, od koder pa se je vklju čil v jugoslovansko osvobodilno gi banje, točneje v prvi bataljon četrte prekomorske udarne brigade. Na to je bil premeščen v slovensko Cankarjevo brigado, ki je v začet ku maja 1945 osvobodila Ljubljano. Po vojni se je Ludvik Mokole po krajšem bivanju v matični dumo vini dokončno preselil v ro ritno vas in se takoj aktivno vključil v kra ievno družbenopolitično življenje. Bil ie prvi predsednik prosvetnega društva c-Zarja v svobodi* s Šem polaja in Prečnika in nato dolga leta član vodstva sekciie KPI za devinsko-nabrežinsko občino. Danes je Ludvik predsednik krajevnega sosveta ir, na nripravlialnerra od bora za postavitev spomenika pa dlim iz Prečnika. Dra«! Ludvik, vaška skupnost iz Prečnika ti kliče še na mno^a zdra va in vesela leta. Čestitkam se pri družuje naš dnevnik Občinska uprava Devin - Nabrežina prireja v nedeljo, 9. maja 1982, PRIJATELJSKI IZLET v Novigrad z motorno ladjo «Dioneo». Pobuda spada v okvir izmenjav, ki izhajajo iz listine o pobratenju z občino Buje ter je namenjena občanom Devina - Nabrežine. Odhod bo ob 8. uri iz pristanišča v Sesljanu. Povratek pa je predviden okrog 21. ure. Interesenti lahko dobijo nadaljnja pojasnila vsak delovni dan od 10. do 12. ure na županstvu v sobi št. 16. V istem uradu se zbirajo prijave in dvigajo vozne karte. Kriška sekcija VZPI-ANPI sporo ča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Val Camo nico (29. in 30.5.). Vpisujeta Zofi Sedmak (Ljudski dom) in Gigi Bo gatec (Bruži). ki oljenem prosita ostale izletnike, da poravnajo vpis nino. Vinku Praslju v spomin Pred tednom dni je k poslednje mu počitku legel Stanislav Prasel, po domače Vinko. Na zadnji poti so ga .spremili u-žaloščeni sorodniki in številni va ščani. Vinko se je rodil v Dolini 22. januarja 1907. Bil je kmečkega porekla in je mlada leta preživel na kmetiji. Življenje mu je teklo mirno, brez burnih preobratov, vse do pričetka druge svetovne vojne. Pia- Prosveta * U iVlackolje vatu na ra/.vilje p*a pora ob 30-letnici društvenega delovanja. Svečanost bo danes, 25. aprila, ob 18. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Taborniki RMV priredijo jutri, 26. t.m., v Prosvetnem domu na Opčinah lutkovno iglico Zajček Dideldajček. Predstave bodo ob 9.00, 10.00 in 11.15. Amaterski oder J. Stoka gostoval v Sromljah Sinoči so proseški amaterji gostovali v Sromljah z veseloigro *Slana veda*, ki jo je napisal domačin Lojze Cijak. To igro so že uprizorili na Proseku ter v nekaterih okoliških vaseh in z njo imeli precej uspeha, saj so se pred vsem starejši gledalci zabavali ob j prikazovanju življenja na Kontovelu I pred 100 leti Razna obvestila Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju poziva aktiviste, da se udeležijo svečanega po’aganja vencev, ki bo danes, 25. aprila, ob 11. uri pred Na rodnim domom pri Sv. Ivanu (Vr-delska cesta 25). Ob tej svečanosti bomo ponovno izpričali našo zahtevo po vrnitvi Narodnega doma nam vsem in po globalni zakonski zaščiti naše narodnostne skupnosti. Godba na pihala Vesna iz Križa zbira ob priliki 100-letnice fotografi je in dokumentarno gradivo o preteklem delovanju. Gradivo zbiramo v domu Albert Sirk. Odbor za vrnitev in ponovno uporabo Narodnega doma, KD «Slavko Škamperle* in KD «Union» vabijo ob dnevu osvoboditve na svečano po laganje vencev, ki bo danes, 25. aprila, ob 11. uri pred Narodnim domom pri Sv. Ivanu (VYdei.ska ce sta 25). Ob tej priložnosti hočemo prav pred spominsko ploščo žrtev fašizma ponovno izpričati našo za htevo po čimprejšnji vrnitvi Narodnega doma nam vsem. in po glo balni zakonski zaščiti naše narodnostne skupnosti, zato računamo tuli na vašo množično prisotnost. Kriška sekcija VZPI - ANP1 vabi vse vaščane, da se udeležijo povorke ob prazniku osvoboditve, ki se ga bosta letos udeležila tudi godba in pevski zbor. Zbirališče danes. 25. t.m., ob 9. uri na dvorišču Ljud skega doma v Križu. Popravek: V včerajšnjem Primor 'kem dnevniku je bilo napačno objavljeno. da bo danes razvitje pra pora KD Primorsko - Mačkolje, kar pa očitno ne drži, saj ga bodo razvili šele v nedeljo. 16. maja. t.l. Opravičujemo se za pomoto. ŠK Kras organizira v soboto. 1. maja, s pričetkom ob 16.30 na dvorišču Piosvetnega doma na Opčinah koncert priznanega rock an samb’a Boomcrang iz Kopra. Državni poklicni zavod Jožef Stefan vabi starše v sredo, 28. aprila, ob 18. uri na sedež šole na pri- , pravljalno sejo za slavnost poime- i novanja, ki bo v soboto, 8. maja. * Krožek ZKMI Devin-Nabrežina priredi danes, 25. aprila, PROSLAVO 37-LETNICE OSVOBODITVE IN 41-LETNICE USTANOVITVE OF PROGRAM: ob 11. uri otvoritev razstave Pinko Tomažič in tovariši v občinski knjižnici v Nabrežini; ob 18. uri pozdrav organizatorjev, nastop italijanskega zbora srednje šole V. Gortan iz Buj, nastop slovenske kantavtorke Marinke Lugarič s Koroškega. DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH vabi vse člane, da se udeležijo REDNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo v prvem sklicanju danes, 25. 4. 1982 ob 9. uri v drugem sklicanju JUTRI, 26. APRILA 1982 ob 20.30 v prostorih Društvene gostilne — Proseška ulica 39 UPRAVNI ODBOR ZADRUGA PLANINSKI DOM MANGART vabi vse člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR ki bo v prvem sklicanju dne 27. aprila ob 17. uri in v drugem sklicanju z vsakoštevilno prisotnostjo v sredo, 28. aprila, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo blagajnika; 3. poročilo nadzornikov; 4. razprava. Vabljeni Odbor NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje ZGODOVINA ČASNIKARSTVA NA TRŽAŠKEM ki bo v sredo, 28. aprila, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega V doma v Trstu. Predaval bo prof. dr. Jože Pirjevec KD VESNA prireja v počastitev mednarodnega praznika dela v sredo, 28. 4., ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu SREČANJE S TREBENCI Nastopata dramska skupina in mešani zbor KD Primorec. V petek, 30. 4„ ob 20.30 v domu A. Sirk. KONCERT KRIŠKIH ZBOROV Nastopata dekliški in moški zbor Vesna. VABLJENI! Vabljeni ste na OBČNI ZBOR Zadružne kraške mlekarne, ki bo danes, 25. aprila, ob 9.30 na Colu. Dnevni red: 1. poročilo u-pravnega odbora in predložitev obračuna za leto 81; 2. poročilo nadzornega odbora in o-dobritev obračuna za leto 81; 3. razno. Sledi ogled in strokovna obrazložitev delovanja mlekarne lilillilll SLOVENSKO »aiTUHBl -----------M8SIV9 TABOR wa"e SKD TABOR Danes, 25 aprila, ob 18. uri i v Prosvetnem domu na Opčinah PRAVLJICE V GLASBI IN PLESU Nastopajo gojenci baletne skupine ŠD Mladina iz Križa. 0£Umcc ŽUeUn BOUUNEC priitdi v torek, 27. aprila, ob 29. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE Vodi Stojan Kuret Po končanem koncertu vozi linijski avtobus za Dolino, Mačkolje in Prebeneg ob 2152. za Trst pa ob 22 23 izpred gleda lišča F. Prešeren. SEKCIJA KPI J. VERGINELLA - KRIŽ priredi TRADICIONALNI PRAZNIK 1. MAJA Ljudskem domu v Križu Vabljeni .................................nuni...umnimi....... iiinii.tniiinniin.il.•innninnnn........m .........................................................■mn.......................... DNEVNA SLUŽBA LEKARN Danes, NEDEUA, 25. aprila MARKO, DAN VSTAJE Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.03 — Dolžina dneva 14.01 — Luna vzide ob 7.20 in zaione ob 22.09. Jutri, PONEDELJEK, 26. aprila ZDESLAV Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,2 stopinje, najnižja 6 stopinj, ob 18. uri 14,9 stopinje, zračni tlak 1016,1 mb ustaljen, veler jugozahod; nik 15 km na uro, vlaga 57-odslotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Diego Delilen, Antonella Poli, Lorenzo Cossi, Christian Lorenzi, Mauro Ferluga, Lu-ca Marcolina, Christian Pujas, Franco D’Amore, Matico Ussia. UMRLI SO; 26-letna Nadia Vat-tolo, 7l-letna Ada Maitincig por. Simonetti, 83 letni Cosmo Damiano Arciero, 75-letni Umberto Pavoni. 84 letna Paola Sandach por. Mogo-rovich. 75-letni Pietro Vizzoli, 66-letni Alessandro Monteduro, 76-letni Mariano Donaggio, 61-letni Carlo Dardi. 80-letna Lidia Zoccoletti vd. Banelli. 84-letni Domenico Di Bella, 82 letna Anna Deselich. 89-letni Martino Schlander. 82-letna Angela Škabar, 77-letna Maria Bertok vd. Padovan, 46 letni Renato Flego. OKLICI: skladiščnik Franco Tur-chetto in gospodinja Liliana Manni-ni, ribič Antonio Pugliese in este-tistka Margarita Candia. uradnik Fulvio Torlo in v pričakovanju prve zaposlitve Marzia Vidulli, državni uradnik Cosimo Lomart.ive i:i u-radnica Nevia Giugovaz.. klepar I-gor Sossi in uradnica Alberta Car- ,v. ,:a" ' 1 Včeraj- danes 1 : • ZA V AŠO POROKO .. «F0T0GRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barricra) li. karabinjer Domenico Trenga in gospodinja Susanna Balducci. zdravnik Bruno Ponga in učiteljica Bruna Boz. kovač Roberto Lugnani in trgovska prodajalka Sabrina Cossut-ta, urar Enrico Fungone in trgovska prodajalka Marina Brandolin, mehanik Furio Moratto in trgovska pomočnica Claudia Busetti. trgovec Antonino Cardille in uradnica Isa-bella Meriggioli, telefonski izvedenec Fabio Cornaehin in knjigovod-kinja Leda Bonifacio, zemljemerec Flavio Sinder in delavka Wally Stojkovič, mehanik Dario Vidonis in trgovska prodajalka Mara Steffin-longo učitelj Marino Lonzari in učiteljica Gianna Abbatizi, finančni stražnik Antonio Chechile in trgovska prodajalka Giuliana Gruden, e-konomist Wolfang Albi in prevajalka Patri/,ia Fusco, agent Lorenzo B;mello in umetnica Margherita Pasquarella, knjigovod Federico De Luca in gospodinja Anna Camassa, uradnik Roberto Fachinetti in pomočnica Patrizia Tomini, uradnik , Mauro Muggia in uradnica Pasqua lina Viola, finančni stražnik Antonio Casale in gospodinja Gisella Murru. strugar Domenico D'Aloia in analistka Anna Maria Felcppa, podčastnik karabinjerjev Sergio Pandin in uradnica Renata Valent, uradnik Walter Romano in učiteljica Bonija Koren, namestnik Giulia no Banelli in uradnica Sonia Stefani. uradnik Sergio Cattaruzza in u-radnica Mara Visintin. gradbeni delavec Claudio Kavalic in trgovska pomočnica Rita Bortulin. šofer n* —*..*_* jn uradnica A Pierluigi Paluzzano driana San. pristaniščnik Mauro Berger in uradnica Tiziana Travan. bolničar Raffaele Maffei in kmetica Rosaria Dalla Zeta. prodajalec časopisov Giorgio Corossi in tajnica Adriana Drioli. (od 8.30 do 20.30) Drevored 20. septembra 4, Ul. Bernini 4. Ul. Commerciate 26, Trg 24. aprila 6, Sesljan. Opčine. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Settefontane 39. Trg Unita 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Setterontane 39. Trg Unita 4. Sesljan. Opčine. LEKARNE V OKOLICI Boliunee: tel 228 124; Ba/ovica cel 226 165, Opčine: tel. 211 UM; Prosek tel. 225 141; Božj*. polje Zgonik: tel 225 596. Nabrežina: tel 200 121; Sesljan tel. 209 197; Zavije cel 213 137; Milje tel. 271 124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ire. tel. 68 441 LOTERIJA BARI 53 20 37 8 10 CAGLIAR1 23 20 3 87 30 FIRENCE 15 43 23 50 31 GENOVA KS 90 85 58 49 MILAN 63 4 39 3 11 NEAPELJ 36 55 63 48 32 PALERMO 77 69 17 61 43 RIM 54 85 89 83 34 TURIN 80 37 16 45 28 BENETKE 80 3 53 46 31 EN ALlOTTO XII 2 2 X 2X2 2X2 Jutri bo praznoval MIRO ŽAGAR 60. rojstni dan. Še na mnoga zdrava in srečna leta mu kličejo iena ter hčeri z možema. Posebno pa mu čestitajo vnuki Katja, Andrej in Peter. Andrejka in Franko se veselita prvorojenca ERIKA Njuni sreči se pridružuje dekliški zbor Igo Gruden f Čestitke V četrtek jc praznoval svoj rojstni dan DEJAN iz Prečnika. Vse najboljše mu želi prijatelj Igor z Jngelc. Srake TFS Stu ledi čestitajo najglasnejši ANKI ob njenem visokem življenjskem jubileju. CARMEN Iz Boršta: za njen 20. rojstni dan ji želijo mnogo sreče, zdravja in uspeha 20 letniki iz Boršta. Očetu in nonotu MIROTU s Proseka želijo vse najboljše ob rojstnem dnevu svojci. Jutri bo praznoval 20. rojstni dan VVALTER ZUDICH iz. Ricmanj, ki služi vojaški rok. Mnogo sreče v življenju ter da bi se v vojaški suknji dobro počutil, mu voščijo mama, papa, sestri Orietta in Giuliana z možem. Mala Monica pa pošilja stricu koš poljubčkov. Danes praznuje rojstni dan naša draga JELKA KRIŽMANČIČ iz Gro-pade. Vse najboljše, posebno pa mnogo krepkega zdravja ji iz srca želijo mož Ladi, hči Betty in VValter. V petek je MILAN BEVK praznoval 70 let. Še mnogo zdravih in srečnih let mu želita družini Čuk. Mladi mamici Marinki in očetu Maksu čestitajo ob rojstvu prvorojenke ERIKE bivše sošolke iz četrte a. RIELLO — Gorilniki In peči no plinsko olje • Plin -Nafto - Elekrrične črpalke AERMEC klimatske naprave LANDIS-GYR Termoregulacij-ske naprave PODJETJE ORO p.l. OTELLO i C. Ul. F Severo 42 — Trst Telefon 569-201 PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI Aurum ki nudi konkurenčna kotiran|a in brezplačne ocenitve. TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA m foto ■ kino kontaktne leče Ulica Bnonarrnti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telelon Ti 29 96 ZLATARNA-UR ARNA «Svizzera» dl i* Sornce Ulica DOXA mafriMd T RS T S. Spiridione 12 Tel. 60-252 Danes se poročita GORJANA in K/VRLO ŽERJAL Vso srečo v skupnem življenju jima želi KD F. Prešeren Agraria Stokovac trst Ul. Maovaz 36 Borgo S. Sergio Tel.; 818-186 Bogata izbira semen, rastlin, gnojil, kmečkega orodja. Parkirni prostor. ORVISI bogato Izbiro vsakovrstnih Igrač fRST — UL. PONCHIELLI 3 KVOTE: 12 — 31.287.000 lir 11 — 750.800 Ur 10 — 61.800 lir URARNA-ZLATARNA Se Vam priporoia ia nakup in obisk! OPČINE ProMška 6 Tdaf. 211-465 GORIŠKI DNEVNIK 25. aprila 1982 IZ POROČILA NA VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU Kmečka banka lani povečala hranilne vloge za 50 odstotkov Ugoden in uspešen razvoj slovenskega kreditnega zavoda odkar posluje v novih prostorih • Soglasno potrjen dosedanji odbor Goriška Kmečka banka je v lanskem letu, to je odkar posluje v novih prostorih na Verdijevem korzu, povečala svoje delo, razvila svojo dejavnost na področja, kjer ni bila doslej prisotna, pripravlja se še na nove podvige. To kljub poslabšanemu gospodarskemu stanju na Goriškem, kjer je kriza v industriji iz dneva v dan večja, in kljub zmanjšanju trgovinske dejavnosti v mestu Gorici zaradi manjših nakupov jugoslovanskih turistov. To izhaja iz poročila upravnega odbora Kmečke banke na včerajšnjem občnem zboru tega slovenskega kreditnega zavoda, ki ga je prebral predsednik upravnega odbora Ksaverij Leban. «Zadovoljni smo s poslovnim uspehom naše banke*, je dejal Leban in nadaljeval: «Ta uspeh pripisujemo večji dimenziji banke v novih poslovnih prostorih, vztrajnemu delu osebja in zaupanju varčevalcev, saj so se hranilne vloge na tekočih računih povečale za skoraj 50 odstotkov, kar je za te čase pravi rekord.* Med novimi dejavnostmi so krediti ESA za obrtnike, krediti Confagi za trgovino, obrt in malo industrijo: pripravljajo konvencijo za izposlovanje kreditov Artigiancassa za obrtnike in ERSA za kmete. V programu pa i-ma.jo še precej '’rugih pobud. Če je bilo leto 1980 pomembno zaradi odprtja novih prostorov je bilo lansko zato, ker so pristopili v konzorcij ljudskih bank v naši deželi in kasneie tudi v konzorcij dvajsetih ljudskih bank za elektronsko obde lavo računov v Padovi. S pristopom v prvi konzorcij so precej povečali delovni delokrog. Za več kot petino so se povečali krediti, ki so dosegli 10.374.710.827 lir, kar jc za več Lot dve milijardi in pol več kot v prejšnjem letu. Povečala se je seved.. tudi vrednost nepremičnin, ki presega 846 milijonov lir. Veliko več imajo tudi strojev in niih vrednost je skoro pol milijarde Ur. Zaupana sredstva Kmečki banki so lani dosegla znesek 24.282.315.413 lir, ker so se povečala za več kot osem milijard Ur, kar pomeni kar 49,7 od stotkov več kot leto prej. To je svojstven rekord. Hranilne vloge so se j povečale za približno pet in pol mi-1 lijarde Ur, vloge na tekočih računih pa za približno dve milijardi in. pol. Ta uspeh je toliko bolj pomemben spričo dejstva, da so se vlagatelji v tem letu usmerjali tudi na drugačne vrste varčevanja ali pa vlagali prihranke v trajne dobrine. Predsednik upravnega sveta je zborovalcem podrobno orisal druge postavke lanskega obračuna. Povedal je ob koncu tudi, da so bili dohodki za več kot milijardo in pol višji od onih v prejšnjem letu. Čistega dobička so imeli 381.276.420 lir Največja del te vsote so dali v red no in izredno rezervo, nekaj namenili tudi za dobrodelne namene. Premoženje banke se približuje dvem milijardam Ur. Po poročilu predsednika upravnega odbora je poročal še predsednik nadzornega odbora Silvan Mesesnel, ki je potrdil Lebanovo poročilo in dejal, da je Kmečka banka napravila velik korak naprej in si pridobila velik ugled pri tukajšnjih slovenskih in italijanskih poslovnih ljudeh. Po razrešnici dosedanjemu odbo- ru in po nekaterih pojasnilih je bil soglasno potrjen dosedanji odbor, v katerem so: Ksaverij Leban, dr. Karlo Primožič, Josip Kerševan, Danilo Nanut in Mirko Hmeljak. Potrjeni so bili tudi člani nadzornega odbora, in sicer Silvan Mesesnel, dr. Štefan Bukovec in Aleš Hoban. Julrt v Novi Gorici odkritje kipa dr. Aleša Beblerja Novoizvoljeni tajnik predsedstva centralnega komiteja ZKS Miha Ravnik bo jutri, ob 17. uri, na Kidričevi ulici v Novi Gorici odkril spomenik primorskemu rojaku in revolucionarju dr. Alešu Beblerju, eni najbolj značilnih osebnosti partizanskega gibanja na Primorskem, ki je ves čas po vojni opravljal važne funkcije v jugoslovanski vladi in diplomaciji. PRIREJA JIH KULTURNO DRUŠTVO «BRISKI GRIC» Bogat in zanimiv program prireditev za prvomajske praznike v Števerjanu Osrednja prireditev bo v soboto, 1. maja V petek odprtje razstave škofjeloških umetnikov in tipičnih briških vin - Pohod iz Steverjana v Gonjače in nazaj bo v nedeljo Naglo se bližamo 1. maju, prazniku delovnih ljudi, ki ima pri nas na Primorskem še poseben pomen, pomen, saj je 1. maja 1945 slovenska partizanska vojska osvobodila Gorico, Trst in vse naše kraje. V spomin na ta dan prirejajo marljivi člani kulturnega društva «Briški grič* v Števerjanu že vso povojno dobo (vmes je sicer bilo nekaj let premora, sedaj pa je ta praznik že devetnajstič na vrsti) praznovanja, ki trajajo več dni. V Števerjanu bodo 1. maj praznovali tudi letos in pripravljen je bil razvejan in zanimiv program. Začel se bo v petek, 30. aprila. Najprej, ob 19. uri, bodo v prostorih društva «Briški grič* na Bukovju odprli razstavo šest likovnikov iz Železnikov pri Škofji Loki. Spregovoril bo ravnatelj muzeja v Škofji Loki, pel bo Briški oktet. Ob 20. uri bo v Dvoru odprtje razstave briških vin. Sledila bo seveda pokušnja teh vin, zvečer bo na ploščadi v Dvoru ples. V soboto, 1. maja bo ob 9. zjutraj planinsko - orientacijski pohod. Popoldne, ob 16. uri, bo na Trgu Svobode polaganje vencev, na vrsti bosta tudi priložnostna prvomajska govora. Spregovorila bosta prf. Aldo Rupel, tajnik TO SKGZ in Lu-ciano Pini, tajnik področnega odbora CGIL. V Dvoru bo sledil kulturni nastop. Program bosta izvajali folklorni skupini «Danzerini di Lucinico* iz Ločnika in «Stu ledi* iz Trsta. Potem bo za plesalce i-gral ansambel «Oglarji*. Zelo bogat je program nedelje, 2. maja. Dopoldne bo na vrsti 3. spominski pohod iz Števerjana v Gonia-če in nazaj. Prirejata ga KD «Bri-ški grič* in Krajevna skupnost v Kojskem, sodelujejo pa ZSKD, ZS ŠDI in Občinska zveza telesnokul-turnih organizacij v Novi Gorici. Pohod je letos že v tretje in ima namen spomniti se prav v teh dneh borcev, ki so padli za osvoboditev naših krajev. Tudi letos se bo pričel pred spomenikom padlih NOB v Števerjanu, udeleženci bodo šli preko meje do spomenika v Gonjačah, tam bodo položili venec, zatem se bodo vrnili v Števerjan. Za udeležen- ce sta na voljo dve progi, na 10 in 20 kilmetrov, sodelujejo lahko posamezniki in skupine. Vplisovali bodo v Dvoru od 8. do 9. ure, odhod bo ob 9.30 Ob povratku bodo vsi udeleženci (vpisnina znaša 2.500 lir) debili spominsko kolajno; na progi bodo delovale kontrole in okrepčevalnice. Skupine bodo dobile tudi pokale in druge nagrade. V nedeljo popoldne bo v Dvoru kulturni program. Nastopijo tamburaši iz Reteč pri Škofji Loki, člani sekcije za športno - ritmično in o-rodno telovadbo ŠD Dom iz Gorice in otroci sekcij splošne telesne vzgoje iz Števerjana, Pevme in Gorice. Tridnevno prireditev bodo zaključili s plesnimi akordi ansambla «Ogla-rji*. Odveč je povedati da bodo v Števerjanu na voljo dobro briško vino ter cela vrsta dobrih jedi na žaru. Tako je bilo vedno, tako bo tudi tokrat. Ob koncu tedna torej nasvidenje v Števerjanu! Tako bomo tudi nagradili prizadevnost šte-verjanskih kulturno - prosvetnih delavcev. NASTOP KOPRSKEGA ZBORA «0BALA» UMETNIŠKI VEČER ZBOROVSKEGA PETJA Zelo posrečen programski izbor, ki odraža zborove kulturne težnje Letošnja koncertna sezona je prišla do konca. In prav za zadnji glasbeni večer smo lahko poslušali nedvomno bogato in kulturno vokalno izvajanje koprskega zbora Obala, ki je tako tudi idealno zaključil niz letošnjih koncertov. Ni tu naš namen delati kake umetniške ali organizacijske bilance letošnje sezone, vendar nam tudi ni mogoče iti kar mimo vsaj bežnega pregleda naše ga glasbenega leta. Če hočemo na kratko prerešetati letošnji potek sezone, potem lahko najprej z veseljem ugotovimo, da se je program vseskozi redno in točno odvijal. In to ni nepomembno, predvsem zaradi odnosa do publike in koordinacije z drugimi res številnimi glasbenimi prireditvami v našem mestu. Zadovoljni smo nadalje lahko, ker se na vseh teh koncertih daje velik poudarek slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Vse to je gotovo že namen prirediteljev samih, in menimo, da kaže v tej smeri tudi nadaljevati. Saj lahko le slovenska koncertna sezona daje posebej poudarek v tej smeri. Ob robu naj še pripomnimo, da je naša abonmajska sezona predvsem namenjena slovenski publiki. Zadovoljni smo sicer, da je veliko obiska tudi s strani ljubiteljev glasbe večinskega ODPRLI 13. SIMPOZIJ OGLEJSKIH ŠTUDIJ Poudarek na velikem pomenu Ogleja v vsestranskem razvoju Srednje Evrope Letošnji simpozij posvečen 100-letnici oglejskega muzeja - Uvodno poročilo je imel prof, Jaroslav Saše! od SAZU iz Ljubljane V februarju leta 1882 je občinski svet v Ogleju sprejel sklep o ustanovitvi arheološkega in domoznanskega muzeja, nekaj mesecev kasneje, v avgustu istega leta, so muzej tudi odprli. Stoletnico oglejskega muzeja, ki se stiska v tesnih prostorih in ki prav zaradi tega potrebuje večjo, sodobneje opremljeno stavbo, več dotacij in tudi več osebja, da bi bil lahko odprt sto-tisočem letnih obiskovalcev tudi popoldne, so proslavili včeraj na otvo- KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ ŠTEVERJAN vabi na tradicionalno PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE 30. APRILA — ob 19. uri odprtje razstave škofjeloških slikarjev na Bukovju. Poje Briški oktet. Ob 20. uri otvoritev razstave briških vin v Dvoru — Ples z ansamblom BEGH1N. 1. MAJA — ob 9. uri planinsko orientacijski pohod, ob 16. uri prvomajski shod na Trgu svobode, ob 17. uri nastop folklorne skupine «Danzerini di Lucinico*, sledi ples z ansamblom «OGLARJI» 2. MAJA — ob 9.30 3. spominski pohod Števerjan - Gojače - Šte- verjan, na 10- in 20-kilometrski progi. Pohod organizirajo KD Briški grič, KS Kojsko in ZSŠDi. Ob 17 uri kulturno -športna prireditev z nastopom tamburaškega ansambla iz Reteč pri Škofji Loki. članov sekcije za športno ritmično in orpdno telovadbo ŠD Dom in otrok iz sekcij splošne telesne vzgoje iz Števerjana (Briški grič), Pevme (Naš prapor) in ŠD Dom iz Gorice. Sledi ples z ansamblom «0GLARJ1» BOLTERIARREDAMENTI OPREMA ZA DOM - URAD • TRGOVINO • SKUPNOST ZASTEKLITVE IN PREMIČNE STENE IZ ALUMINIJA Ulica Trieste • nasproti letališča v Gorici Telef. 0481/83873 AGUZZONI s. p. A. ZASTOPNIK FIAT ZA GORIŠKO POKRAJINO sedež Korzo Italia, 169 tel.: 84093 84256 mehanična delavnica Ul. Terza Armata. 145 tel.: 83131 O as isnzeni. anaa Tl NUDI VSE MODELE AVTOMOBILOV FIAT VELIKO IZBIRO RABLJENIH AVTOMOBILOV FRATTIMA BAZAR ŠPORT Športna konfekcija in športni artikli pokali, plakete medalje, urarstvo in radiodifuzija TR2IC — UL. C. BATTISTI 10 TEL 43-160 ritvi trinajstega tedna oglejskih študijev. Na take vsakoletne seminarje prihajajo v Oglej znanstveniki iz vseh krajev Evrope in vsako leto so preučili ta ali oni a-spekt zanimive zgodovine tega nekoč velikega mesta, drugega po številu prebivalstva v velikem rimskem cesarstvu, ki je imelo izredno važno vlogo v času, ko je rimsko cesarstvo še obstajalo, a je bilo obsojeno na propad, in tudi kasneje, ko se je iz Ogleja širila krščanska vera v vse dežele Srednje in Vzhodne Evrope, vključno med alpske Slovence. O tej veliki vlogi Ogleja je obširneje govoril na včerajšnji otvoritvi uradni poročevalec, prof. Jaroslav šašel, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Po obširnem in točnem prikazu rimske zgodovine v zadnjih stoletjih cesarstva je prof. šašel dejal, da je ponosen, da je Slovenca doletela čast, da je imel uvodno poročilo na simpoziju ob stoletnici oglejskega muzeja. Slovenci živimo na ozemlju, ki je bilo vseskozi prežeto z zgodovino Ogleja, od rimskega cesarstva do partizanstva. Govornik se je dotaknil tudi živahne arheološke in zgodovinske raziskave okrog Ogleja in med preučevalci svetovnega slovesa, kot so Mommsen. da imenujemo samo enega med njimi — prof. šašel jih e seveda imenoval celo vrsto — so tudi naši ljudje in sicer Simon Rutar in Franc Kos. Še pred prof. šašlnm so spregovorili oglejski župan Puntin, predsednik centra za severno jadransko staroslovje prof. Mirabel-la - Roberti, zastopnik rimskega ministrstva za kulturne dobrine in rektor tržaške univerze. Prisotnih je bilo veliko preučevalcev starejše zgodovine. Seminar bo trajal ves teden do sobote, 1. maja, v hiši Berloli (blizu bazilike) z dopoldanskimi in popoldanskimi poročili. Letos bo govor predvsem o muzejskih zbirkah. Nepovedanih je 25 poročil. Udeleženci si bodo ogledali tudi nekatere muzeje v neposredni bližini Ogle ja. (mw) DEŽURNA LEKARNA V GORIC) Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84-124. Razna obvestila Ženski odsek KD Jezero prireja v prostorih društva razstavo slikarke samouka Milice Kogoj iz Gorice ter razstavo starinskih vaških predmetov. Otvoritev bo v petek, 30. aprila, ob 19.30, trajala bo do 2. maja s sledečim urnikom: 1. maj: 9.30— 12.30; 2. maj: 11.00-12.30. Ob prazniku partizanskega upora v Italiji bo slovenska tržaška radijska postaja Trst A danes, v nedeljo, 25. aprila, ob 15. uri oddajala recital «Veš poet svoj dolg*, ki so ga dijaki goriškega klasičnega liceja «Primož Trubar* recitirali na lanski šolski prireditvi, za katero jih je pripravil Jožko Lukeš. Kmečka zveza obvešča, da 31. maja zapade rok za prijavo davkov za leto 1981. Vsi zainteresirani se lahko zglasijo na uradu Kmečke zveze v Ul. Malta 2, tel. 84-644. Podeljene značke OF v Sovodnjah Sinoči je bilo v natrpanem Kulturnem domu v Sovodnjah podeljevanje značk Osvobodilne fronte nekdanjim aktivistom, ki so v vseh krajih sovodenjske občine pomagali slovenski partizanski vojski. Podeljenih je bilo 123 značk. Na svečanosti so spregovorili sovoden.jski župan Vid Primožič, predsednica aktivistov Neva Lukeš, nekdanji partizanski poveljnik Julij Beltram in zastopnik SZDL in družbenopolitičnih organizacij Nove Gorice Stojan Fakin. Po podelitvi je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali domači pevci in recitatorji. NADALJUJEJO SE POSVETI 0 DEŽELNEM ZDRAVSTVENEM NAČRTU Upravitelji nasprotujejo zaprtju bolnišnic v Eradežu in Krnim Storitve na področju zdravstva bi bilo treba v teh dveh krajih še izpopolniti Skromna udeležba predstavnikov občinskih uprav - Posvetovanja se bodo zaključila 28. t.m. V pokrajinski sejni dvorani so se v petek nadaljevala posvetovanja o deželnem zdravstvenem načrtu za obdobje 1980/82. Zaključila se bodo, kakor smo že poročali, v sredo, 28: t.m., ko se bode o dokumentu izrekli člani skupščine KZE in nekaterih drugih organizmov s področja zdravstva. Na petkovo srečanje z d< elnim odbornikom Antoninijem je pokrajinska uprava, ki ima na tem področju vlogo koordinatorja, povabila župane vseh občin na Goriškem, predstavnike briške gorske skupnosti ter nekaterih drugih ustanov. Žal je bila udeležba bolj skromna in so se posveta udeležili v glavnem predstavniki večjih občin, kjer so pomembnejš'1 zdravstvene strukture, oziroma tistih občin, ki se potegujejo, da bi jim na področju organiza cije in reorganizacije zdravstva priznali vfečjo vlogo. Po krajšem uvodnem posegu pokrajinskega odbornika za zdravstvo in socialno oskrbo, Maurizia Fab-bra, so v razpravo posegli tržiški podžupan ^adovan, župan iz Grade-ža, poslanec Dlro Marocco, podžu pan iz Krmina Alido Ambrosio, Sandra Caliigaris, odbornica za zdravstvo in socialno službo v Gradišču, pokrajinski svetovalec Silvino Po-letto ter goriški občinski odbornik Baresi. Padovan je v daljšem posegu najprej izrekel kritiko na račun zamude glede sprejemanja tako NlimiMlfl|||||IUII||||||||||||||||||||||||||||||,llllll||||llirilll,lllllll|f||||||||||||||l|||||||||lllllllllll|lll|||lll|||||||| Slovesnosti in prireditve ob 25. aprilu - dnevu vstaje KD Sovodnje izreka JANKU COTIČU iskrene čestitke ob življenjskem jubileju. TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR Poseben polet v KANADO z možnostjo obiska sorodnikov in znancev. Od 3. avgusta do 7. septembra. Cena 850.000 lir. Agencija GOTOUR - Gorica Korzo Italia 205 - Tel. 33-019 Spominske slovesnosti ob 25. aprilu bodo danes v številnih krajih na Goriškem, medtem ko so se ponekod spominu žrtev odporništva poklonili že včeraj in tudi v petek. Večina slovesnosti in drugih vzporednih manifestacij, ki jih pripravljajo občinske uprave v sodelovanju z borčevskimi organizacijami, kulturnimi in drugimi društvi pa bo na sporedu danes dopoldne. Tako bo danes ob 9. uri spominska slovesnost v židovski sinagogi v Ascolijevi ulici v Gorici. Prireja jo goriška občinska uprava, katere predstavniki so že včeraj položili vence pred spominska obeležja na območju občine. Na pobudo združenja VZPI ANP1 bo ob 9.30 polaganje vencev pred spomenikom v Pevmi, ob 11. uri pa pred spomenikom v Podgori. Na komemoraciji v Podgori bo tudi krajši kulturni program s sodelovanjem pevcev zbora A. Paglavec. Na glavnem goriškem pokopališču bo polaganje vencev ob 11. uri, udeležen ci pa se bodo pred tem zbirali pred domom Andreja Budala v Štandrežu, kjer bo tudi krajša spominska slovesnost na pobudo Domske skupno sti. Napovedana je za 10. uro. Na območju sovodenjske občine bodo slovesnosti na Vrhu, v Gabrjah in v Sovodnjah. Predstavniki občine in združenja borcev ter kulturnih društev bodo položili vence pred spomenike na Vrhu, v Gabrjah in Sovodnjah. Slovesnosti bodo ob 10. uri na Vrhu, ob 10.30 v Gabrjah ter ob 11. uri v Sovodnjah. V doberdobski občini, kjer so že sinoči priredili štafeto, ki je povezala vse partizanske spomenike in obeležja v občini, bodo slovesnosti ob 9.30 na Poljanah, ob 9.45 na Pal-kišču ter ob 10. uri v Jamljah. O-srednja komemorativna slovesnost bo v Doberdobu, kjer bo ob 10. uri verski obred, ob 11. uri pa pred spomenikom manifestacija z govorom predstavnika VZPI-ANPI, župana ter kulturnim sporedom z recitacijami, nastopom godbe na pihala ter pevskih zborov društev Jezero in Hrast. Naj opozorimo ob koncu tudi na vsakoletno športno manifestacijo (le- tošnja je že 28. po vrsti), kolesarsko dirko za pokal Montes, ki bo na sporedu danes popoldne v organizaciji rekreacijskega kluba ladjedelnice ter združen ja ARCI. V števerjanski občini pa bodo obletnico vstaje počastili s prireditvijo ob koncu tedna, ko bodo istočasno proslavili tudi mednarodni delavski praznik. • Lastniki in uporabniki vodnjakov, oziroma občani, ki uporabljajo vodo iz rek ali kanalov ter drugih vodnih virov, so po zakonu dolžni namestiti števce na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti uporabljeno količino vode. Prav tako so dolžni, vsaj enkrat letno, sporočiti na županstvu količino porabljene vode. DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU Danps ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana, tel. 44-387. pomemebnega dokumenta ter poudaril, da ne govori samo kot predstavnik tržiške občine, ampak vseh osmih občin tržiškega območja. Odločno proti nameravanemu krčenju zmogljivosti gradeške bolnišnice je nastopil poslanec Marocco, ki je dejal, da bi taki ukrepi negativno vplivali predvsem na turizem. Mesto kakršno je Gradež, kjer v poletnem obdobju živi od 4(1 do 50 tisoč prebivalcev res ne more biti brez primerne osnovne zdravstvene u-stanove. Marocco se je zavzel, da bi v Gradežu končno odprli tudi specialistično zdravstveno ustanovo za talasoterapijo. Tudi v Krminu so zaskrbljeni. da bi ostali brez ustrezne zdravstvene ustanove, pa čeprav so jo odprli šele pred kratkim. To je povedal Alido Ambrosi, podžupan v Krminu. Dejal je, da so pred kratkim o vprašanju razpravljali tudi v občinskem svetu, kjer so soglasno sprejeli resolu cijo, v korist ohranitve oziroma izboljšanja kakovosti uslug v zdravstvu. Calligarisova je poudarila nujnost, da se v Gradišču odprejo uradi, o-ziroma ambulante, ki so potrebne za nemoteno odpravljanje preven tivne in kurativne zdravstvene služ be. V razpravo sta ob koncu posegla še Silvino Poletto, ki se je zaustavil predvsem na vprašanju opredelitve prave vloge pokrajine na področju zdravstva ter goriški občinski odbornik Baresi. Umrl je zaveden tržiški Slovenec Anton Rijavec V goriški bolnici je po daljši neizprosni bolezni v starosti 81 let u-mrl zaveden Slovenec, borec za narodno in socialno svobodo, Anton Rijavec iz Tržiča. Pokojnik se je rodil v Krminu 6. decembra 1901 kot sin železničarja iz Šmihela pri Šempasu, potem pa se je njegova družina preselila v Tržič. Slovensko osnovno šolo je o-biskoval v Gorici. Narodno zavedna družina se je kmalu po prihodu fašizma na oblast odselila v Jugoslavijo na Štajersko, kjer se je pokojni Anton kot borben in socialno opredeljen mladenič pridružil borbi delavskega razreda v vrstah železničarjev. Postal je tudi o-sebnj prijatelj in sodelavec kasnejšega narodnega heroja Jožeta Lacka. Po povratku v Tržič se je za- (aaiiiiiiiiHiH|iiMHiiiiiiiiniiil|||||||||||l„,Mt,llrlM,IMIIIIIIIIIIMIIII,IIMIIII|Mflllllllllll||ll|l||||||||||||||||||||||| ZAKAJ NOV VODOVOD NE DELUJE? Razpoke v cementnem zidu zbiralnika na Kalvariji? 20-odstotna podražitev vode Med razpravo o poviških cen vode, ki je bila v petek zvečer v občinskem svetu, je uradno prišla na dan vest, o kateri je že precej časa govor v Gorici. Zbirnega rezervarja na Kalvariji mestno vodovodno podjetje ne uporablja ker so nastale razpoke v železobetonski konstrukciji objekta. To naj bi bil znak, da je bila zbirnik vodnjak slabo zgrajen. Vrh vsega pa se zdi, čeprav vest ni še potrjena, da je pričela vsa železobetonska konstrukcija drseti, kar naj bi pomenilo, da niso načrtovalci imeli srečne roke pri izbiri lokacije. Vest posredujemo našim bralcem tako kot smo jo čuli v občinskem svetu. Občinska uprava in tehniki morajo sedaj preveriti kaj je resničnega na stvari. Povejmo še, da so ceno vode povišali za dvajset odstotkov, upoštevajoč vladne predpise in za letos predvideni primanjkljaj vodovodnega podjetja v znesku 65 milijonov lir. Vsaka družina bo za prvih osem porabljenih kubikov vode mesečno plačala vsak kubični meter 96 lir (doslej 80), za drugo stopnjo porabe od osmih do dvajsetih kubikov mesečno 156 lir (doslej 130), za večje uporabe pa 226 lir za vsak kubični meter vode (doslej 180). Povprečno družino naj bi podražitev prizadela za nekaj sto lir mesečno. V drugih krajih dežele je cena vode precej višja. poslil v tovarni Solvay kot zidar, potem pa je postal vodja oddelka. Pri tein podjetju je delal 40 let vse do upokojitve. Kot napreden Slovenec se je že kmalu priključil narodnoosvobodilnemu gibanju ter postal tajnik krajevnega odbora Osvobodilne fronte v Tržiču, ob osvoboditvi pa član Narodnoosvobodilnega odbora v Tržiču. Leta 1926 se je poročil z Antonijo Štrukelj, ki mu je rodila hčerki Lino Ivašič, ki jo vsi poznamo kot Miro — požrtvovalno sodelavko Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu in Ido škerlavai. Pokojni Anton Rijavec je bil tudi vnet bralec Primorskega dnevnika in je aktivno spremljal naše narodnostno in napredno življenje vse dokler se ga ni lotila neozdravljiva bolezen. Svojcem iskreno sožalje. Razstave Goriški slikar Andrej Košič bo v prihodnjih dneh razstavljal akvarele v videmski galeriji La Loggia. Odprtje razstave bo danes ob 11.30, razstava pa bo na ogled do 8. maja. Kino Gorici j VERDI 15.30—22.00 «La signora del-la porta accanto*. Barvni film. CORSO 15.30—22.00 «Lilli e il vaga-bondo*. Walt Disney. V1TTORIA 15.30-22 00 «La sai l’ul-tima sui matti?» Barvni film. Jutri zaprto. Tržič EXCF,LSIOR 15.00-22.00 (jutri: 17.30 22.00) «La časa stregata*. PRINCIPE 15.00-22.00 (jutri: 18.00 22.00) «U-boot 96». Aoivi Gorico in okolica SOČA 10.00 «Ne joči Peter*. Slovenski film. 16.00—18.00—20.00 «Mister Boo*. Hongkonški film. Jutri: 18.00—20.00 «Draga mami*. Ameriški film. SVOBODA 16.00 «Ne joči Peter*. Slovenski film. 18.00—20.00 «Zadnji objem*. Ameriški film. Jutri isti film. DESKLE 17.00 «Draga mami*. Ameriški film. 19.30 «Dekleta gredo v Munchen*. Nemški film. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Ferruccio Mala-crea, Jessica Crepaldi, Manuele Lo-visutti, Stefano Semperini, Manue-la lob, Paolo Scicolone, Andrea Luciani, Giacomo Zamparo, llenia Ba-;ile. Nicola Comelli, Dejan Klanjšček. UMRLI SO: 71-letna Sofija Nanut vd. Petean, 93-letni Leone Sir-tori, 70-letna Maria Desardo vd. Corsi, 55-letni Domenico Schiavo, 58-letnr. Rinalda Clancis Busa, 83-letna Karlina Paušič vd. Arlati, 88-letni Giuseppe Velci, 59-letni Lucia-no Gurtner, 64-letni Vittorino Vit-tori. OKLICI: Carlo Fabbricatore in Eriča Pironi, Mario Polesi in Laura Pilutti, Ciro Genovese in Rita De Martino, Nunzio Tramontana in Santina Pistara, Claudio Lunardi in Anna Medeot, Ottavio Cipolla in Donatella Costi, Marco Deiuri ih Laura Blasig, Flavio Tosolini in Anna Figel. POROKE: Ezio Bregant ln Ga-briella Ceretti, Armando Grusovin in Antonietta Lauri, Roberto Lovi-soni in Laura Loviscig, Bruno Čampi in Fabiola Vitturelli, Roberto Tof-folo in Fulvia Rizzi. naroda, toda poskrbeti bo treba, da bodo (posebej na instrumentalne koncerte) v še večji meri hodili prav naši ljudje. To naj ne izzveni kot kak glasbeni nacionalizem, ampak samo kot potreba, da naša publika še bolj ovrednoti vse glasbene zvrsti in izrazne oblike. Povrnimo se sedaj k zadnjemu koncertnemu večeru, ki je bil v soboto, 17. aprila v Kulturnem domu. Na n~em je nastopil mešani pevski zbor Obala iz Kopra, ki ga vodi dirigent Mirko Slosar. Za goriški večer je koprski zbor izbral zelo posrečen pevski program, ki kaže na zborovo visoko kulturno raven, na dirigentov elitni umetniški opus, pa tudi — in ne zadnje — na tehnične zmoglnvosti samega zborovskega telesa. Prvi del je bil v celoti posvečen polifoniji in umetni pesmi, zlasti modernejši oz. sodobni. V drugem delu pa je zbor predstavil v glavnem priredbe slovenskih in jugoslovanskih narodnih pesmi. Polifonski program je bil zelo posrečen in zbor ga je podal z rafinirano preciznostjo in obenem z resnobno umerjenostjo. Hasslerjeva Ecce quam bornim in Gallusova Om-nia vincit amor sta že na to pokazali. V Gabrielijevi Plaudite, psalli-te. jubilate je pa mogočno in žarko zazvenela večzborna tehnika beneške šole 16. stoletja, in v tej izvedbi smo začutili skoraj dionizično prekipevajoče radostno vzdušje, ki ga skladatelj nakazuje. Z religiozno tematiko sta nato sledili dve skladbi pozno romantične dobe. Zbor Obala je predstavil skladbo Ave Maria dveh znanih skladateljev tega časa, A. Brucknerja in G. Verdija. Brucknerjevd skladba je zelo znana in presega običajno večglasje, s čimer ustvarja skoraj orkestralne zvočne vtise. Vere1 a je v tej svoji skladbi poizkusi ?na-vadne lestvice in v skoraj d.znih modulacijah izklesal zanimivo in o-riginalno skladbo. Sledili sta dve skladbi slovenskih tržaških skladateljev, Ubalda Vrabca in Pavleta Merkuja. Prvega smo poslušali pesem Rdeč zaton z značilnimi avtorjevimi stilnimi prijemi in globoko prodorno šilo. Sledila je Merkujeva skladba v treh delih kratkih Breviario, ki je lepo učinkovala v svoji skoraj neomadrigalni govorici, morda manj značilni za tržaškega skladatelja. Prvi del sporeda je zaključil Schaferjev Epitaph, sodobna skladba z vsemi primesmi akustičnega sveta. V drugem delu so koprski pevci podali osem narodnih pesmi v priredbi različnih avtorjev. Med temi naj omenimo npr. izvedbe Mirkove tradicionalne Dekle, to mi povej in pa modernejše zasnovanih Skrinja orehova U. Kreka ter Slosarjevo Ive. Ob koncu je zbor Obala moral po živahnih aplavzih dodati še par točk. Izvajanje koprskega zbora je gotovo pokazalo na visoko pevsko kulturo, na resno študijsko delo, na zelo posrečeno in elitno programsko izbiro. Vidi se da je znal dirigent M. Slosar iz pevcev oblikovati že zelo homogeno pevsko telo, ki zmore priti do velikih dosežkov. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence tridnevnega avtobusnega izleta na Štajersko in v Pomurje, da bo izlet 11., 12. in 13. junija. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpis na sedežu društva v Ul. Malta 2 samo še ta teden. hmsm Prejeli smo spet nov spisek daro valcev v sklad za poimenovanji osnovne šole na Livadi (Ulica Brc lo) v Gorici po pesniku OTONI ŽUPANČIČU. V sklad so v zadnjem času prispe vali: Marija Kocjančič 3.000 lir, Vi tomira Winkler 10.000, Roman Ba 30.000, podjetje Goriziana Expor (L. Mikluš in F. Mikluš) 100.00(1 Savina Lisci 10.000, Anka Kom jan 10.000, Avgust Sfiligoj 10.000, podjel je Ceriinpex 50.000, Orlando Semalii 10.000, gostilna Pri Luni (Pinta Boris) 20.000, Adrijana Dornik i; Jožko Ferlan 30.000, podjetje Gome: (Alojz Komjanc) 50.000, Silva Šemr Sekulič 50.000, Livio Brisco (trge vina) 100.000, Kmečka banka 500.000 Klara Gorjan 10.000, Adrijana Bu kovec 5.000, Aldo Rupel 5.000, Ru dolf Paussig 20.000, podjetje La Go riziana 200.000, trgovina Koren 5 tisoč, Igor Franko 50.000, Kare Primožič 50.000, podjetje Valentin čič 30.000, podjetje Esimit 20.00(1 urarna Šuligoj 50.000, trgovina D« genhardt 50.000, Bruno in Brun: Marassi 50.000, družina Koren 40.000 družina De Biasi 10.000, Mario Ga brieli 50.000, Mirjam - Viktor 20.000 R. Merkelj 20.000, Nadja Perla 1 tisoč, učenci 5. razreda osnovne šo le v Ul. Brolo 10.000, urarna Višin tin 50.000, Nada Carrara 20.000 Franc in Malina Černič 10.000, Ve ra Rejec Curto 15.000, Meblo Italia na 200.000, podjetje Centralsped 10( tisoč, agencija Boris s.n.c. 80.000 Jože Cej 20.000, E. Mikluš 10.000 podjetje PMB 50.000, družina Bra tuž 30.000 lir. V SKLAD ZA POIMENOVANJI OSNOVNE ŠOLE V SOVODNJAI so prispevali: Nadja Florenin 5.001 lir, Milko Devete'. 30.000, družim Lasič 25.000, Raffaele Tommasi 1( tisoč, Danilo Devetak 10.000, Jože Tomšič 20.000, Štefan Bukovec 2( tisoč, Rozalija Devetak 10.000, Maj da Furlan 3.000 in Ana Kovic 20 ti soč lir. Namesto cvetja na grob teto Zofke, darujeta nečaka Janko ir Pepca 50.000 lir za društvo krvo> dajalcev v Sovodnjah. Ana Vižintin daruje 10.000 lir y sklad za partizanski spomenik \ Štandrežu namesto cvetja na grot pokojne Milke Ožbot. Važnost združevanja za kmetijski razvoj Kateri so pogoji za pridobitev statusa kmečkega zavarovanca Večkrat smo že podčrtali, in praksa je to tudi potrdila, da je za nadaljnji in kvalitetni razvoj kmetijskih dejavnosti treba vložiti več sil v zadružne oblike kmetovanja. Združevanje sil v zadruge daje brez dvoma novo vitalnost tej gospodarski dejavnosti, ki je še vedno pojmovana kot stranski sektor, še posebej v naši pokrajini, češ da nima možnosti razvoja, nasprotno pa zagotavlja kmetu pravičnejše uveljavljanje v skupnem družbenem in gospodarskem življenju. Zadružne strukture dajejo zagotovilo, da bi nerentabil-nost kmetijskih dejavnosti, kakor se že dogaja v nekaterih kmečkih družinah, ne silila kmeta k opuščanju teh tradicionalnih dejavnosti, ker prav ta gospodarska panoga je za vso našo narodnostno skupnost zagotovilo, da bomo z našo zemljo ohranili tudi našo narodnostno identiteto. V' to smer gredo tudi prizadevanja naše strokovne in sindikalne organizacije Kmečke zveze, ki je pred časom ustanovila Center za knjigovodstvo in tehnično pomoč z namenom, da bi s strokovnimi nasveti in s praktičnim administrativnim delom stala ob strani tako posameznim kmetom, kot tudi zadrugam, ki v zadnjem času, kljub številnim težavam, z velikim trudom in požrtvovalnostjo razvijajo svojo dejavnost. Nekatere od teh zadrug so v tem mesecu na občnih zborih že pregledale svoje delovanje v lanskem letu in začrtale smernice za nadaljnje delo, druge pr bodo to storile v prihodnjih dneh. Pod okriljem tega Centra in z njegovo strokovno pomočjo deluje več zadrug, o katerih podajamo nekaj glavnih podatkov. GOSPODARSKA ZADRUGA — BAZOVICA Ustanovljena je bila pred drema letoma, šteje pa preko 70 članov, ki so se za ustanovitev avtofinan-sirali. Razpolaga z veliko stavbo z vrtom, ki se nahaja na zanimivi točki v središču Bazovice in ki bi jo morali preurediti v trgovsko središče. Vsekakor pa si člani zadruge še niso začrtali gospodarskega cilja. ZADRUGA DOLGA KRONA — DOLINA Ustanovljena je bila leta 1.975, trenutno pa šteje 25 članov. Razpolaga z jusarskim zemljiščem na hribu Dolga krona v dolinski občini. Jusarsko zemljišče obsega 104 ha orne in pašne površine, poleg tega pa si zadruga lahko še pridobi nadaljnjih 60-70 ha površine in se razširi tudi na bližnjo dolino, kjer je na razpolago 100 ha orne zemlje. Zadružniki so že ogradili skoraj vse 104 ha in zgradili manjši hlev, v načrtu pa imajo gradnjo večjega, ki bo za 200 glav živine. CVETLIČARSKO-VRTNARSKA ZADRUGA - PROSEK Zadruga je bila ustanovljena 13. oktobra 1970 in trenutno šteje o-krog 50 članov, ki se ukvarjajo z gojenjem rezanega cvetja in lončnic, poleg tega pa proizvajajo tudi več vrst povrtnine. Nima slcupnih površin in prostorov, ampak teži k skupnemu nastopanju na tržišču. Člani zadruge trenutno razpolagajo s 3 na toplih gred. ZADRUŽNI KRAŠKI HLEV — PRAPROT Zadruga je bila ustanovljena 8. novembra 1968, trenutno šteje 16 članov. Razpolaga s hlevom, ki je v bližini Praprota v devinsko-na-brežinski občini. V posesti ima 9 ha zemlje, hišo za hlevarja in zadružne prostore. V hlevu je prostora za 200 glav živine, od katere naj bi bilo 100 mlekaric in 70-100 podmladka. Hlev je začel delovati decembra leta 1978; usmerjen je v mlečno proizvodnjo in rejo govedi za zakol. ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA — COL Ustanovljena je bila 14. decembra 1970, šteje pa okrog 135 članov. Sedež objekta je na Colu v repentabrski občini. Prvotni načrt mlekarne, oziroma sirarne, je bil kar trikrat spremenjen in sorazmerno zmanjšan; po sedanjem bo mlekarna dnevno predelovala 80 stotov mleka. Začeli so jo graditi leta 1978, dograditi pa bi jo morali že letos, imela pa bo tudi lastno prodajalno. Z izkoriščanjem stranskih proizvodov (sirotke) se bo lahko vzrejalo okrog 800 prašičev letno. ZADRUGA KRIŠKI BREG — KRIŽ Nastala je iz konzorcija pridelovalcev vin ter združuje vinogradnike iz tržaške pokrajine. Zadruga ima realne možnosti za povečanje števila članov v perspektivi priznanja zaščitnega znaka kraškim vinom. Med glavnimi dejavnostmi (Nadaljevanje na IV. strani) Že v naših zadnjih mesečnih prilogah smo okvirno opredelili kot kmete — neposredne obdelovalce vse tiste, ki se redno in pretežno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Danes pa bomo podrobneje analizirali kaj pravi zakon. Neposredni obdelovalci so mali posestniki, najemniki, uživalci in posestniki dednih fevdov, ki se običajno in pretežno ukvarjajo z ročnim obdelovanjem zemlje ter z živinorejo. a) Najemnik je tisti, ki izkorišča določeno zemljišče in plačuje lastniku določeno najemnino, ali v denarju, ali pa v pridelkih na osnovi dogovora, ki ga laliko kasneje tudi spremenijo. b) Uživalec je tisti, ki razpolaga za določeno časovno obdobje, ah Včlanite se v Kmečko svežo Nudi vam sindikalno in strokovno pomoč pa do smrti z nekim zemljiščem vendar ga ne more prodati ali prenesti na koga drugega svojo pravico. c) Tako imenovani dedni fevd je za zmeraj ali za določeno število let na razpolago nekomu, ki mora izvesti melioracije in plača dajatev, ah v denarju, ali v pridelkih. č) Lastnik kmečkega podjetja je tisti, ki razpolaga s kmetijo in je zadolžen, da jo upravlja. Kateri so pogoji za vpis omenjenih kategorij neposrednih obdelovalcev v kmečko zavarovanje? 1. Interesenti morajo redno obdelovati zemljo in rediti živino. Redno obdelovanje predstavlja, da se kmet izključno ali pretežno ukvarja s to dejavnostjo. Ta dejavnost pa mora biti taka, da zaposluje neposrednega obdelovalca za večji del leta in da je zanj največji vir dohodkov. 2. Kmetje morajo razpolagati z zemljišči, za obdelovanje katerih so potrebni vsaj 104 delovni dnevi letno. Za določitev teh 104 dni pa so po zakonu določeni za vsako pokrajino posebni koeficienti, ki se nanašajo na obsežnost zemljišča in na kulturo, ki jo gojimo. V tržaški pokrajini so določeni naslednji koeficienti: vrt in cvetličarske površine 800. vinogradi 180. sadovnjaki 70. setvene površine 60, travniki 30. gozd 20 in pašniki 15. Kultura je tista, ki je izrecno na- ■IlIltlllllllllllllllliimilllilllKUIltllllllUIIIIIIIIIHIlimillllMIIIIIIIKlIllillHKKHKIllltllllllllllllllllllllillllliiiilllllllliMlllliliiKllllllllllllllllliIllimilillHllllliilllillM VINOGRADNIKI Z D0BERD0BSKEGA KRASA PRED IZBIRO Vino zaščititi ali prodajati na osmici? Izletniki, ki prihajajo iz mesta na Kras, pogostoma naletijo na «fraskos> ob cesti, ki vabi mimoidoče na kozarček domačega vina. Na doberdobskem Krasu se takšne «fraske» pojavljajo precej pogostoma, skoraj bi rekli, da se zvr-ščajo skozi celo leto pri tem ali onem vinogradniku. Vaščani in mimoidoči, ki jih kozarček dobre kapljice za trenutek zbliža v os-miei. kramljajo o tem in onem, ko pa razpoloženje in dobra volja prevladata, tudi zapoid. Zadnje čase se posebno v osmicah kramlja predvsem o kakovosti in dobrotah tega domačega pridelka in kako ga bolje uveljaviti tudi izven prostora, kjer se ga prideluje. Skratka. pogovori tečejo o konzorciju za zaščito kraških vin. ki je bil pred kratkim ustanovljen v Trstu in h kateremu imajo pravico do pristopa tudi vinogradniki z doberdob-skega Krasa. V sami občini Doberdob se vrti celotna proizvodnja vina okrog 1.000 stotov litrov letno in to v razmeroma dobrih letinah. Seveda na občinskem uradu je prijavljenega vina nekaj manj. treba pa je tu prišteti še veliko malih proizvajalcev, ki pravijo, da ga imajo le za «lastne potrebe® in zato ga ne prijavijo. Posebno v povojnih letih se je tu vinogradništvo razširilo. Že dalj časa obstajajo lepi vinogradi ob cesti, ki iz vasi pelje skozi Babo v Zagraj. Drugi vinogradi ležijo ob cesti proti Poljanam. ob Jezeru, Jamljah in Dolu. Zadnje čase so se nekateri m'adi bolj vneto 'zavzeli za ta posel in nasadili po cel hektar in več trt. s katerimi si obetajo razširiti dejavnosti njihove kmetije. Taki vinogradi ležijo predvsem v odročnih predelih, zato se jih tudi ne vidi s cest. ki prečkajo Kras. Bojazen teh vinogradnikov je ta. da jih je novi konzorcij za zaščito kraških vin presenetil v izbiri sort in števila različnih vrst. Znano je namreč, da so se doberdob-ski vinogradniki najraje posluževali za črno vino sorte merlot, ko pa novi konzorcij označuje to vrsto vina, ki bo pridelan na Krasu le za črno namizno vino. Kot izvirno črno kraško vino pa naj bi bil refošk, ki vsebuje precej kisline in doseže komaj 9.5 stopinje alkohola. Boljše so možnosti za belo vino, saj je izbrana sorta malvazija na doberdobskem Krasu zelo razširjena. Vse druge sorte vin, ki se pa pridelajo tako v ločenih sortah kot mešanih, pa bodo označena le kot črna ali bela namizna vina. Kraški vinogradniki si bodo torej morah precej zavihati rokave, če bodo hoteli pristopiti h- konzorciju. Treba bo pomladiti precej nasadov s sortami, ki jih konzorcij priznava. Poglavje zase pa sta oprema kleti in ustekleničenje, ki sta dosedaj delovala po še precej starih kriterijih. Zavedajo se, da se zaščitena vina prodajajo preko prodajnih mrež in da so izpostavljena dolgim potovanjem in različnim temperaturam. Zato bo trebh poglobiti znanje o predelavi grozdja, se izučiti novih tehnik kletarjenja in ustekleničenja. Večji del teh vinogradnikov izvršuje ta posel kot dodata« delo, ker so običajno zaposleni drugje, zato si je težko zamisliti, kako bodo morali ti, sicer požrtvovalni, vinogradniki kljubovati vsemu. So pa tudi taki, ki jim je proizvodnja vina prva skrb in prepričani smo, da se bodo znali prilagoditi razmeram. tako da bodo znali o pravem času pripraviti vina. ki bodo v čast in ponos tradicijam kraških osmič. Kot smo že omenili, bo pristop v konzorcij za vse skoraj nemogoč. Mnogo je domačinov katerih vinski pridelek se suče od 10 do 40 stotov litrov vina, za katere dvomimo. da se jim splača tako občuten strošek posodobljenja. Nekateri bodo strošek tvegali tako. da bodo nasadili nove trte. Možna je tudi druga pot in sicer zadružna oblika proizvodnje vina, ki pa narekuje dodatne sestanke, pravilnike, jamstva, kar pa ni tako enostavno. Sicer imaio doberdob-ski vinogradniki lepo priliko o tem razgovarjati se. ko vsako leto pripravljajo razstavo domačih vin. Če verjamemo pregovoru, da «je čas zlato* potem pričakujemo, da se bodo vinogradniki znali v najkrajšem času vživeti v nove oblike širjenja lastnih interesov in s tem tudi ščitenja določene identitete okolja in narodnosti, katerim pripadajo. Za tiste pa. katerim se tako breme zdi preveliko iz kakršnihkoli razlogov, bo ostala običajna osmioa edini izhod za prodajo vina. Saj je tudi tako pravilno. ker so bile osmice na Krasu od vedno posebnost, ki bi jo bilo škoda kar tako odpraviti. vedena na katastrskem listu. Kako izračunamo omenjene stoštiri dneve? Kvadratne metre nekega zemljišča množimo s koeficientom določene kulture. Če odstranimo zadnje štiri številke, dobimo število delovnih dni za obdelovanje tistega zemljišča. Praktični primer: kdor ima tisoč kvadratnih metrov vrta bo 1000 pomnožil z 800 in rezultat je 800 tisoč. Odvzeti moramo zadnje štiri številke in torej nam ostane število 80, ki označuje delovne dneve za letno obdelovanje 1000 kvadratnih metrov vrta. 3. Kmečka družina mora opravljati vsaj eno tretjino del, ki so potrebna za obdelovanje zemlje in živinorejo. Ta člen pa se dejansko ne tiče naših kmetij, saj gre za Danes občni zbor Zadružne mkkarne Danes bo na Colu občni zbor Zadružne kraške mlekarne. Letošnji občni zbor je še posebnega pomena, saj je prvič, odkar je bila zadruga ustanovljena, v novih prostorih zadružnega objekta. Kaj to pomeni, nain pove že samo dejstvo, da na ta trenutek čakamo že več kot deset let. Potrebno je bilo celo desetletje skoraj nepremostljivih ovir in odločnega nastopanja, da se sen živinorejcev našega Krasa počasi uresničuje. Tako dolgo zavlačevanje in nerazsodna politika odgovornih oblasti do našega kmetijstva sta pustila sledi, ki jih ne bo lahko odpraviti. Dejstvo je, da je stanje naše živinoreje iz dneva v dan bolj kritično: na kraškem področju, kjer naš živinorejec dela, pa se ustvarjajo pogoji, ki so bistveno težji in specifični, kot jih ima kmet na ravninskih predelih. Pristojni organi bi zato morali imeti drugačen odnos do živinoreje in kmetijstva nasploh. Danes, ko je mlekarna zgrajena in je pred tem, da lahko kmalu začne proizvajati, gledamo na prihodnost živinoreje z večjim zaupanjem, saj ji je na tak način dana možnost razvoja, ki je doslej ni imela. I. C. manjše obdelovalne površine in le redkokdaj kmet najame kmečke delavce, da bi laitko sam zmogel opravila. BORIS SIMONETA Vinske razstave Ljubiteljem dobre domače kapljice se tudi letos obeta vrsta vinskih razstav, ki jih že po tradiciji prirejajo posamezne okoliške občmske uprave. Dolinska občina: razstava bo v dneh 8., 9., 10. in 11. maja v Dolbli. Devinsko-nabrežinska občina: 3. in 4. juhja v Nabrežini. Zgoniška občina datuma razs'a-ve ni še določila, menda pa bo v juniju. Repentabrska občina ravno tako še ni določila datuma, morda pa bo razstava v juliju, in to v Rep-nii (lani je bila proti koncu poletja ob priliki Kraške ohceti). Sporazum med Jugoslavijo in Italijo o obrambi pred točo V torek, 6. t.m., sta na tržaški prefekturi predsednica republiškega komiteja za vprašanja okolja in ureditve teritorija SR Slovenije Marija Zupančič - Vičar in pooblaščeni ambasador pri medministrskem odboru za izvajanje osimskih sporazumov Ludovico Artenisio Carducci podpisala konvencijo med Jugoslavijo in Italijo o skupni obrambi pred točo. Uradnemu podpisu in nato obrazložitvi konvencije številnemu kvalificiranemu občinstvu strokovnjakov in javnih upraviteljev na sedežu tržaške trgovinske zbornice so prisostvovali številni jugoslovanski in italijanski politični predstavniki. Navzočnost visokih zastopnikov obeh držav priča o pomembnosti sporazuma, ki odraža, kot je poudarila Marija Zupančič - Vičar, »skupno medsebojno zaupanje in življenjski optimizem«, ki označuje odnose med obema državama. O pomembnem dogodku smo že poročali, sedaj pa objavljamo besedilo sporazuma, ki obsega 17 členov in sta mu priloženi tudi pravilnik o delovanju in tehničnih karakteristikah skupnega sistema za obrambo pred točo in pravilnik za pridobitev dovoljenja za izstreljevanje raket od centrov za kontrolo letenja v Jugoslaviji in Italiji. UVOD V skladu z načeli Konvencije o Svetovni meteorološki organizaciji, ki je bila podpisana v Wa-shingtonu dne 11. oktobra 1947 in v duhu Osimskih sporazumov, podpisanih 10. novembra 1975, ter v želji, da pospešita medsebojno gospodarsko in tehnično sodelovanje in upoštevajoč želje prebivalstva, da se izboljšajo življenjski pogoji v obmejnem področju, ki ga pogosto prizadene toča, sta se Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija sporazumeli o naslednjem: 1. ČLEN Skupna obramba pred točo 1. Pogodbenici ugotavljata, da je obramba pred točo učinkovita, samo če jo skupno izvajata na obmejnih območjih, ki so neposredno zainteresirana in vrisana na zemljevidu (M = 1 : 400.000), ki je sestavni del tega sporazuma (Priloga I). 2. Pogodbenici sta sporazumni, da območje, ki je vrisano na zemljevidu. lahko branita, glede na meteorološko situacijo, tudi z raketami, izstreljenimi iz strelnih mest, ki so postavljena na ozemlju druge pogodbenice. Prelet rakete in njenih delov čez jugoslovansko - italijansko mejo, v skladu z določili tega sporazuma, se ne šteje za kršitev zračnega prostora. 3. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta na svojem ozemlju izvedli vse potrebno za zagotovitev nemotenega tehničnega delovanja skupne obrambe pred točo. 2. ČLEN Skupni sistem obrambe pred točo Za izvajanje tega sporazuma pogodbenici ustanovita »skupni sistem obrambe pred točo* (v nadaljnjem besedilu: Sistem), ki obsega: a) mrežo strelnih mest za izstreljevanje raket in za ugotavljanje podatkov, ki je namenjeno obrambi pred točo na območju navedenem v 1. členu tega sporazuma; b) operativni center s sedežem v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (Občina Nova Gorica); c) raziskovalni in dokumentacijski center s sedežem v republiki Italiji (Občina Gorica). 3. ČLEN Naloge Sistema 1. Skupna obramba pred točo se izvaja na podlagi podatkov radarskega računalnika, tako da se aktivna obramba pred točo opravlja z izstreljevanjem raket iz tistih strelnih mest, ki v določeni meteorološki situaciji lahko zagotovijo maksimalni učinek pri preprečevanju nastajanja toče. 2. Organizaciji, navedeni v 5. členu tega sporazuma, zaradi skupne obrambe pred točo skrbita: a) za delovanje vseh podsistemov skupne obrambe pred točo; b) za oskrbo s' potrebnim materialom za delovanje tega sistema ; c) za kontrolo in opravljanje raziskav o učinkovitosti skupne obrambe in uvajanja novih znanstvenih in tehničnih dosežkov v obrambno tehnologijo. 3. Sistem deluje izključno v miroljubne namene. * 1 2 3 4. ČLEN Stalna mešana jugoslovansko-itaUjanska komisija za skupno obrambo pred točo 1. Za zagotovitev izvajanja tega sporazuma pogodbenici ustanovita stalno mešano jugoslovansko - italijansko komisijo za skupno obrambo pred točo (v nadaljnjem besedilu: Komisija), ki ima naslednje naloge: a) usmerja delovanje Sistema posebej še s tem. da daje navodila direktorjema centrov iz 7. člena tega sporazuma; b) sprejema finančni pravilnik Sistema; c) sprejema pravilnik o varnosti; d) sprejema pravilnika centrov; e) določa sistemizacijo in sprejema poslovnik o delu centrov; f) potrjuje investicijske stroške obeh centrov na podlagi določil finančnega pravilnika; g) potrjuje letna poročila direktorjev centrov; h) sprejema v teku meseca septembra letni skupni predračun stroškov Sistema; i) sprejema v teku meseca marca skupni letni zaključni račun Sistema; j) sprejema program Sistema; k) spremlja izvajanje sporazuma in predlaga sprejem primernih ukrepov; l) pogodbenicama predlaga spremembe in dopolnitve določil tega sporazuma; m) razpravlja in rešuje sporna vprašanja; n) opravlja ostale naloge, ki so potrebne za doseganje ciljev Sistema. .. 2. Komisijo sestavlja 12 članov in sicer po 6 za vsako pogodbenico. Po položaju so elani predstavnika ustanov iz 5. člena tega Sporazuma in direktorja operativnega ter raziskovalno - dokumentacijskega centra iz 7. člena tega sporazuma. 3. Komisija sprejema sklepe sporazumno. ' 4. Komisija določi svoj notranji poslovnik o delu. 5. Pri delu komisije lahko sodelujejo tudi strokovnjaki za posamezna vprašanja. 5 ČLEN Izvajanje Sistema 1. Vsaka pogodbenica določi organizacijo. ki bo v skladu s tem sporazumom skrbela za izvajanje Sistema na podlagi programa. ki ga bo določila komisija. 2. Odnosi med vsako pogodbenico in organizacijo iz 1. točke tega člena se urejajo na temelju notranjega prava. 6. ČLEN Financiranje Sistema 1. Pogodbenici financirata Sistem v razmerju z branjeno površino na naslednji način: a) z jugoslovanske strani v skladu s predpisi o obrambi pred točo; b) z italijanske strani organizacija navedena v 5. členu tega sporazuma. 2. Finančno poslovanje Sistema traja od 1. januarja do 31. decembra. 7. ČLEN Direktorja in namestnika direktorjev centrov 1. Direktor operativnega in direktor raziskovalno-dokumenta-cijskega centra sta v skladu s sklepi, ki jih sprejema Komisija, odgovorna za delovanje in upravljanje posameznega centra. 2. Direktorja operativnega centra in namestnika raziskovalno dokumentacijskega centra z jugoslovanske strani imenuje v soglasju s Komisijo organizacija iz 5. člena tega sporazuma. 3. Direktorja raziskovalno-doku- mentacijskega centra in namestnika direktorja operativnega centra z italijanske strani imenuje v soglasju s Komisijo organizacija iz 5. člena tega sporazuma. 8. ČLEN Osebje Sistema 1. Znanstveno, tehnično in administrativno osebje centrov zagotovita organizaciji iz 5. člena tega sporazuma, upoštevajoč načelo paritete državljanov o-beh pogodbenic in v skladu s sistemizacijo, ki jo določi Komisija. 2. Organizaciji iz 5. člena tega sporazuma prav tako zagotovita potrebno osebje za izstreljevanje raket na svojem ozemlju. 9. ČLEN Pravilnik o delovanju in tehničnih karakteristikah Sistema 1. Delovanje in tehnične karakteristike Sistema ureja pravilnik, ki je sestavni del tega sporazuma (Priloga H). 2. Za skupno obrambo pred točo se uporabljajo samo tiste rakete. za katere se pogodbenici dogovorita. 3. Operativni center skrbi za nabavo in distribucijo raket za celotni Sistem. 10. ČLEN Telekomunikacije 1. Za delovanje Sistema se vzpo- stavi mreža telekomunikacij, ki povezuje: , a) operativni'center s strelnimi mesti; b) operativni center s kontrolama letenja v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in Republiki Italiji; c) operativni center s Hidrometeorološkim zavodom Socialistične republike v Ljubljani; d) operativni center z raziskovalno - dokumentacijskim centrom. 2. Pogodbenici uporabljata izključno za namene skupne o-brambe pred točo mrežo telekomunikacij, da zagotovita varnost v letalskem prometu med operacijami skupne obrambe pred točo. 3. Postopek za pridobitev dovo-' ljenja za izstrelitev raket s Zemljevid prikazuje področje 300.000 hektarov (po 150.000 na vsaki strani meje), ki ga bo branil skupni sistem obrambe pred točo s približno 80 strelnih postaj, ki bodo ob potrebi izstreljevale v nevihtne oblake rakete s snovmi, ki preprečujejo ustvarjanje zrn strani služb kontrole letov Socialistične federativne republike Jugoslavije in Republike Italije ureja pravilnik, ki je sestavni del tega sporazuma (Priloga IH). 11. ČLEN Odgovornost za škodo 1. Morebitno škodo (kot na primer: škodo zaradi padca rakete ali njenega dela, škodo, ki nastane pri transportu raket, škodo zaradi slabe kakovosti raket), ki je v neposredni zvezi z delovanjem Sistema, bosta povrnili organizaciji navedeni v 5. členu tega sporazuma v skladu z načelom o financiranju Sistema, ki je določen v 6. členu tega sporazuma. 2. Oškodovanci (fizične ali pravne osebe) posredujejo zahtevke za povrnitev škode tisti organizaciji iz 5. člena tega sporazuma. ki ima svoj sedež na ozemlju, kjer je škoda nastala. Ta organizacija opravi tudi predhodni postopek. 3. Komisija obravnava zahtevke za poravnavo škode in oceni višino odškodnine. 4. Če se oškodovanec (fizična ali pravna oseba) ne strinja z o-ceno odškodnine Komisije, reši zadevo pristojno sodišče kraja, kjer je škoda nastala. 5. Organizaciji iz 5. člena tega sporazuma se lahko ustrezno zavarujeta na svoje stroške pred morebitno škodo. 12. ČLEN Prepustnica 1. Pristojni organi obeh pogodbenic bodo osebju centrov izdali prepustnice določene z Videmskim sporazumom o maloobmejnem prometu oseb, zato da jim olajšajo delovanje in prehod čez jugoslovansko-italijan-sko mejo ne glede na to. ali to osebje stalno živi na področju določenim z Videmskim sporazumom. 2. Z dnem, ko nosilec prepustnice preneha opravljati zadeve v e-nem od centrov, preneha veljati tudi prepustnica. 13. ČLEN Reševanje sporov Vprašanja, ki jih Komisija ne more rešiti, rešujeta pogodbenici po diplomatski poti. 14. ČLEN Trajanje in začetek veljavnosti sporazuma 1. Sporazum velja 10 (deset) let in se bo tiho podaljševal za enako obdobje, če ga nobena od pogodbenic ne odpove in o tem obvesti drugo pogodbenico najmanj 6 mesecev pred potekom posameznega pogodbenega obdobja. 2. -Sporazum bo ratificiran in bo stopil v veljavo na dan izmenjave ratifikacijskih dokumentov. 15. ČLEN Spremembe in dopolnitve sporazuma 1. Pogodbenica, ki želi spremeniti ali dopolniti določbe tega sporazuma, lahko kadarkoli predlaga, v pismeni obliki ali po diplomatski poti, spremembe in dopolnitve ter zahteva posvetovanje o le-teh. 2. Ko pogodbenici dosežeta sporazum o spremembah in dopolnitvah, le te stopijo v veljavo na način, določen v 14. členu tega sporazuma. 16. ČLEN Prenehanje Sistema V primeru prenehanja Sistema bodo premoženje, aktiva in pasiva razdeljeni med pogodbenici v razmerju z branjeno površino in v skladu z določili finančnega pravilnika Sistema iz točke c) 1. odstavka 4. člena tega sporazuma. 17. ČLEN Končna določba Ta sporazum je sestavljen v 2 izvirnikih, v slovenskem in italijanskem jeziku, ki imata enako pravno veljavo. . — -r- i DROBNOŽIVKE LAHKO SLADKO KAPLJICO TAKO SKVARIJO, DA NI NITI ZA DOMAČO RABO VEČ Najpogostejše bolezni vina Pri kvarjenju vina sodelujejo aerobni in anaerobni mikroorganizmi, ali kakor jih tudi imenujemo, drobnoživke. Za razvoj aerobnih drobnoživk je nujno potreben kisik iz zraka, v glavnem pa se razvijejo v obliki prevleke ali mrenice na površini vina v nepopolnoma polnih in slabo zaprtih sodih. Anaerobne drobnoživke pa se razvijejo neodvisno od prisotnosti zraka in povzročajo, podobno kot prejšnji, lažje ali težje bolezni, oziroma napake vina. Že pri mladih, nedozorelih vinih pogosto opazimo spremembe okusa, vonja in videza, ki so posledica delovanja raznih nezaželenih drobnoživk v vinu, zlasti nekaterih bakterij in glivic. Te negativne, predvsem kemične spremembe so lahko tako obsežne in vino toliko spremenijo, da se pokvari in postane neprimerno za prodajo, pa tudi domačo porabo. Te negativne spremembe, ki jih povzročajo v vinu različni aerobni in anaerobni mikroorganizmi, imenujemo bolezni vina. Drobnoživke, ki povzročajo te bolezni, so prisotne že na grozdju in pridejo nato med predelavo v mošt in vino. Za svoj razvoj potrebujejo ugodne pogoje, ki jih - moramo preprečiti, če nočemo, da se bolezen pojavi. Med take ugodne pogoje za razvoj drobnoživk prištevamo npr. temperaturo, dostop zraka, nepovreti sladkor v vinu, prenizko kislost, pomanjkljivo žveplanje ipd. V pričujočem sestavku bomo obravnavali le najpogostejše in najpomembnejše, drugič pa bomo obdelali ostale napake in pomanjkljivosti, ki jih ne povzročajo mikroorganizmi. OCETNI CIK Nedvomno je v naših krajih ta bolezen najpogostejša, saj so ji klimatski pogoji zelo naklonjeni. Zlasti se razvije v kleteh z neprimerno temperaturo in slabimi higienskimi razmerami. Povzročajo jo ocetne bakterije (bakterije ocetnokislinskega itrenja) različnih vrst, ki se razvijajo v vinih z dovolj dostopnega zraka (kisika), v nežveplenih vinih ipd. Pogosto je okuženo že grozdje, posebno v toplih krajih. Tudi pri pridobivanju različnih vin je ta pojav zelo pogost, če predelava ni dovolj higienska in če ne potapljamo klobukov (tropa) dovolj pogosto. Na razvoj teh bakterij ugodno vplivajo višje temperature, pretirano varčevanje z žveplom in počasnejša predelava. Razvoj ocetnega cika je pogost zlasti na grozdju, ki so ga poškodovale razne žuželke. Spremembe se izražajo s povečanjem količine ocetne kisline, kar opazimo pri zvišanju količine hlapnih kislin vina in tudi v bolj ali manj ostrem vonju in okusu po kisu. Na vinu se pojavi tanka, nežna in nekoliko mastna mrenica, ki je ob robovih posode nekoliko dvignjena; kasneje se lahko pojavi močnejša motnost. Bolezen moramo nujno preprečiti, sicer močneje ciknjeno vino lahko uporabljamo le za vinski kis. Preprečujemo jo tako, da grozdje hitro predelamo, še posebej, če je poškodovano in je vreme toplejše. Mošt talcoj močneje žveplamo, dodamo čisto kulturo glivic kvasovk. Mlado vino po vrenju čimprej dolijemo, pretočimo in dovolj žveplamo. Klet naj bo čimbolj hladna, čista, posoda pa zdrava. Vino v sodih sproti dolijemo in pogosto pregledamo kakovost. Če opazimo bolezen, ko je ta še na začetku razvoja in, ko še ni nastalo veliko ocetne kisline, ki bi jo močneje čutili v vonju in okusu, bo možno bolezen zaustaviti z zelo močnim žveplan jem, takojšnjim čiščenjem in filtriranjem vina, nato pa še najbolje s pasterizacijo ali sterilno filtracijo. Posoda, v kateri je bilo ciknjeno vino, je okužena in jo smemo uporabiti le izjemoma za zdrava vina po posebnem postopku priprave. Me tanje ciknjenega vina z zdravim ni priporočljivo, saj na ta način bolezen le širimo. MLEČNI CIK Mlečni cik povzročajo nekatere mlečnokislinske bakterije, ki se pojavljajo zlasti v slabo kislih vinih, za katere je bilo grozdje predelano v zelo toplem vremenu, nadalje nerazkužen mošt, slabo žveplano in pozno pretočeno vino. Ta pojav je pogostejši v toplih jesenih in zatohlih toplih vinskih kleteh. Nevarnost za mlečni cik je še večja, če mlada vina niso povsem prevrela. Spremembe se kažejo v osladno kiselkastem vonju in okusu, ki spominja na kislo zelje ali repo. Vino je tudi močno motno. Podobno kot ocetni cik, preprečujemo tudi to bolezen s hitro predelavo, izločanjem gnilega grozdja in s primernim žveplanjem. Po možnosti mošt čimprej primerno ohladimo tako, da klet vsaj ponoči zračimo. Moštu dodamo čisto kulturo kvasovk in dobrega zdravega mošta ter pustimo vreti pri temperaturi IS do 200 C. Po vrenju vino dolijemo in pravočasno pretakamo in žveplamo. Vina z rahlim mlečnim cikom takoj močno žveplamo, fino fil- triramo, po potrebi čistimo z aktivnim ogljem in sterilno filtriramo. Pri mostnem mlečnem ciku je vino uporabno le še za predelavo v kis. KAN ALI BERSA Gre za zelo razširjeno bolezen vina, ki jo povzročajo kanove glivice. Najdemo jih že na grozdju, še več pa na posodi, v kateri smo hranili vino s to boleznijo. Pri predelavi in negi pridejo drobnoživke v mošt in vino ter se razmnožijo šele, ko je v sodu dovolj zraka. Pogosteje se pojavlja v vinih z malo alkohola in malo žvepla. Spremembe na vinu se izražajo s pojavom sivobele kožice na površini vina. Sprva je kožica tanka, kasneje pa se zdebeli. Pri stresanju posode kožica delno razpade in se potopi v vino. Vino postane mehkejše in bolj prazno, nekoliko se zmanjša kislina, močno pa naraste količina alkohola in ekstrakta. Začne se tvorba posebnih snovi, ki vplivajo na vonj in okus; med njimi je tudi ocetna kislina. Kanove glivice omogočajo s svojim delovanjem, da se lahko kasneje razvijejo tudi ocetne bakte- rije, ki povzročajo že omenjeno bolezen — ocetni cik. Bolezen preprečimo s takojšnjim dolivanjem vina po vrenju in pretakanju ter s pravilnim in pravočasnim žveplanjem. Če se je bolezen že pojavila, skušamo čim previdneje odstraniti nastalo kožico. To dosežemo npr. z dolivanjem soda z daljšim lijakom ali s cevjo, katere konec naj sega pod površino kožice. Ko zaradi dolivanja kožica splava na vrh. jo pri zgornji odprtini soda iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiMiiiiiitiifminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiinunnmt,,,,,,,,!, nmuta Kdaj in kako škropiti Mo zoper rastlinske bolezni in zajedavce Vinogradništvo zavzema v naši pokrajini zelo važno mesto na področju kmetijskega gospodarstva. Lahko celo trdimo, da je ni kmetije, če izvzamemo nekaj vasi na vzhodnem Krasu, kjer bi vina ne pridelovali. Trtam velja torej posvetiti kar največjo pozornost in skrb. Trta se nekako ravna po geološkem sestavu področja: tako naletimo na peščeno-lapornatem predelu, ki se razteza od Miljskih hribov do Križa in Nabrežine (breg), pretežno na trte belih vrst (in seve tudi črnih), na kraškem predelu imamo poleg belih sort, med katerimi prevladuje vitovska gar-ganja, že več tudi črnih (zahodni del Krasa), a na območju, ki gre od Repna proti Prečniku, se srečamo poleg z belimi še z zelo cenjenim kraškim teranom. Kako so se v preteklosti naši vinogradniki lotili obnove vinogradov, nam dokazuje dejstvo, da so npr. v enem samem triletju posadili o-koli 700.000 sadik. Obnova sama seveda ne zadostuje, trto je potem treba negovati skrbno kakor dojenčka, paziti je treba, da je ne načnejo glivične bolezni in živalski škodljivci. Kako se tem najuspešneje zoperstavimo, smo povprašali strokovnjaka dr. Ivana Bašo. Povedal nam je, da je Opazovalnica za rastlinske bolezni (Osser-vatorio per le malattie delle pian-te) s sedežem v Ul. G. Murat 1 (tel. 733602 in 733603) pred par leti pripravila koledar škropljenja vinske trte proti raznim rastlinskim in živalskim zajedavcem. Ti lahko povzročijo na trti, kakor je znano, prav občutno škodo, če jih ne zatremo pravočasno. Kdaj in s čim je treba škropiti? 1. V MARCU MED SOLZENJEM IN PRED BRSTENJEM Uporabimo OLIOCIN ali BIAN-COLIO (2 kilograma), SELINON 50 tekoči (0.700 kilograma in VODO (100 litrov). Škropljenje o-pravimo v sončnih dneh, koristi pa trtam, katerih grozdi ovenejo še preden dozorijo (bolezen madežev na trsju — črna pegavost), pa tudi trtam, ki so jih leto prej močno napadli «pajkovci». Z. PO ODPRTJU OČES Uporabimo ŽVEPLO V PRAHU (DVOJNO RAFINIRANO VENTI-LIRANO). To žveplanje je zelo važno, ker oidij-pepel v glavnem prezimi na očesju. 3. KO SO POGANJKI DOLGI 2 DO 3 CENTIMETRE Uporabimo MANZEB ali DITHA-NE M 45, in sicer 250 do 300 gramov na 100 litrov vode. To škropljenje opravimo izključno na trtah, ki jim je grozdje ovelo (črna pegavost). Po 10 dneh škropljenje ponovimo. 4. KO SO NA MLADICAH GROZDI« ŽE NAKAZANI Uporabimo BAKROVO ŽVEPLO (3%). Zmes pripravimo tako, da vzamemo 85-90 delov žvepla in mu primešamo 15-20 delov Rame Caf-fara. Najbolj nevarna obdobja za okužbe po oidiju-pepelu so, ko se trte pripravljajo na cvetenje, ob začetku cvetenja, po končanem cvetenju (ko nosi plodnica bodoče jagode še kapico) in ko jagode menjajo barvo; v teh obdobjih je lahko potrebnih tudi več žveplanj z žveplom v prahu. 5. KO DOSEŽEJO MLADICE DOLŽINO 10 CENTIMETROV (po potrebi nadaljujemo škropljenje tolikokrat kolikor to zahtevajo vremenske razmere) Uporabimo: RAME CAFFARO (0,500-0,600 kilograma), SUPER- COSAN (80-150 gramov), LEPILO (60 kubičnih centimetrov), VODO (100 litrov). Proti peronospori o-pravimo škropljenje, ko dosežejo mladice kakih 10 cm dolžine in je v zadnjih 24 urah padlo okrog 10 mm dežja (ali rose) in pri najnižji temperaturi 10°C. Pri naslednjih škropljenjih (če niso bili listi dovolj zavarovani s prejšnjim pripravkom Rame Caffaro) je nujno treba škropiti po dežju, rosi ali megli, in to največ v roku 10 dni v aprilu, 8 dni v maju 6-5 dni v juniju in v roku 5 dni v juliju. Večje količine Supercosana ali kakega drugega koloidnega žvepla bomo uporabljali v začetni rastni dobi ali kasneje ob mrzlem in oblačnem vremenu. Pozno spomladi — čez poletje pa zadostuje, da vzamemo 80-100 gramov koloidnega žvepla na hektoliter protiperono-sporičnega škropila, da tako preprečimo opekline na trtah. 6. OB CVETENJU V PRIMERU, DA JE ŠKROPLJENJE ZOPER PERONOSPORO NEOB-HODNO POTREBNO Uporabimo MANZEB ali DIT-HANE M 45 (250-300 gramov na (Nadaljevanje na IV. strani) odstranimo. Če je kanova plast že precej debela, je bolje, da vino previdno pretočimo v drug sod, da ostane kožica v zstarem» sodu. Sod nato temeljito operemo in zažvep-lamo; prav tako žveplamo tudi vino. Če pa je okus vina močneje prizadet, ga čistimo z aktivnim ogljem in po čiščenju prefiltriramo v zdrav sod, ki mora biti poln. VLEČLJIVOST VINA To pogosto, vendar lažjo bolezen povzročajo predvsem nekatere bakterije, lahko pa tudi posebne glivice kvasovke. Pogosteje se pojavlja predvsem pri mladih vinih z malo kisline in alkohola, še posebno, če ostanejo predolgo na drožeh (tropinah). Vino s to boleznijo postane gosto tekoče, sluzasto, oljnato, vlečljivo. Če ga prelivamo v tankem curku, teče kot po niti. Po okusu je mehko, včasih celo nekoliko osladno. Nastanek vlečljivosti preprečimo z dovolj močnim žveplanjem mošta, z nemotenim pravilnim vrenjem, pravočasnim pretokom in žveplanjem vina. Če je vino že vlečljivo, ga po močnejšem žveplanju pretočimo skozi razpršila (ali preko čiste brezove metle), da odstranimo sluz. Na srečo je vlečljivost bolezen, ki jo lahko zlahka odpravimo in vino le malo prizadene. MIŠEVINA To je nenavadna bolezen vina, ki se pojavlja pogosteje v toplih krajih v moštih z več sladkorja in malo kisline, kjer poteka alkoholno vrenje počasi ali je celo prekinjeno. Pogosteje se pojavlja v vinih, ki so vrela, ne da bi mošt razkužili in žveplali. Vina imajo neprijeten vonj iti okus po mišjem seču, so motna in imajo velikokrat tudi povišan odstotek hlapnih kislin. Tako kot druge bolezni preprečimo tudi to s pravilno predelavo in nego. Manjši pojav odpravimo s takojšnjim žveplanjem, čiščenjem z zdravimi vinskimi drožmi, pretokom, zvišanjem kislosti, filtriranjem in žveplanjem. Vina z močno miševino pa vsekakor niso primerna za porabo. VITJAN SANCIN liiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiriiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiniiiiiiiiiiiiiiKifmiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiHM Kmetijski sejmi in razstave v deželi Na pobudo deželnega odborništva za kmetijstvo je pred kratkim izšla zanimiva, predvsem pa zelo koristna publikacija o sejemskih prireditvah v tekočem letu na pod ročju naše dežele. Gre za nekakšen koledarski pregled zares številnih sejmov, razstav in drugih podobnih prireditev, ki so tako ali drugače v zvezi s kmetijstvom. Podatke je zbral in uredil Mario Castagnaviz, uslužbenec in sodelavec deželnega ravnateljstva za kmetijstvo. Ob tem velja posebej zabeležiti, da prinaša knjižica, na okrog 70 straneh manjšega formata, zares prvi in najpopolnejši pregled sejemskih prireditev v Furlani ji -Julijski krajini. Delo niti ni bilo lahko, saj je bilo treba zbrati in primerno urediti, zaradi boljšega in hitrejšega vpogleda, podatke za preko 250 različnih prireditev, v organizaciji različnih društev, u-stanov. zasebnikov in krajevnih ustanov. Zlasti slednje so, po be- sedah avtorja, posredovale največ koristnih informacij. Kljub temu pa koledar še ni popoln, kakor navaja avtor v predstavitvi, saj v trenutku zbiranja in urejevanja podatkov, datumi nekaterih prireditev še niso bili določeni, za nekatere prireditve pa še ni bilo jasno, če jih bodo sploh izpeljali. V publikaciji, ki nosi naslov «Ca-lendario delle manifestazioni agri-cole del 1982», so podatki predstavljeni v treh poglavjih: v koledarskem zaporedju, po posameznih občinah ter v tretjem, po sektorjih. Avtor je prireditve razvrstil v osem različnih skupin: s področja enologije, sadjarstva, živinoreje (dve skupini), mlekarstva, perutninarstva, kmetijske mehanizacije in opreme ter drugih (mešanih) dejavnosti. Naj omenimo, da se bo v teku leta zvrstilo v deželi nad petdeset vinskih razstav, nad dvajset prireditev s področja sadjarstva itd. Ob tem velja tudi zabeležiti, da je veliko sejemskih prireditev splošnega značaja in jih je zato tudi težko uvrstiti v tako ali drugačno kategorijo. Naj ob koncu zabeležimo, da so v koledarju navedene tudi nekatere prireditve v slovenskih občinah na Goriškem in Tržaškem, razstava vin v Mavhinjah, Praprotnem in v Nabrežini (v nabre-žinski občini) razstava terana in kraškega pršuta v Repnu, razstavi vin v Dolini in Borštu ter kmečka sejma v Dolini in Borštu (v dolinski občini), razstava briških vin v Števerjanu, poletni praznik v Sovodnjah, dve podobni prireditvi v Zgoniku itd. V tržaški občini se omenjata le praznik vina v Križu ter praznik solate na Ko-lonkovcu. Gorica je zastopana S tremi prireditvami: sejmom plemenskih telic, prireditvijo Bianca e Bianco ter sejmom kmetijskega orodja in opreme. Na žalost ni w spisku številnih drugih, prav taka zanimivih prireditev v gorišla okolici. Izkušnje mladega čebelarja v izbiri panjskega sistema za gojenje čebel PO VEČKRATNEM GOJENJU ENE IN ISTE KULTURE Kako najuspešneje popravimo izčrpano ali okuženo zemljo Čebelarju začetniku, ki bi rad začel s čebelarstvom, se nujno zastavi vprašanje, kateri panjski sistem je najbolj primeren za gojenje čebel. Večina se odloči za klasičen »Žnidaršičev* panj, ki podobno kot v Sloveniji prevladuje nad drugimi panjskimi sistemi. Z druge strani se mu ponuja možnost, da se odloči za ameriški nakladni sistem čebelarjenja, kjer prevladujeta dva panja in sicer Dadant-Blattov ter Langstrooth-Rootov nakladni panj. Kot vidite, se ni lahko odločiti, saj vsak priporoča svoj panj in zagotavlja izredne uspehe. V primerjavi s čebeljo pašo ima vrsta čebeljega bivališča vsekakor manjši vpliv na uspeh čebelarjenja. ki pa vendarle ni tako neznaten, zlasti v času izdatnega mestenja. da bi ga lahko zanemarili. Temeljno pravilo gojenja čebel je, da se je treba prilagoditi življenju čebelje družine, če hočemo imeti z njo kar največje zadovoljstvo in doseči čimvečji pridelek. V zvezi s tem je velikega pomena, za kateri panjski sistem, ali za kakšno čebelje bivališče se odločimo. Temeljna lastnost panja mora biti ta, da se prilagaja čebelji družini. Do teh ugotovitev je prišel že pred 200 leti Janša, ki pravi: »Prostor v panju se mora zvečati ali zmanjšati, primerno številu čebel. Več čebel potrebuje večji, manj pa manjši prostor. Če se število čebel skrči, se mora tudi prostor v panju zmanjšati. nasprotno pa zvečati.* Ko govori o lastnostih panja poudarja Janša gornjo resnico na prvem mestu. Z drugimi besedami bi mogli isto izraziti z naslednjimi besedami: samo veliki panji, katerih prostornino je mogoče poljubno zmanjšati ali povečati, nam omogočajo maksimalni pridelek, njihova raba pa olajšuje in poenostavlja opravila. Te lastnosti prihajajo do veljave zlasti v naslednjih razvojnih fazah čebelje družine: v času spomladanskega razvoja, v rojstni dobi ter v času udiranja in zorenja medičine. Ker večina naših čebelarjev čebelari z »Žnidaršiči*, sem se tudi sam odločil za ta panj. Vendar sem se pri delu z njim srečaval s problemom, ki mislim, da dela preglavice vsem čebelarjem: kako preprečiti rojenje pred glavno pašo, ki je pri nas nekje v maju in juniju? Znano je namreč, da rojenje čebel znatno skrči pridelek. Kljub rednemu prestavljanju zaleženih satov iz plodišča v medišče in s tem širjenje prostora čebelji družini mi nikakor ni uspelo, da bi s takimi ukrepi preprečil rojenje. Poskusil sem tudi s trganjem rojnih matičnjakov, vendar zaman. Bil sem že na robu obupa, ko mi je slučajno prišla v roke knjiga dr. Jožeta Rikarja »Čebelarjenje v nakladnem panju*, kjer je opisano čebelarjenje v nakladnem panju tipa Langstrooth-Root (LR). Ker me je knjiga prepričala, sem se odločil, da ga preizkusim. Ponavadi ima nakladni LR panj naslednje sestavne dele: padnico s premakljivim žrelom, trideset sat-ne naklade, ki rabijo za plodišče in medišče ter 30 satnikov, notranji pokrov in pločevinasto streho. Vsi deli panja morajo biti izdelani do milimetra natančno, tako da lahko vsak del panja zamenjamo z enakim delom kateregakoli drugega panja. V primerjavi z AŽ panji (Žnidaršič), so vsa opravila v LR panjih zelo poenostavljena. Panj lahko poljubno večamo ali manjšamo in ga tako prilagajamo dejanski moči čebelje družine; matici je normalno na razpolago celih dvajset satov v dveh nakladah. Zaradi večjega prostora v LR panjih čebele mnogo manj rojijo, čeprav rojenje tudi v teh panjih ni izključeno, posebno če pravočasno ne zamenjamo naklad. Ker pa imamo v LR panju zaradi že povedanega močnejše družine, se la odraža tudi v boljšem donosu. Znano je, da rabi čebela za zadovoljitev svojih bioloških potreb velik okvir, toda čebele se s takega okvira zelo težko odločijo za prehod iz plodišča v medišče. Venec medu nad zalego jih zadovolji in nagon za udiranje večjih zalog splahni. Plodišče se tako napolni z venci medu in čebela zaradi u-tesnjenosti izroji. Pri AŽ panju si pomagamo s prestavljanjem satov iz plodišča v medišče, pri Dadant-Blattovem panju pa še tega ne moremo zaradi različnih mer sa tovja v medišču in plodišču; LR pa ima okvire prenizke, da bi lahko čebele obdale zaloge z vencem medu, kajti zalega sega do zgornjega roba sata. To pa prisili čebelo. da nosi med v medišče. Medeni venec je zato zavorna cohlja Prilogo pripravila Aleksander Sirk Drago Gašperlin za razvoj in rentabilnost čebelje družine v AŽ panju. Triletno poskusno čebelarjenje v nakladnem panju je v moje veliko zadovoljstvo potrdilo zgornje ugotovitve. Rojenje sem namreč skrčil na minimum, roj pa. ki sem ga po glavni paši dobil, je do jeseni zgradil dve nakladi satovja in mi povrhu nabral še 10 kg medu. Ker je konstrukcija panja zelo enostavna, jih skupaj z očetom izdelujem doma. kar mi znatno zmanjša stroške pri čebelarjenju. Po mnenju nekaterih, naj bi imel v Sloveniji in pri nas domovinsko pravico le pred pol stoletja vpeljani AŽ panj, katerega je Žnidaršič naredil po nemškem listovnem panju. Pri tem pa preradi pozabljamo, da je pred 200 leti Anton Janša, nestor slovenskega in svetovnega čebelarstva, čebelaril s panji in tehnologijo, ki je zelo podobna čebelarjenju z nakladnimi panji. IGOR CASTELLANI Po navadi gojimo na isti površini. predvsem v vrtovih, vedno i-ste kulture. Zato ni čudno, da nam taka zemlja kmalu opeša. Naravno bi bilo, da bi vrt za par let zaledinili. to je posejali z večno deteljo, da se zemlja dodobra odpočije. Tega pa ne delamo, ker je to edina površina, ki je namenjena povrtninam za domačo uporabo. Kaj naj počnemo, da izčrpano zemljo popravimo? S frezo ali s prekopom bomo podkopali v globino 20-30 centimetrov na vsakem kvadratnem metru površine kakih 50-70 gramov pripravka BASAMID GRANULAT v zrnju: ta vsebuje 100 odstotkov ba-samita, to je pripravka tretje stopnje strupenosti. Toda: kadar je v zemlji v globini desetih centimetrov temperatura nižja od 10 stopinj Celzija, pripravka ne uporabljamo! Dva do tri dni po tem opravilu površino dobro zalijemo in — če je to le mogoče — tudi pogrnemo. Ako je temperatura zemlje v glo- bini id cm nekoliko nad 10°C, po petih tednih lahko sejemo ali pre- i sajamo; sejemo ali presajamo po treh tednih, če je temperatura nekaj nad 15°C, če pa znaša tempe- i ratura zemlje v globini 10 cm okoli 20°C, lahko sejemo ali presajamo že po dveh tednih. Če imate pri j tem opravilu kakšen dvom, se za potrebne nasvete lahko obrnete kar neposredno na Opazovalnico za rastlinske bolezni (Ul. G, Murat št. 1, tel. 733602 ali 733603). Važno je vedeti še tole: po trošenju pripravka BASAMID GRANULAT zemlje ne smemo gnojiti s hlevskim gnojem; če gre za zaprte grede, je neobhodno potrebno. da gredo prezračimo. Druge kulture pa sploh ne smejo biti prisotne. Omenjeni pripravek je uspešno sredstvo za zatiranje plesni v zemlji (gnitje korenin), kot tudi za zatiranje v zemlji živeče mrčesi, kakor npr. ogrčic; in klic plevel-nih rastlin. I. B. •iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiifiiiiifmiiiiiuniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiniHiiuiiiiiiiimiiiHiiHiiiiiuiiHiiMfuuimiiiiiiiiiHiiiitMHiiiuiiiHiniiiiiiuiiHiiiirniiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiKiiB 1 NEDAVNEGA OBČNEGA ZBORA ZADRUGE MIŠKI BREG Večja pozornost razvoju vinogradništva Številna pereča vprašanja, ki so neposredno vezana na razvoj krajevnega vinogradništva, so bila v središču pozornosti nedavnega rednega občnega zbora zadruge pridelovalcev vin tržaške občine «Kriški breg», ki se je odvijal v domu A. Sirka v Križu, kjer ima ta organizacija tudi svoj sedež. Na občnem zboru niso samo podali obračun opravljenega dela v pretekli mandatni dobi odbora, ampak so zlasti in v prvi vrsti nakazali nove naloge in nove odgovornosti, s katerimi se bo moralo soočiti novoizvoljeno vodstvo zadruge. Kar zadeva opravljeno delo, je poudaril predsednik Miloš Košuta v svojem poročilu, je treba na prvo mesto postaviti že tradicionalno razstavo in pokušnjo krajevnih vin, ki se iz leta v leto razvija v vse bolj pomembno tovrstno manifestacijo. Škoda pa, da bo letošnja 15. razstava vin zaradi slabe letine, irajala samo dva dni (26. in 27. junija). Med uspehe lanskega delovanja pa je treba uvrstiti tudi tečaj o kletarstvu, ki ga je vodil agronom Vitjan Sancin in ki je privabil na predavanje tudi številne mlade vinogradnike. Blagajniškemu poročilu, ki ga je prebral Emil Sedmak in razrešnici nadzornega odbora, ki jo je podal Silvano Košuta, je sledila živahna razprava, ki je, kot smo že omenili, osvetlila mnoge nujne dolžnosti in naloge zadruge. V prvi vrsti je prišlo do izraza, da bo morala zadruga zKriški brego zelo pozorno slediti aktualni problematiki razlastitev ter skupno z ostalimi vaškimi organizacijami zahtevati (poleg seveda pravične odškodnine za posameznika) tudi stvarno družbeno «pro-tivrednost» v korist vsem Križanom. Ob tem bo zadruga izoblikovala svoja stališča ter jih iznesla v krajevni koordinacijski od- Dopolnilne odškodnine za leto 1981 bodo v kratkem izplačane Živinorejci in kmetovalci, ki so vložili prošnje za prejem prispevkov za dopolnilno odškodnino za leti 1981 in 1982, bodo v kratkem prejeli prvi obrok omenjenega prispevka. Kot je sporočila Kraška gorska skupnost Kmečki zvezi, je dežela že nakazala denar, ki ga bo KGS v najkrajšem času razdelila med prosilci. bor razlaščencev, kjer ima svoje zastopnike. Tudi tolcrat je bil govor o potrebi po samostojnem u-stekleničenju in po skupni prodaji vina, to vprašanje pa bo treba še poglobiti tako v okviru konzorcija slovenskih zadrug vlada veliko zanimanje za skorajšnjo podelitev zaščitnega porekla (DOC) tudi krajevnim vinom, kar bo nedvomno predstavljalo kvalitetni skok tudi za naše vinogradništvo. Odbor zadruge pa ie na nedavnem občnem zboru med drugim izrekel tudi javno pri znanje občinskemu funkcionarju inž. Vremcu za občutljivost, ki jo je pokazal do problemov domačega pridelovanja vin. SANDOR TENCE Obvestilo uporabnikom kmetijskih strojev Kmečka zveza obvešča vse u-porabnike kmetijskih strojev, ki so vpisani v sezname UMA (U-tenti di Motori e Macchine Agri-cole), da morajo prijaviti morebitne ostanke goriva iz leta 1981 ter da lahko zaprosijo za prejem goriva za leto 1962 najkasneje do 30. junija. Obenem poziva vse tiste, ki te prijave v prejšnjih letih niso pred ložili, da to čimprej storijo, saj bodo v nasprotnem primeru kaznovani (odvzem statusa UMA). Da bi preprečili vsako komplikacijo in nesmiselne zamude. Kmečka zveza poziva vse zainteresirane, naj se čimprej javijo v njenih uradih v Ul. Cicerone 8/b in naj s seboj prinesejo knjižico UMA. Pohitite s številkami IVA Kmečka zveza opozarja vse tiste. ki so v njenih uradih zaprosili za številko IVA (»numero di partita IVA*), da je pristojni u-rad te številke že izdelal in jih zato prosilci lahko dvignejo v prostorih Kmečke zveze (Ul. Cicerone 8*b). KZ obenem poziva kmetovalce, ki številke IVA še niso zaprosili, naj to storijo čimprej, ker bo rok zapadel konec tega meseca. • Važnost združevanja (Nadaljevanje s I. strani) zadruge je organizacija vsakoletne razstave vin v Križu. VINOGRADNIŠKA ZADRUGA BRDA — ŠTEVERJAN Šteje okrog 20 članov, vsakdo od katerih je že lam prispeval določeno količino grozdja, tako da so pridelali eno tipično sorto vina; svoj pridelek bo zadruga dala v promet že na letošnji prvomajski razstavi vin v števerjanu. Trenutni cilj zadruge je v tem. da bi komisija sprejela njeno sorto vina za udeležbo na ljubljanskem vinskem sejmu. DRUŠTVENA GOSTILNA — OPČINE Po stikih s predstavniki Centra se je pokazalo, da je društvena gostilna z Opčin pripravljena povrniti se k tradiciji takih gostiln, se pravi odkupovati vino neposredno pri krajevnih vinogradnikih in ga nato prodajati v gostilni. KONZORCIJ KMETIJSKIH ZADRUG »GRMADA* Ustanovljen je bil z namenom, da bi povezoval dejat-nost vseh teh zadrug tako c prvi fazi ustanavljanja. kot v drugi fazi, ko zadruge potrebujejo organizacijsko, administrativno in tehnično pomoč. Zadrugam, ki delujejo pod njego vim okriljem pomaga tudi s finančnimi sredstvi. V skopi1- obrisih so to nekatere značilrtosti zadrug, ki delujejo pod okriljem Centra; sicer pa bomo še imeli priložnost, da o njih podrob neje spregovorimo, predvsem pa da pregledamo težave, s katerimi se stalno ubadajo. • Kdaj in kako (Nadaljevanje s III. strani) hektoliter vode). Manzeb ali Dit-hane M 45 nam cvetja ne ožge kakor se to zgodi, če škropimo z bakrovimi pripravki, z druge strani pa zavira širjenje pajkovcev na trti. Ta dva pripravka nista škodljiva čebelam. 7. PO ODCVETENJU, KO PLOD NICE IZGUBIJO KAPICO (to velja za vrste, ki so zelo podvržene gnitju) Uporabimo: RONILAN (150-200 gramov), VODO (100 litrov) in MANZEB (250 gramov), toda Manzeb (ali Dithane M 45) dodamo tej mešanici samo v primeru, če preti nevarnost peronospore - strupene rose. g. OD TRENUTKA, KO DOSEŽEJO JAGODE VELIKOST POPROVEGA ZRNA Dodamo protiperonosporični in protioidični mešanici, ki smo ju navedli pod točko 5. sicer pa uporabimo še COMPLESAL FLUID 5-8-10 (1/4 litra na hektoliter pripravka). To listno gnojilo dodamo vsakemu poznejšemu škropivu (v tekoči obliki). 9. PREDEN SE ZAČNEJO GROZDI ZAPIRATI (za vrste, ki so zelo podvržene gnitju grozdja) Uporabimo: RONILAN (150-200 gramov) in VODO (100 litrov). To škropljenje opravimo, kadar lahko škropimo tudi notranjost grozda (pecelj). Če preti nevarnost peronospore, dodajmo tej mešanici 250 gramov pripravka Manzeb ali Dithan M 45. 10. a KO ZAČENJA GROZDJE MENJAVATI BARVO opravimo enega ali več škropljenj z ŽVEPLOM V PRAHU ali s 3% BAKROVIM ŽVEPLOM. 10. b V ISTEM OBDOBJU (za vrste, ki so močno podvržene grozdni gnilobi) Uporabimo: RONILAN (150-200 gramov) in VODO (100 litrov). 11. TRI TEDNE PRED TRGATVIJO (ravno tako za vrste, ki so podvržene grozdni gnilobi) Uporabimo: RONILAN (150 200 gramov) in VODO (100 litrov). Nov zakon o gozdarstvu Pristojni vladni organi so dokončno odobrili nov deželni zakon o pogozdovanju, ki teži k valoria-ranju gozdnega zaklada v Furlaniji - Julijski krajini: stopil bo v veljavo, ko bo objavljen v Uradnem vestniku dežele, kar se bo po vsej verjetnosti zgodilo že pred koncem mesec«. KULTURA Slovensko stalno gledališče pred novo premiero «Odpirač» Victorja Lanouxa v posebnem igralskem ambientu Pod šaljivo in groteskno preobleko resno vprašanje: ali si je mogoče odpreti pot v znosno in skladno življenje? V torek, 27. aprila, ob 21. uri predstavlja gledališče v Kulturnem domu v Trstu, v prav posebnem i-gralskem ambientu in za omejeno število ljudi <<.Odpirač» Victorja Lanourn. Mdpirač* je zgodba o Jeanu, ki skuša s svojo bistroumnostjo in zvitostjo, z divjim, brezobzirnim egoizmom monopolizirati vse v svoj prid. «Odpirač» je zgodba o Jacguesu, ki je tako normalno deviško čist in ni hudoben, ki vedno rad priskoči na pomoč, ki je rojen za sužnja in je idealna žrtev. Zgodba o zasilnem zaklonišču, daleč od vsega, kjer se dva, ki sta lačna, pogovarjata o življenju in smrti in nas spominjata, da je človek človeku volk. Anton Petje in Adrijan Rustja v «Odpiraču» «Odpirač* Victorja Lanouza je priložnost za dva igralca, za poldrugo uro njune odrske navzočnosti, ki obeta polno premišljene menjave razpoloženj, pametno doziranje šaljivosti in bridkosti, usklajene soigre in solističnih bravur, Avtor, tudi sam igralec, je pošteno ponudil priložnost svojim kolegom, vsakokrat drugemu i-gralskemu paru, a vseeno zmerom le Jeanu in Jacguesu. Za njunimi dialogi, za igricami, ki se jim predajata, in za situacijami, ki se ustvarjajo okrog njiju, pa je mogoče naslutiti še stvari, ki ne sodijo le v delokrog varne in neobvezne komike. Jean in Jacgues, na pogled skrajno shematizirani in tipizirani postavi, pripovedujeta namreč tudi o tem, kako sta pamet in intelektualna izkušnja lahko cinični in kruti, a hkrati nemočni in obupani, in kako sta preprostost in prvinskost sicer nebogljeni in nedolžno trpni, a čez kratek čas pogoltni in polaščevalni in kako se, potem ko se zbrišejo razlike, ko se ne ve več dobro kdo s kom manipidira, v nekakšni čudni, spačeni simbiozi spremeša in pozablja vsakršna individualnost, vsakršna zgodovina. Pod svojo šaljivo in groteskno preobleko se tiho, a vztrajno ponavlja vprašanje ali si je mogoče odpreti pot v znanost in skladno sožitje. KJE JE ODPIRAČ? Predstavo je režiral Mario Uršič, scena in kostumi so delo Marjana Kravosa, v naslovnih vlogah pa nastopata Anton Petje in Adrijan Rustja. Kot rečeno igramo to predstavo v posebnem igralskem ambientu. Gledališče nadaljuje s tem repertoarno izbiro, ambientalnega gledališča. Predstava bo na sporedu še 28., 29. in 30. aprila ob 21. uri v Kulturnem domu. Zaradi omejenega števila sedežev prosimo, da si oskrbite pravočasno rezervacijo. MARIBORSKO KULTURNO PISMO Uprizoritev Vase Železnove ob B5-letnici umetniškega delovanja Angele Jankove Dramska predstavitev poezije F. Forstneriča «Ljubslava» - Razstavi sovjetske mladinske knjige in britanske risbe - Srečanje s književnikom Francetom Filipičem Dramska postavitev Vaše Želez-nove v drugi različici Maksima Gorkega (1936), ki jo je po prvotni obliki znova napisal po šestindvajsetih letih v duhu socialističnega realizma, je tudi na mariborskem odru razgalila šibko dramaturško dvojnost. Zanimivo, da so Vašo Železnovo uprizorila v Sloveniji tri gledališča: leta 1952 v Mariboru, leta 1953 v Trstu in 1954 v'Ljubljani. Med prvimi so za sezono 1951 52 najavili njeno uvrstitev v okvirni repertoar Komornega gledališča v Ljubljani, ki pa jo prav zaradi dramaturških pomislekov niso uprizorili. Druga uprizoritev Vase Železnove na mariborskem odru je bila v znamenju proslavljanja 35-letni-ce umetniškega delovanja odlične igralke Angele Jankove. V Mariboru je ustvarila nešteto zanimivih odrskih podob. Tudi v Vasi železnovi je z naslovno vlogo upodobila zrel življenjski lik, kjer se je bohotila pronicljiva skala duševnih stanj hladne in stroge žene in matere, ki v pridobitniškem hlastanju zatre v sebi toplejša človeška čustva Tudi ta večer je suvereno zavladala na odru s svojo premočrtnostjo. Z umetniškim darom je izoblikovala svoj lik v hič kaj primernem scenskem okolju, ki je bilo preromantično nastrojeno z gozdom svetlih brez, namesto temačno meščanske sobe nasičene z nizkotnimi kapitalističnimi, nagibi družinske grabežljivosti in zločinov. Dramska predstavitev poezije Franceta Forstneriča «Ljubsiava, daleč in v blatu», je bila v režiji Voje SoHatoviča in sceni Zmaga Jeraja privlačen prikaz poezije na odru. ki jo je po pesniški zbirki «Ljubslava» domiselno priredil Tone Partljič. O Forstneri-čevi poeziji smo obširneje poročali v Primorskem dnevniku, zato se bomo tokrat omejili le na predstavitev na Malem odru. Vsekakor je bila pripovedna lirika po zaslugi režiserja Voje Soldatoviča dovolj dramatična. Z individualnimi liki so jo podprli igralci Vlado Novak kot pesnik, Breda Pugljeva kot njegova žena. ki sta predstavljala mestna človeka, kmečki živelj pa Sandi Krošelj kot oče, Majda Hermanova kot mati, Irena Miheličeva kot dekle, Anica Sivčeva kot ljubica in Nataša Sirkova kot sestra. Bili so življenjsko uglašeni v poetizirani dramatičnosti, na nekaj mestih tudi zamaknjeni v zastrtost, ki ji je botrovala patetičnost. Istega dne sta bili odprti v Mariborski knjižnici razstavi sovjet- ske mladinske knjige in ilustracije, v novem razstavnem salonu Rotovž pa moderne Britanske risbe. Mladinsko knjižno bogastvo sovjetske knjige je razen berila slikovito tudi v likovnih upodobitvah. Mikavne ilustracije v barvi in čr-nobeli tehniki so prikupne za oko in razumljive otroški realistični povednosti, ki dinamično razvnemajo domišljijo. Ilustracije so u-metniško in tehnično dovršene, kar povečuje vzgojno estetsko vrednost. Razstava «Britanska risba* je seznanila z drugo skrajnostjo likovnega upodabljanja. Angleški umetniki so razstavili abstraktne podobe, ki so svoječasno burkale umetniški svet. Med nekaj barvno zanimivimi kombinacijami so se bohotile predvsem geometrijske oblike ali igračkanje s počečkanimi strganimi časopisnimi iz rezki, ki naj bi predstavljali recimo osnutke za likovne upodobitve. ena med njimi pa celo Ril-ckejeve pesnitve. Najbolj banalne med banalnimi so bili popolnoma prazni listi v okvirjih. Pravzaprav ni bilo razstavljenega nič novega kar bi ponovno vznemirjalo; vse te ekshibicije so že zastarele, na kar gleda človek danes bolj pomilovalno kot osupljivo. Zelo podobne «umetnine» sem videl že leta 1953 v neki londonski galeriji. Delovna Mariborska knjižnica Maribor je v nadaljevanju srečanj s kulturnimi delavci povabila na pogovor književnika in raziskovalca našega revolucionarnega boja Franceta Filipiča. Povod srečanja je bil izid »Poglavij iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919-1939», ki so izšla v dveh knjigah. O razpravah v knjigah, ki so zaokrožene monografije, osvetljujejo poglobljeni vpogled v posebnosti delovanja komunistične partije, revolucionarnih sindikatov in ženskega gibanja. ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji. V zanimivem pogovoru je zgodovinar Filipič pripovedoval o metodi svojega raziskovanja in na številna vprašanja odgovarjal kot dober poznavalec revolucijskih gibanj med obema vojnama. Slovenska filharmonija iz Ljubljane je pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica predstavila v u-nionski dvorani koncert orkestrskih skladb z dvema odličnima solistoma, violinistom Primožem Novšakom in oboistom Dragom Golobom. Za uvod so izvedli simfonično pesnitev «Svobodi naproti* Demetrija Žebreta, ki jo je napisal med okupacijo leta 1944 v optimizmu skorajšnje svobode. Orkester je skladbo izvedel z velikim poletom in občutjem, ko se spominja padlih in nezadržno rastel do slavnostnega konca. J. S. Bachov Koncert z oboo, violino in orkester v d-molu je bil izveden kontrastno dinamično, kjer sla oboist Drago Golob in violinist Primož Novšak skupno z orkestrom vnesla v izvedbo baročni duh izvajanja v vsej njegovi značilnosti. V Mozartovem Koncertu za violino in orkester v G-duru, je briljiral violinist Primož Novšak z lepim tonom prefinjenega glasbenega oblikovanja. Podoživljeno podajanje je potrdilo izrednega mojstra violinista tako v tehničnem kot v umetniškem pogledu. Izvrstni orkester pod odličnim vodstvom Uroša Lajovica, ki je za sklep koncerta izvedel še sončno prekipevajočo F. Schubertovo peto Simfonijo v B-duru, je predvajal vse koncertne točke glasbeno zavzeto in sproščeno in z njimi zadovoljil navdušeno občinstvo. EMIL FRELIH 'Jr Violinist Tomaž Lorenz in kitarist Jerko Novak OB RAZSTAVI SPOMENIKOV NOB NA PRIMORSKEM Po stezi Vaših bolečin smo šli v svobodo... V petek, 16. aprila, je bila v avli občinske skupščine v Novi Gorici odprta razstava pod naslovom: Spomeniki NOB na Primorskem. Pripravila jo je Nelida Silič, kustos Goriškega muzeja, v počastitev 9. kongresa ZK Slovenije. Razstava je zelo pregledno urejena in že sama po sebi vabi na obisk nekdanje partizane in aktiviste, posebno pa mladino, kateri je razstava pravzaprav namenjena. Iz napisov in podatkov pod fotografijami bo mladina spoznala, kako velike žrtve so partizani, aktivisti in prebivalci na Primorskem in v Slovenski Istri dali v štiriletni osvobodilni borbi. Na prijazno vabilo Goriškega muzeja smo se razstave udeležili in si jo z velikim zanimanjem — in hkrati zadoščenjem ogledali. Pri ogledovanju so nas preseneti- ZAKAJ SE NE BI TUDI PRI NAS ORGANIZIRALA GLASBENA MLADINA? Namenjen predvsem mladini četrtkov koncert GM violinista Tomaža Lorenza in kitarista Jerka Novaka Umetnika odlikuje zbrano in prefinjeno muziciranje - Koncert bo tokrat v Gallusovi dvorani Mimo organiziranja koncertne sezone se na Glasbeni matici že dolgo govori o iniciativah, ki naj bi bile spodbudne, a tudi ne alternativne koncertni sezoni. Ob preurejanju šolskih prostorov se je začelo konkretno misliti na u-porabo šolske, t.j. Gallusove dvorane, ter se je v ta namen tudi prenesel sem koncertni klavir iz male dvorane Kulturnega doma. Pri vsem tem snovanju pa je obenem padla zamisel, da bi bili ti koncerti namenjeni mladim. Kot začetni poskus neke organizirane glasbene dejavnosti v šolskih prostorih je tudi po posredovanju Glasbene mladine Slovenije izbira padla na sestavi, ki jih redko zasledimo na koncertnih odrih: duo violina - kitara ter kvartet violončel. Na prvem koncertu, ki bo v četrtek, 29. aprila, ob 18.30, bosta nastopila violinist Tomaž Lorenz ter kitarist Jerko Novak. «... Igranje v duetu s kitaro me privlači zaradi krhkega, izjemno sensibilnega zvoka, ki ga violina ne more doseči v sozvočju z drugimi instrumenti. Morda je izjema harfa. Z drugimi besedami: gre za subtilen komorni izraz, ki me dobesedno pomirja...», je v intervjuju za Ljubljanski dnevnik povedal Tomaž Lorenz in tako nadaljeval: «... V zgodovini evropske glasbe najdemo — z izjemo baroka — sorazmerno malo partitur, ki So pisane za ta dva instrumenta. Malo je bilo namreč komponistov (izjema je Paganini), ki bi poznali izrazne možnosti kitare v komorni igri. Naše stoletje v i-skanju novega zvoka *odkrije» duet violine in kitare. Z veseljem lahko rečemo, da to velja tudi za izvirno slovensko glasbo, pred kratkim so za njuna instrumenta napisali skladbe Štuhec, Šivic, Ramovš, Lebič, Petrič in Golob. Potrjuje se pravilo, da izvajalski ansambel, ki se ne formira priložnostno, stimulira komponiste: prepričan sem,* zaključuje Lorenz svoj intervju. «da bodo za duet kitare in violine pisali tudi drugi slovenski glasbeni ustvarjalci. Posebej zato, ker vsak od njih rešuje zvočno antifonijo instrumenta na svoj način...» «... Večer, na katerem sta nastopila ... violinist Tomaž Lorenz in kitarist Jerko Novak, je izzvenel kot pristna muzikalna podoba dveh mojstrov komornega podajanja. Oba umetnika sta se i-menitno ujela ter se razkrila z zbranim in prefinjenim muziciranjem. Dosegla sta domala idealno tonsko ubranost, izvrstno pa sta se ujela tudi v fraziranju, ki je bilo enotno ter stkano z mnogimi niansami drobnih muzikalnih razodetij...^, je v ljubljansko Delo zapisal skladatelj in kritik Pavle Mihelčič. A oglejmo pobliže naša gosta: violinist Tomaž Lorenz je diplomiral leta 1966 na ljubljanski glasbeni akademiji v razredu prof. L. Pfeiferja. Leto kasneje je v istem razredu opravil tudi podiplomski študij violine in komorne igre. Kasneje se je izpopolnjeval še pri znamenitih pedagogih v Rimu, Sieni, Trstu in Budimpešti. Kot član Tria Lorenz, o-ziroma kot solist, je nastopil v večini evropskih držav, v Afriki, Indiji in večkrat na ameriški celini. Za svoje uspehe je prejel vrsto pomembnih priznanj in nagrad — med drugimi tudi nagrado Prešernovega sklada in Društva slovenskih skladateljev. V njegovem obsežnem repertoarju imajo še posebno mesto dela slovenskih skladateljev. Tako je krstil preko 30 slovenskih skladb, od katerih so mnoge napisane prav zanj. Ob koncertni dejavnoti se Tomaž Lorenz posveča tudi pedagoškemu delu — na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani poučuje komorno glasbo. Kitarist Jerko Novak sodi gotovo med najobetavnejše mlade jugoslovanske umetnike na tem instrumentu. Že z devetimi leti je začel študirati kitaro v Ljubljani pri prof. Schari. Zdaj zaključuje svoj študij na glasbeni akademiji v Grazu v razredu prof. M. Bduml - Klasinčeve. Jerko Novak je posebno v zadnjem času dosegel nekaj izrednih uspehov na solističnih koncertih doma in v tujini. Sodeluje tudi z vrsto znanih slovenskih umetnikov — največ s tenoristom M. Gregoračem in violinistom T. Lorenzom. Sicer ga zanimajo tudi druge glasbene zvrsti. Tako je sodeloval v več ansamblih (npr, v Salamandrih), s T. Pengovom itd., ter uglasbil pesmi K. Koviča, ki so izšle na kaseti «Zlata ladja» RTV - Ljubljana. Umetnika se bosta predstavila s pestrim in zanimivim programom, ki zajema dela A. Corellija (Sonata op. 5 št. 8 v e-molu, Chr. G. Scheidlerja (Sonata v D-duru), J. Goloba (Dialog), J. lberta (Ents acte) ter N. Paganinija (Sonata concertante). ALEKSANDER ROJC revije MLADIKA 4 Letošnja četrta številka Mladike namenja uvodno misel Veliki noči s sestavkom Milana Nemaca »Življenje ali smrt*. Tudi novela Zlatke Lokatos «Prve češnje* je znanilka pomladi. Dopolnjuje jo v tem smislu pesem Vladimira Kosa «V mescu cvetočih češenj*. Enajstemu nadaljevanju Kufolovega ■iiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiin Franc Bajec - samouk iz Rendičeve šole Srečati se po triinšestdesetih letih z znancem iz tržaške Rendičeve slikarske šole je kar nepričakovano, kaj šele če ga srečaš na njegovi prvi osebni razstavi sploh. Beseda je o Škedenjcu Francu Bajcu, ki živi v Ricma njih, kjer mu zdaj, ob mednarodnem letu ostarelih, prirejajo razstavo. Franc Bajec se je pri slovitem Rendiču učil le mesec dni, saj oče-delavec s svojimi revnimi dohodki ni zmogel stroškov za šolanje. Bajec je zato dejansko sa mouk in to še pri zelo zapoznelih letih, saj se je slikanja lotil šele po upokojitvi. Iz tega, kar je pokazal na razstavi, pa je očitno, da bi zmogel mnogo več, saj so na primer nekateri portreti otrok in lastnih podob naravnost odlični. Slika tudi v olju. največ pokrajine, ki pa slogovno niso enotne, čeprav so med njegovimi najboljšimi deli, posebno tiste v zelo majhnih, skoraj razgledničnih ve likostih. Bajec se zaveda mere svojih zmožnosti, zato se zadnje čase preizkuša — kot sam pravi — v naivnem slikarstvu. Ta njegova *na-ivnosh pa je posebne vrste, saj slika na kartončke v velikosti razglednic na prav svojstven način. Če bi mogel z od artritisa razbolelimi prsti nadaljevati ta način dela, bi lahko tudi zaslovel, kajti skoraj poanlilistično nanašanje gostih barv eno na drugo ustvarja prijetne optične učinke prosojnosti bleščečih se emajlov. Ukvarja pa se tudi s prigrafom, to je na lesu vžganimi grafikami, ko s sintetično črto doseže ljubkost v podajanju otrok. Na ta način tudi dekorativno krasi razno drobno pohištvo, ki ga dodatno še obarva. Ljubitelje umetnosti, zlasti kiparstva, pa gotovo lahko preseneča odlična mala plastika, izrezana iz lesa. Vinski bratec prepeva s široko odprtimi usti, njegov pes pa ob tem verjetno laja no luno. Gre za primerek, ki bi zaslužil razmnožite v v multiplih. Franc Bajec izpričuje, koliko u-stvarjalne sile je v naših ljudeh in kako bi se ta sila utegnila sprostiti in obogatiti našo zamejsko umetnost, če bi le bili dani pogoji za njih uveljavljanje. V Baragovem domu pa menda ie tretjič ali celo četrtič javno nastopa tudi Elvira Kompare s pokrajinami v olju, slikami cvetic in tihožitji. Zlasti v tihožitjih dosega videz svežine zelenjave in sadja v učinkovitih sestavah. Kot slikarko pesniško nastrojenih raz gledov jesenskega Krasa smo jo spoznali že na skupinskih razstavah, zdaj pa se nam odkriva tudi z barvno prefinjenim podajanjem zasneženih gorskih vasic. So to le pe male slike, ki ogrevajo z domačnostjo štirih sten naših gorskih domov, žal pa se slikarka ne utegne intenzivneje posvečati slikanju, v katerem bi gotovo dosegla lepe uspehe, če bi seveda nadaljevala s trdno voljo. MILKO BAMBIČ dnevnika «In večno šumi Nadiža*, ki se nanaša do dogajanja v prvi polovici oktobra 1943, ko je tudi v Beneški Sloveniji partizansko gibanje zaživelo, sledi ponovno velikonočna vsebina s sestavkom «Strah pred žegnom*. Ivan Peterlin razmišlja o problemu kadrov v našem zamejskem športu, Marija Besednjak pa objavlja kar zanimiv razgovor z makedonskim visokošolcem, ki študira v Ljubljani. Priznati je treba, da so njegovi odgovori znamenje resnega fanta, ki ni preobjeden življenja in ki ima jasen cilj pred seboj. Olga Lupine piše o «našem jezi-ku», Martin Jevnikar pa v svoji stalni rubriki predstavlja knjigo Andreja Kobala «Slovenec v službi FBI», ki pa prinaša tudi pet črtic o življenju ameriških Slo- vencev. ki naj bi bile napisane po resničnih zgodbah. Martin Jevnikar recenzira tudi zadnjo pesniško zbirko Borisa Pangerca «In legla je tišina*. Kot vedno je tudi v tej številki nekaj žolčnih zapisov «Pod črto* in pa polemika s slovenskim glasi lom KPI «Delom» v zvezi z nje govim poročilom o posvetu o «kul turni politiki našega gledališča*. Vsebina nas na tem mestu ne bi zanimala, če ne bi obsegala tudi neresnično trditev, da so glasni ki Slovenske skupnosti na tem po svetu iznašali vsak svoje osebno mnenje. Res je, da je dr. Harej govoril dosledno v množini «mi» in da je njegov poseg izzvenel kot uradno stališče neke skupine, ki je glede na funkcijo dr. Ha-reja dovolj natančno opredeljena. Pri Deželni komisiji za zgodovino Slajerske Nova zajetna knjiga o idrijskem rudniku Helfried Valentinilseh: Deželnoknežji rudnik živega srebra Idrija 1575 - 1659 Kot XXXII. zvezek izdaj Deželne komisije za zgodovino Štajerske je ob koncu leta 1981 v Gradcu izšla zajetna knjiga (XXVIII + 440 strani) velikega formata (24 X 16 cm)in v drobnem tisku avtorja Helfrieda Valentinitscha z naslovom Das landesfiirstliche Queck-silberbergvverk Idria 1575-1659. Nekateri pravijo, da v Evropi ni nobenega drugega tehniškega objekta, o katerem bi bilo toliko napisanega kot o idrijskem rudniku. Da zgodovina tega rudnika, v katerem so zaradi prenizke cene živega srebra prenehali kopati rudo leta 1977 (dotlej so jo brez prestanka kopali in predelovali vse od leta 1490) še vedno zanima številne znanstvenike, dokazuje tudi pričujoča knjiga. O njej bodo nedvomno poročali v strokovnih glasilih, mi naj samo opozorimo na njen izid. Delo, ki je bilo napisano kot ha bilitacijska razprava za mesto univerzitetnega docenta na fakulteti za humanistične vede v Gradcu in je bilo tudi nagrajeno z nagrado Kardinal-Innitzerjevega študijskega sklada, obravnava sicer kratko dobo idrijskega rudnika, ko je ta o svetem Juriju leta 1575 s posebno kupno pogodbo prišel v last deželnega kneza, ki ga je takrat predstavljal nadvojvoda Karel, pa do leta 1659. Gotovo je to obdobje doslej s to knjigo najbolj znanstveno obdelano. Pisec v posameznih poglavjih zelo podrobno govori o proizvodnji, o tehniškem ustroju in razvoju rudnika, o pravnih in socialnih razmerah in odnosih, o vsem, kar se tiče obratovanja in trgovanja z živim srebrom, predstavlja pa tudi celo vrsto rudniških oskrbnikov oziroma predstojnikov. Pravzaprav je to najobsežnejša knjiga o idrijskem rudniku poleg knjige idrijskega rojaka Ivana Mohoriča (1893 - 1980) Rudnik živega srebra v Idriji, ki je na 480 straneh izšla leta 1960 in obsega zgodovino rudnika za čas od 1490 do 1960. Precej rudniške zgodovine je tudi v knjigi Mihaela Arka Zgodovina Idrije, ki je na 264 straneh izšla v Gorici leta 1931, vsa druga tiskana dela o idrijskem rudniku, četudi zelo številna, pa niso tako obsežna. Vsekakor je izid Valentinitscheve knjige razveseljujoč primer, ko se je nemškopisoči avtor (verjetno tudi slovenskega izvora) potrudil pregledati vso zadevno literaturo v slovenščini in poiskati osebne stike s slovenskimi raziskovalci kot dr. Marijo Verbič, dr. Sergijem Vilfanom in drugimi. V predgovoru se zahvaljuje za pomoč tudi ravnatelju idrijskega muzeja Juriju Bavdažu, z italijanske strani pa dr. Silviu Cavazzu iz Zagraja ob Soči. Iz podatkov na ovojnici knjige zvemo, da je avtor še mlad znanstvenik (rojen leta 1943). Na graški univerzi je študiral zgodovino, zemljepis in umetnostno zgodovino ter leta 1968 promoviral z disertacijo iz avstrijske zgodovine in takoj zasedel mesto univerzitetnega asistenta. Leta 1980 je prav z razpravo o idrijskem rudniku (ki je izšla v obliki pričujoče knjige leta 1981) dosegel habilitacijo za univerzitetnega docenta za študijsko smer «Obča gospodarska in socialna zgodovina srednjega in novega veka*. Težišče njegovega znanstvenega delovanja je na eni strani raziskovanje srednjeveških in zgodnjenovovečnih spisov iz gradiva o Štajerski, na drugi pa politična zgodovina ali natančneje gospodarska. pravna in socialna zgodovina na področju tako imenovane skupnosti notranjeavstrijskih dežel v zgodnjem novem veku; v ta državni oziroma deželni sklop so nekoč spadale tudi slovenske dežele. Videti je. da je ta mladi znanstvenik — z odličnim poznavanjem virov, literature in gradiva na sploh — zagnan in uspešen pri svojem delu. Knjiga ima '"»po o-premo, ovitek je v značilni cino-brasti barvi, spodnia. bela polovica z Valvasorjevim bakrorezom Idrije pa najbrž ponazarja belino živega srebra. TOMAŽ PAVŠIČ li številčni podatki padlih borcev aktivistov in prebivalcev številnih večjih in manjših vasi na Primorskem in v Slovenski Istri. Razstavo zaključuje pomemben napis v verzih: Zahvala Vam, ki ste prelili kri. Po stezi Vaših bolečin smo šli v svobodo, da zdaj sami si kujemo usodo. Po sužnjih dneh ostal je le spomin. Res... Ostal je spomin, ki ne sme nikoli zbledeti! In ta spomin je o-hranjen na spomenikih — v takih številkah, da človeka pretresejo ko jih bere! Te številke dokazujejo, s kako veliko odločnostjo so se na Primorskem in v Slovenski Istri borili za svobodo. Na spomeniku v Braniku 89 padlim partizanom in žrtvam fašizma. na Predmeji 54 padlim partizanom in žrtvam fašizma, v Biljah pri Gorici 58 padlim partizanom in žrtvam fašizma, v Renčah 74 padlim partizanom in žrtvam fašizma, na Pregarjah v Brkinih 48 padlim partizanom in žrtvam fašizma, v Ozeljanu v Vipavski dolini 79 padlim partizanom in žrtvam fašizma, v Komnu na Krasu 74 padlim partizanom in. žrtvam fašizma, na Vogrskem 68 padlim partizanom in žrtvam fašizma, v Dolenjih Novakih na Cerkljanskem 36 padlim borcem in žrtvam fašizma, v Strmcu 31 padlim borcem in žrtvam fašizma, na Štjaku 54 padlim borcem in žrtvam fašizma, v Volčah na Tolminskem 52 padlim partizanom iz petih vasi. na Ligu 41 padlim borcem in žrtvam fašizma, v Senožečah 67 padlim borcem in žrtvam fašizma, v Šmarju pri Kopru 71 padlim borcem in žrtvam fašizma, v Pridvoru pri Kopru 38 padlim borcem in 25 žrtvam fašizma, v Bertokih pri Kopru 56 padlim borcem in žrtvam fašizma, v Gradišču pri Prvačini 51 padlim borcem in žrtvam fašizma Še bi lahko naštevali, vendar naj bo dovolj, saj že te številke dovolj zgovorno dokazujejo, kako kruto in zverinsko je okupator moril in uničeval imetja naroda ki ga je bil fašizem zapisal iztrebljenju in smrti. Vendar smo ostali in pregnali vse okupatorje. Prav kot je zapisal kraški pesnik: In v našem delu, vstane nova sila, kj svet bo zrušila in dogradila. Na Primorskem je postavljenih tudi več večjih grobnic s spomeniki padlim borcem. Tako so na razstavi vidni spomenik z grobnico 367 padlim borcem na Predmeji, spomenik z grobnico 256 padlim borcem IX. Korpusa na Trnovem, spomenik z grobnico 213 padlim borcem, 82 talcem in 20 umrlim v internaciji v Gonjačah v goriških Brdih, spomenik in grobnica 284 padlim borcem IV. Armade, Prekomorcem in domačinom v Ilirski Bistrici, spomenik in grobnica 97 padlim borcem v Jesenici na Cerkljanskem, spomenik in grobnica 999 padlim borcem v Cerknem, ki so padli na ozemlju Cerkljanske. V letih od 1952 do 1958 je bilo na Primorskem odkritih 12 spomenikov - kipov, ki so jih izdelali kiparji: Boris Kalin, Frančišek Smerdu, Tone Kralj. Alojz Kogovšek, Anton Sigulin, Marjan Keršič - Belač in Stane Keržič. Več lepih spomenikov, ki so izdelani po načrtih arhitekta Jožefa Plečnika je na Primorskem, tako v Vipavi, v Dutovljah in na Srpenici. V Slovenski Istri pa so trije spomeniki — v Pridvoru pri Kopru, v Šmarju pri Kopru in v Bertokih, ki jih je izdelal domačin iz Hrastovelj Jože Pohlen Ta umetnik je izdelal tudi doprsne kipe narodnemu heroju Rudiju Mahniču - Brkincu na Pregarjah, narodnemu heroju Janku Pre-mrlu Vojku v Kopru in Francu Segulinu Boru Kladiv;irju, sekretarju OK KPS za Brkine. Na razstavi je tudi več dokumentov, ki se nanašajo na gradnje in postavitev spomenikov padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Videli smo tudi dopis okrožnega komiteta KPJK za Goriško z datumom 25. 1. 1946 o prekopu in prenosu posmrtnih ostankov narodnega heroja Jože Srebrniča ki je utonil v narasli Soči dne 11. julija 1944. ANDREJ PAGON OGAREV Primorske bibliografske vesti ZNAMENJE, januar - februar, št. 1, 1982. France Bevk je 1911. leta objavil svoje prve pesmi v katoliški reviji Dom in svet in čeprav je pred tem objavljal v Alfi in v Zori, je bilo prav to njegovo prozno in pesniško ustvarjanje, ki je «raslo v Dom in svetu in pod literarnim mentorstvom te revije, se pravi njenih najvidnejših urednikov*, tisto, «ki nam je dalo prvega Bevka. Bevka, ki ga karakte-rizira literarni opus, zbran v pesniški zbirki Pesmi in v prvih dveh zbirkah črtic Faraon in Rablji*. To ugotavlja v uvodnih besedah Marijan Brecelj v študiji Bevk in dominsvetovski krog (str. 54 68) v kateri je predstavil korespondenco dveh Bevkovih mentorjev: dr. Izidorja Cankarja in dr. Jožeta Debevca. NAŠI RAZGLEDI, 12. februar 1982, št. 3. Ob smrti dr. Karla šiškoviča, ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, zamejskega javnega delavca, publicista in sodelavca ter hkrati tudi večletnega člana uredniškega odbora Naših razgledov je nekrolog napisal Drago Druškovič (str. 67). O letošnjih Prešernovih nagrajencih in nagrajencih Prešernovega sklada v tradicionalni anketi Naših razgledov Ustvarjalne stiske ko avtorji odgovarjajo na vprašanje: «V čem je vaša ustvarjalna stiska temeljni umetniški konflikt v vas ali v vašem odnosu do okolja in sveta’* preberite na straneh 74 in 75. Med letošnjimi nagrajenci so tudi kulturi niki s Primorskega: Zdenko Kalin, Ciril Zlobec, Lidija Kozlovič in Branko Gombač. bogata izbira preko 600 razstavljenih preprog oddelek zidnih topet Takojšnja dobava i RS1 Ul. dei Bonomo 5 A (vogal Dreher) Telefon 569285 ki se že 25 let resno ukvarja z opremo. Vam danes predlaga: □ STENSKE PREGRAJE □ LOČILNE STENE □ OMARE PO MERI S PROJEKTI TOTALNE SESTAVE TRST - Ul. Giulia 108 Tel 040/ 55505 ZER0WATT Elektrogospodinjski stroji Balcor (Lastnik S. VICINI) TRST Ul. S. Maurizio 2° 1. nad Tei. 796612 RAZNOVRSTNA DARILA GOSPODINJSKI PREDMETI SEZNAMI POROČNIH DARIL Kristal Sirca NASPROTI NOGOMETNEGA STADIONA STRADA VECCHIA DELLTSTRIA 2 0@®<§2>§® PER LA ČASA Drevored 0’Annunzio 26 Tel: 741-566 Pomladanske novosti: — žaluzije — vertikalne žaluzije — senčne zavese — lesene karnise in bogata izbira zaves iz blaga. I astnik BULLO GIANPAOLO DA PRIHRANITE pohištvo paolo DOLINA Telefon: 820862 D0MJ0 137 TRST Obešanje slik v stanovanju my*mK Dobro moramo premisliti, kam naj obesimo sliko in to šele potem, ko smo že smotrno in prodorno postaviji posamezne dele pohištva in obesili zavese. Pri obešanju morata biti vedno dve osebi: prva drži sliko na predvidenem mestu, druga pa s primerne razdalje odreja točno mesto, kjer naj bi kaj obesili. Ta naj tudi zaznamuje točke, kamor bomo zabili žeblje. Slike lahko pritrdimo na več načinov. Način odreja predvsem njena teža. Majhne slike, kakor tudi ogledala, pritrdimo z jeklenimi žebljički. Lahko pa uporabimo kljukico, ki jo prav tako pritrdimo na zid z jeklenim žebljičkom. Slaba stran medeninaste kljukice za obešanje je v tem, čeprav ne vedno, da jo vidimo in lahko kvari lep videz v prostoru. V tem primeru je boljša taka pritrditev, da obešena slika kljukico pokrije. Srednja pot je pritrditev s kljukico iz prozorne umetne mase. Težke slike ali ogledala obesimo z vijakom ali vijačno kljukico. V obeh primerih moramo vstaviti prej vložek. Vijak privijemo z izvijačem, kljuko pa s ploščatimi ali kombiniranimi kleščami. Težke slike ali o- gledala delujejo prav lepo, če jih obesimo rahlo nagnjeno. To dosežemo najlaže na ta način, da sliko obesimo najprej na žico, leto pa na kljuko ali vijak. Na sredino bočnih delov okvira slike privijemo vijake z ušescem, zanje pa privežemo žico. Poševno obešena slika se prav nič lepo ne poda prostoru. Obroček, za katerega je slika obešena, ni pritrjen točno na sredini gornjega dela okvira, čeprav je pravilno, da obroček pritrdimo točno v sredino, si lahko pomagamo tudi tako, da na oba vogala spodnjega notranjega roba okvira prilepimo kos srflirkovega papirja ali plastične penaste mase ali pa da na oba vogala spodnjega notranjega roba okvira zabijemo dva žebljička, ki jima na višini približno 2 mm od-ščipnemo s ščipalkami glavice. Slike, obešene na premalo o-sušen ali sveže ometan zid, se bodo začele kriviti ali plesneti, če jih že moramo obesiti, potem na vseh štirih vogalih notranjega dela okvira prilepimo 5 mm debele kolute iz plute (lahko jih izrežemo iz zamaška). Tako bo za sliko krožil zrak ter ne bo postala vlažna. Ob vselitvi v novo stavbo, je tak način obešanja nujno potreben. -JMHHK I ? ;': Prodaja telefonskih aparatur ((telefonska tajnica«, napeljave in popravila •'AonirSft) TRST - UL. A. CANOVA 6 Tel.: 040/793191 ,.i Tofi '>>LfioS r-------piwti drUitvi: „vSsilI'' in -•*»------*-—•— < j*?;:.. —......—•*«&&*■* —— |§|Šf Ui ■ t j j - dne 30. deoembra, ieo« ob S. url »op. »pt|j*4 ~—— gosp« Marije' Sancin v Skednju —- f L t ^ In i. januverd* I90Ž, ob 3. uri po* 1.4*: gospoda Josipa Miklavec p»i s^S. Madgalesr spodnji —*«ty* ir” n Vstop,lito; », noske žen** * * Konec plesa ob polnoči. „ ■ i|>' £ I Vabilo na prireditev Pevskega društva »Slava* boril prostorček. Vrt je bil bogato okrašen z zastavami in zelenjem, a posebno okusno je bil prirejen oder na čelu vrta, kjer so nastopala posamična društva. Na slavnosti je svi-ral hvalevredno orkester bosansko-hercegovskega pešpolka. Prvi je nastopil pevski zbor »Slave*, ki je zapel svojo veličastno himno, poklonjeno mu svojedobno od takratnega pevovodja Valentina Pi-žona. Na to je nastopil predsednik «Slave* in deželni poslanec A. Miklavec, ki je v jedrnatih besedah pozdravil zbrano občinstvo, a posebno v velikem številu došle pevske brate. Raztolmačil je na kratko zgodovino razvoja slovenske pesmi v tržaški okolici, ter je priporočal vsem, naj nadalje goje in ljubijo slovensko pesem, kajti narod brez svoje pesmi je kakor obnemel, ker je — zlasti v razmerah, v katerih mi živimo — izgubil izdatno orožje v obrambo syojega narodnega bitja*. Nato je zopet nastopi)**’ »Slava* in zapela novo koračnico, ki jo je prav za to priložnost uglasbil prof. Vasilij Mirk. Zelo dobro zapeta je navdušila vse navzoče. Za tem so nastopila skupno vsa društva iz Brega pod vodstvom u-čStel.ja Frana Venturinija, kateremu gre. vsa hvala za res odličen nastop. Nato so nastopili zaporedoma: »Domovina* iz Ospa. »Adrija* iz Barkovelj, škedenjska «Velesila», svetoi-vanski cerkveni pevski zbor, «Trst» iz Trsta, «Zastava» iz Lomjerja, »I-lirija* od Sv. Jakoba, (čitalnica od Sv. Jakoba je sicer došla korporativno, a ni nastopila radi žalovanja po svojem umrlem ustanovitelju in prvemu pevcu g. A. Bizjaku). Nočemo hvaliti nikogar, ker moramo pohvaliti vse, da so se za to proslavo tako temeljito pripravili.* Po oficijalnem sporedu se je razvila. prosta zabava. Igrala je godba, prepevala so posamična društva in prižigali so se »krasni* fimetalni ognji.* Zabava je trajala pozno v noč. Tudi letos je »Slava* priredila Silvestrov večer v dvorani g. A. Ciača z običajnim programom. Nastopili pa so tudi igravci s Štnkovo igro »Anarhist*. Pevsko društvo «Slava» je priredilo poleg koncertov tudi več izletov v bližnjo in daljno okolico. Leta 1922 je bil peš-izlet v Plavje, kjer .je domače društvo pripravilo prireditev. Udeležili so se tudi ustanovnega občnega zbora podružnice v Dragi. MINKA PAHOR 1 a. Kot znano, bo sodelovalo sa-1,10 štirinajst pilotov, saj so se vse Angleške avtomobilske hiše (razen yrella in ATS) zaradi zadnjih po-leWik odrekle nastopu na tej pomembni dirki. Svet formule 1 že nekaj časa razjedajo vsakovrstne Polemike, tako da je celo vsa nadaljnja manifestacija pod velikim vPrašanjem. Ob vseh polemikah in zakulisnih 'grah pa bo najbolje, da se posvetno tekmovalnemu obrazu priredile. Glede tega je na dlani, da je i ancoz Rene Arnoux na renaultu glavni favorit dirke, saj je včeraj ^ uradnih poskusnih vožnjah potolkel vse rekorde proge in tako pre-n'tel svojega tovariša Alaina Pro-r®- Veliko zanimanje je vladalo za vJ*nje ferrarijev in okrog 40 tisoč gjedalcev je bilo malce razočara-njh, ker sta se Villeneuve in Piro-P' uvrstila za Francozoma. Sicer pa Je jasno, da bo današnja Velika nabada s tehničnega vidika pomanjk- ljiva, ker bo manjkala večina avtomobilskih asov, med temi tudi Niki Lauda. Včeraj so v poskusnih vožnjah dosegli sledeče uvrstitve in taka bo tudi današnja startna lista: 1. Arnoux (Fr.) renault 1'29”756 2. Prost (Fr.) renault 1’30”249 3. Villeneuve (Kan.) ferrari 1’30”717 4. Pironi (Fr.) ferrari 5. Alboreto (It.) tyrrel 6. Giacomelli (It.) alfa romeo NAMIZNI TENIS 1’32''020 1'33’'209 1'33"230 EP V BUDIMPEŠTI Jugoslaviji srebro BUDIMPEŠTA — Na evropskem namiznoteniškem prvenstvu v Budimpešti je Jugoslavija včeraj osvojila srebrno kolajno. Priborila sta jo šurbek in Batinovičeva v mešanih parih. Šurbek s Kaliničem pa se je u-vrstil v današnji finale moških dvojic. KOŠARKA V FINALU «PLAY-OFFS» Cibona tudi drugič premagala Partizana in osvojila naslov državnega prvaka Cibona — Partizan 89:75 (48:38) ZAGREB — Zagrebška Cibona je letošnji jugoslovanski državni prvak. Novoselovi varovanci so tudi v drugi tekmi finala «play-offs» premagali Partizana in tako postali državni prvaki. Tudi v sinočnjem srečanju je bilo jasno, da je Cibona bolj homogeno moštvo od Beograjčanov, med katerimi sta kot vedno doslej izstopala Dalipagič in Slavnič. Naj omenimo, da .je to prvi državni naslov zagrebškega kluba. NOGOMET VB v Španijo LONDON — Britanski minister za šport Mac Farlane je včeraj izjavil, da zaenkrat ne pride v poštev vprašanje sodelovanja Velike Britanije na španskem svetovnem nogometnem prvenstvu zaradi krize med to državo in Argentino. Sicer pa se bodo predstavniki posameznih nogometnih zvez z otoka o tem pogovorili na sestanku 13. maja. VČERAJ OB PRISOTNOSTI PETSTO DIJAKOV IZ ŠTIRINAJSTIH PRIMORSKIH VIŠJIH ŠOL Jubilejni DOSP v Piranu zabeležil lep uspeh Koprčani moštveno najuspešnejši - Med zamejskimi šolami največ točk za licej «France Prešeren* V lepem, sončnem vremenu je po tekalo včeraj v Piranu 10. jubilej no dijaško obmejno srečanje Primorske, na katerem je več kot petsto dijakov pomerilo svoje moči v petnajstih panogah, poleg tega pa še v literarnem natečaju in ex tem-pore. Skupno je bilo zastopanih šti rinajst šol, od teh pet iz zamejstva, ostale pa iz matične domovine. Lahko rečemo, da je letošnji DOSP dobro uspel, saj smo videli precej zanimivih in borbenih nastopov, pa tudi organizacija je bila v glavnem tekoča, brez večjih zastojev in .je treba zato še posebej pohvaliti prireditelje, saj so v celotno prireditev (čeprav so razpolagali le s skromnimi sredstvi) vložili veliko dela in napora za čim uspešnejši potek celotnega tekmovanja. Letošnji DOSP je odprl ravnatelj piranske gimnazije Drof. Božo Jevševar, za katerim so prinesli pozdrave udeležencem še predsednik skupščine občine Piran Drago Žerjal, predsednica občinske konference ZSMS Silva Križman in * ...............................................................................unillmi....mm,um........nuni ............................................................... ODBOJKA V SINOČNJIH SREČANJIH V RAZNIH PRVENSTVIH Naše šesterke praznih rok tako v B kot v C-2 ligi Nič bolje niti v moški in ženski D ligi ■ Rorovci (L divizija) so si zagotovili napredovanje ŽENSKA B LIGA ®or Intereuropa - Spinea 0:3 (11:15, 6:15, 9:15) BOR INTEREUROPA: Rauber, f'cur, Debenjak, Cergol, Tomšič, V. ln M. Klemše. Odbojkarice Bora Intereurope so poslovile v predzadnjem prvenstvenem nastopu od domačih gledal-Fev s porazom, toda z igro, ki je JJ*la občutno boljša kot pred tednom 7 proti CUS iz Padove. Glede na okrnjeno postavo pa so morale tudi tokrat priznati premoč nasprotnic. (G. F.) CU$ Padova — Sokol 3:1 (11:15, 15:8, 16:14, 15:5) SOKOL: L., V. in G. Legiša, Lozar, Mervič, Antoni, škerk, Pernarčič. Sokol je precej dobro začel in :udi osvojil prvi niz. Tekma- pa-se Je verjetno odločila v tretjem setu, "O so Nabrežinke izenačile ha 14:14. Wlza pa na žalost niso zaključile v svojo korist, tako da so na enako-vredni borbi predale srečanje nasprotnicam. (S. U.) ZENSKA C-2 LIGA Vivil _ Breg 3:2 (—11, —13, 11, 8) BREG: Olenik, Martinelli, S. in Slavec, K. in D. Kocjančič, Stepančič, Premolin, Sancin. vse je kazalo, da bodo Brežanke zJahka zmagale in to kar s 3:0. Zadušeno so namreč osvojile prva dva ?®ta in v tretjem že vodile z 12:9. .®tp pa so popustile, kar so izkoristile domače odbojkarice, ki so tako osvojile vse tri naslednje nize. (MRS) Colloredo — Sloga 3:2 (15:12, 3:15, 15:12, 7:15, 15:13) SLOGA: Čuk, Maruška in Mira “'gič, Hrovatin, Kalan, M., L. in Križmančič, Vidali. Bloga je včeraj popolnoma odpo-t’edala. Proti ekipi, ki tehnično vsekakor zaostaja za našimi, so slo-gašice igrale nepovezano, preveč Pervozno in nezbrano. Res je, da Je Colloredo tokrat odigral svojo 'etošnjo najboljšo tekmo, vendar to ne more biti izgovor za tako pekoč Poraz, s katerim si je Sloga zapra-vda velik del možnosti, da bi osvojila prvo mesto. (INKA) Kontovel -- Fontanafredda 2:3 (4, -6, -9, 14, -14) . KONTOVEL: Ban, Černjava, M. *n N. Daneu, Maver, Regent, Pra-selj. ,, Konto veli; e so proti Fontanafred-0' doživele svoj prvi poraz v pr-delu prvenstva. Srečanje je o*'° na dokaj nizki tehnični ravni. saj sta obe šesterici igrali nervozno in neorganizirano. Po lahki zmagi v prvem setu so domačinke popustile, kar so gostje takoj izkoristile in osvojile naslednja dva seta. Najbolj zanimiva in borbena sta bila zadnja dva seta, ko so Konto-velke z minimalno razliko izenačile, prav na koncu pa so spet popustile in srečanje izgubile. (T.S.) MOŠKA O LIGA Nuova Pal. TS — Juventina Belca Gorica 3:0 (15:6, 15:10, 15:7) JUVENTINA: Orel, Plesničar, I. Černič, Černič II., Petejan, Faganel, Mučič, Mervič. Proti prvouvrščeni Nuova Pallavo-lo TS so belo-rdeči doživeli pekoč poraz. Tržačani so po našem mnenju odigrali najslabšo tekmo v tem prvShstvu. V prvem ft tretjem setu j«,, bila uijiliova premoč očitna. Le v drugem nizu so se naši fantje zbrali in spravili Tržačane nekoliko v težave. Ta poraz pa kljub vsemu nič ne spreminja, saj bodo o osvojitvi drugega mesta odločale preostale 3 tekme. Ivan Plesničar » » » Olympia Terpin - La Talpa 3:2 ŽENSKA D LIGA Sloga — Italcantieri 2:3 (15:5, 13:15, 7:15, 15:5, 7:15) SLOGA: A. in E. Adam, Benčina, Drnovšček, Grgič, Kovačič, Križmančič. Malalan, Milič, Purič, Sosič in Vidali. Po dolgi in napeti igri so sloga-šice prepustile dve dragoceni točki nasprotnicam. Čeprav so v trenutkih prikazale odločno in zanimivo igro, je ekipo prevečkrat prevzela živčnost. (KRIMA) 1. MOŠKA DIVIZIJA Volley 80 Duke — Bor 1:3 (6:15, 13:15, 15:12, 10:15) BOR: Plesničar, Brana, Koren, De Walderstein, Škabar, Filipčič, Korbo, Pečenko, Gombač, Kralj in Kalc. Odbojkarjem Bora je uspelo napredovanje v D ligo. Glede na ne preveč dobre uspehe naše moške odbojke, je to prav gotovo velik uspeh. Pred drugim neposrednim spopadom z Volley 80 Duke so imeli naši odbojkarji enkratno priložnost za kakovostni skok, glede na to, da so prvo srečanje prepričljivo zmagali s 3:0. Te priložnosti borovci na čelu s Plesničarjem niso zapravili, saj so tudi drugič premagali neposrednega tekmeca, čeprav je bilo dovolj osvojiti niz. (G. F.) Juventina — Lib. Kapriva 1:3 «UNDER 15» (MOŠKI) Sloga — Volley 80 1:2 (7:15, 15:10, 8:15) SLOGA: Sosič, Hrovatin, Spacal, E). Milkovič, Cocevari, Comari, Filipčič, Pandelj, Tognetti, Kerpan, Simonič, D. Milkovič. Kljub porazu so tokrat mladi slo-gaši prijetno presenetili. Na svoji tretji tekmi so namreč pokazali, da je njihov napredek dokaj konstanten in da se jim pozna le velika neizkušenost. Vsekakor pa velja o-meniti, da je njihov vzpon viden iz tekme v tekmo. (INKA) HOKEJ NA LEDU SZ favoriti za naslov svetovnega prvaka « HELSINKI — Včeraj so odigrali zadnje kolo prvega dela svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. V B skupino so izpadli olimpijski prvaki ZDA, medtem ko se bodo za najvišji naslov od danes naprej potegovale reprezentance Sovjetske zveze, Kanade, švedske in Češkoslovaške. Glavni favoriti so Sovjeti, ki so v prvem delu odločili vse tekme v svojo korist. Veliko presenečenje pa predstavlja uvrstitev Italijanov, ki bodo tudi na prihodnjem prvenstvu igrali v A skupini. Včerajšnji izidi. SZ - Kanada 4:3, ČSSR - Italija 10:0, švedska - Finska 3:3, ZDA - ZRN 5:5. KOŠARKA POLFINALE «PLAY -OFFS» D«rbi v Bologni Danes bosta povratni tekmi polfinala «play-offs» za italijanski državni naslov. Osrednje srečanje bo gotovo v Bologni, kjer bo domači Sinudyne skušal popraviti izid iz prve tekme v Pesaru, ko je zanesljivo izgubil proti Scavoliniju (105:115). V Milanu pa bo domači Billy igral proti turinskemu Berloniju. Milančani so že zmagali v prvem srečanju v Turinu (82:71) in se bodo verjetno že danes uvrstili v finale. predstavnik šolskega športnega društva piranske gimnazije »Jugo* Ra do Krmac. Med gosti je bil tudi pedagoški svetovalec Silvo Fatur. Po otvoritveni slovesnosti so se tekmovalci razšli po igriščih, v prostorih Pomorske šole je bil posvet ravnateljev, te pa je nekaj kasneje sprejel še predsednik občinske skupščine Piran. Rezultati športnega dela DOSP so bili taki: Literarnega natečaja se .je udeležilo 26 dijakov, ocenjevalna komisija pa je sklenila nagraditi pri spevke Gordane Marašek (Koper), Sabrine Zidarič (TS Slomšek), Tomaža Flajsa (Tolmin) in Jasne Vitežnik (Nova Gorica) Likovniki so se v jutranjih urah razpršili po vsem Piranu, kjer motivov za ex tempore ni manjkalo. 48 mladih umetnikov je uporabljalo razne tehnike, prvo nagrado pa je dobila Jana Dolenc ^Tolmin). Drugo .je prejel Etbin Tavčar (Sežana), tretjo pa skupinsko delo dijakov učiteljišča Slomšek (TS). Podelili so še devet enakovrednih nagrad, prejeli pa so jih: Martina Grahonja (TS Prešeren), Valentina Lavrenčič (Nova Gorica), Andrej Bolčina (Gorica), Mojca Kobal in Tončka Černilogar (Idrija), Evgen Rebec (Sežana), Ksenija Furlan (Piran), Damjana Krašna (Ajdovščina) in Mirjam Maurer (TS Slomšek). Po kosilu so si udeleženci te prireditve ogledali mnoge zanimivosti starodavnega Pirana, ni pa manjkalo tudi novih poznanstev. V zaključni slovesnosti se je ravnatelj prof. Božo Jeuševar zahvalil vsem udeležencem za njihovo sodelovanje na tej prireditvi, po spletu gorenjskih plesov, ki jih je zaplesala folklorna skupina KUD Karol Pahor (Piran) je sledilo nagrajevanje, na katero so mladi tekmovalci že kar težko čakali. Ne; kateri so prejeli več priznanj, drugi manj, zadovoljni pa so bili vsi enako, saj je bil nastop sam na tem prelepem delu slovenske obale vsem najlepša nagrada. Boian Pavletič NOGOMET 1. kolo: Sežana - Gorica 7:0; Piran - Idrija 1:0; Postojna - TS Prešeren 3:2; TS Zois - Ajdovščina 5:2. 2. kolo: TS Stefan - Sežana 2:0: Piran - Postojna 2:0; TS Zois - Nova Gorica 3:1. Finalno kolo: TS Stefan - Piran 4; 3; Piran - TS Zois 1:1; TS Stefan -Zois 1:0. Lestvica: l.TS Stefan, 2. Piran, 3. Tis Zdiš, 4. Sežana, 5. Postojna, 6. Nova Gorica, 7. Idrija, 8. TS Prešeren, 9. Ajdovščina, 10. Gorica. KOŠARKA (moški) 1. kolo: Nova Gorica - TS Prešeren 51:39; TS Zois - Koper 45:24; Piran - Koper 42:21; Idrija - TS Stefan 40:16; Postojna - Gorica 47:12. 2. kolo: TS Zois - Piran 51:29; Postojna - Idrija 34:33; Nova Gorica -Postojna 27:25. Finale: TS Zois - Nova Gorica 42:40. Lestvica: 1. TS Zois, 2. Nova Gorica, 3. Postojna, 4. Piran, 5. Idrija, 6. TS Prešeren, 7. Koper, 8. Koper (it. gimnazija), 9. TS Stefan, 10. Gorica. KOŠARKA (ženske) L kolo: Koper - TS Prešeren 23:14; Idrija - Ajdovščina 20:17; Postojna - Idrija 36:25. Finale: Koper - Postojna 24:23. Lestvica: 1. Koper, 2. Postojna, 3. SKUPNA LESTVICA 1. Koper 7350 točk, 2. Piran 5900, 3. Sežana 5300, 4. Nova Gorica 4600, 5. TS Prešeren 4550, 6. Postojna 4050, 7. Ajdovščina 3700, 8. Idrija 3350, 9. TS Zois 3000, 10. Koper (it. gimnazija) 2300, 11. TS Stefan 2250, 12. Gorica 1650, 13. Tolmin 1500, 14. TS Slomšek 1000 točk. Idrija, 4. Ajdovščina, 5. TS Prešeren. ROKOMET (moški) Polfinale: Sežana - Piran 20:10; Ajdovščina Koper 13.10. Finale: Ajdovščina - Sežana 16:13. Lestvica: 1. Ajdovščina, 2. Sežana, 3. Koper, 4. Piran. ROKOMET (ženske) 1. kolo: Idrija - Koper 6:3; Sežana - Piran 15:1; Ajdovščina - TS Zois 14:2. 2. kolo: Sežana - Idrija 10:6. Finale: Ajdovščina - Sežana 14:8. Lestvica: 1. Ajdovščina, 2. Sežana, 3. Idrija, 4, Koper, 5. TS Zois, 6. Piran. STRELJANJE (moški) Lestvica: 1. Sežana, 2. Tolmin, 3. Piran, 4. Nova Gorica, 5. Idrija, 6. TS Prešeren. STRELJANJE (ženske) Lestvica: 1. Sežana, 2. Nova Gorica, 3. Koper. DESKANJE (moški) Lestvica: 1. Piran, 2. TS Zois, 3. TS Stefan, 4. Koper, 5. Gorica. DESKANJE (ženske) Lestvica: 1. Piran, 2. TS Prešeren. PLAVANJE (moški) Lestvica: 1. Koper, 2. TS Prešeren. NA TURNIRJU V IGRI «MED DVEMA OGNJEMA» Šola «0. Župančič* najboljša ■imiiiiiiiiiiiiii muiiii i mn iiiiiiiiiiii im 111111111 m n muhi n n n mi m iiimiifi u m mini n liiiiliaiiiilaiiiiii,iiiiiniiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiii m,i „lii„i„,iyi,lllii,iilillllliailli ATLETIKA NA VČERAJŠNJEM TEKMOVANJU V GORICI Kakovostna udeležba iz sosednih dežel Na atletskem stadionu na Rojcah v Gorici je bilo včeraj na sporedu mednarodno atletsko tekmovanje »Spomladanski miting*, ki ga je priredilo društvo Atletica Cassa di Risparmio iz Gorice. Tekmovanja so se udeležili številni med najboljšimi mladinci in člani naše dežele, Veneta, Slovenije in Koroške. Bil je zadnji nastop deželnih atletov pred prvenstvom društev, ki bo 1. in 2. maja v Badernu. Rezultati, ki so jih zabeležili v posameznih panogah na mitingu (omeniti je treba, da je tekmovanje delno oviral veter), so sledeči: 100 m: 1. Bonessi (GO) 11”2, 2. Orso (Videm), 3. Hegenbart (Celovec) 5000 m: 1. Taučer (Nova Gorica), 14’49”, 2. Innocente (Videm), 3. Pilot (GO) Krogla: 1. Brigante (TS) 12,30 m, 2. Marangon (GO). 3. Sergi (TS) 110 m ovire: 1. Komar (Tržnč) 16”4, 2. Floreani (Videm), 3. Ba-gnin (GO) Višina: 1. Piva (GO) 1,90 m, 2. Fo- m,,'uiiiiiiiiihi hi mini, umiHniiiiiiHHHiiiiiiiiiiiiHHHHiiiiiiiiiinni»iiH»iiiiniiiiiiniiii»iiiHiiiiniiiiiiiiiiniMiiiMiiiiiiiimiiiiiinii8iiiiiiiiiiHniiiiniiiiiiiiiiimiiii atletika V ORGANIZACIJI SD ADRIA IZ LONJERJA V Bazovici deželno prvenstvo v hoji .Danes bo na progi Bazovica - Golf klub - Opčine - Bazoviča deželno prvenstvo v hoji na cesti na razda-1' 20 km, katerega organizira a-uetski odsek lonjerske Adrie. Pr-venstvo je namenjeno kategorijam rr'ladincev, članov ter mlajšim in starejšim amaterjem. * ° zadnjih zagotovilih, bi se mo-rai' tekmovanja udeležiti vsi najmočnejši deželni atleti raznih ka-ogorij. kar pomeni, da bo to eno "ajkakovostnejših tovrstnih tekmovanj, kar jih je bilo doslej v naši deželi. To je za naše društvo vsekakor velikega prestižnega pomena, zat° se odbor društva in vsi člani atletskega odseka skrbno pripravijo, da bi organizacija brezhibno dotekala. 2bor tekmovalcev je predviden °o 9. urj pred gostilno «Danilo», ®tart pa bo ob 10. uri. Nagraje-Vanje bo pa na sedežu društva Y Lonjerju ob 13. uri. S pokali bo oo nagradili prve tri v vsaki kategoriji, ostali pa prejmejo kolaj-ne. Omenimo še, da bodo sloven *** barve branili Dario Druškovič, Flavio Milano ter Fabio Ruzzier (vsi Adria), od katerih ima zadnji tudi možnost, da se uvrsti med boljše, morda celo med prvo trojico. NOGOMET 3. ITALIJANSKA LIGA Triestina danes doma proti Trentu V 29. kolu tretje italijanske nogometne lige bo danes Triestina igrala doma proti Trentu, ki je sedmi na lestvici, to je za mesto slabše od samega tržaškega moštva. Trener Buffoni bo verjetno danes proti Trentu poslal na igrišče enako postavo, ki je v nedeljo v gosteh premagala Treviso. Medtem pa je včeraj na tiskovni konferenci na sedežu Triestine neka florentinska tvrdka predstavila predlog, kako bi nudila tržaškemu društvu novo in bolj moderno podobo. DANAŠNJI SPORED Alessandria - Atalanta; Empoli -Modena; Forli - Sanremese; Mantova - Fano; Monza - Treviso; Parma - S. Angelo; Piacenza - Padova; Triestina - Trento; Vicenza -Rhodense. gaggini (Brugnera), 3. Batistich (Nova Gorica) Disk: 1. Frank (Celovec) 57,36 m, 2. David (Friuli), 3. Coos (Friuli) Palica: 1. Bigon (GO) 4,20 m, 2. Sarčevič (Slovenija), 3. Tominec (Slovenija) 200 m: 1. Milocco (GO) 22”.3, 2. Hegenbart (Celovec), 3. Villon (Šarile) 1.500 m: 1. Valdon (Videm) 3’57”8. 2. Forcelin GO), 3. Badin (Sacile) Daljina: 1. Coppola (TS) 6,53 m, 2. Domenighini (Lignano), 3. Marega (Macerata) 800 m: 1. Tomba (GO) 1’59”9: 2. Polidori (TS), 3. Signore (GO) Kladivo: 1. David (Friuli) 46,22 m, 2. Gregoricchio (Videm), 3. Toma-dini (Videm) Kopje: 1. Tiepolo (TS) 59,58 m, 2. Mancini (TS), 3. Piva (GO) 400 m: 1. Calligaro (GO) 50”3, 2. Mafrin (Sacile), 3. Orso (Videm) Troskok: 1. Zonta (Videm) 13,66 m, 2. Desabata (GO), 3. Domenighini (Lignano) 4x100 m: 1. Sacile 43”3, 2. GO, 3. mešana štafeta F-JK Po tekmovanju je bila na sporedu uradna predstavitev tekmovalcev društva Atletica Cassa di Risparmio iz Gorice za sezono 1982. Goriško moštvo ima v svojih vrstah nekaj zelo solidnih atletov, tako da si obetajo ,da bodo v letošnji sezoni dosegli res dobre rezultate. NOGOMET V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Olimpiji novi točki V anticipirani tekmi 32. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva je včeraj Olimpija za Beži- ^iochi jport Vam nudi najnovejše spomladanske in poletne športne modele SESUAN (center) gradom premagala OFK Beograd z 1:0. Edini gol je padel že v 3. min. srečanja po zaslugi Voljča, ki je z nepričakovanim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. V ostalem smo gledali dokaj poprečen nogomet, brez razburljivih akcij in strelov. Zmaga Ljubljančanov je vsekakor zaslužena. DANAŠNJI SPORED Radnički - Dinamo, Rijeka - Hajduk, Zagreb - Sarajevo, Osijek -Crvena zvezda, Željezničar - Velež, Partizan - Sloboda, Vojvodina - Te-teks, Vardar - Budučnost. TENIS Barazzutti v finalu RIM — Na mednarodnem teniškem turnirju v Rimu se bosta danes v finalu pomerila Italijan Barazzutti in Argentinec Ganzabal. POLFINALNA IZIDA Barazzutti (It.) - Segarceanu (Rom,) 7:6, 6:4, Ganzabal (Arg.) -Urspi (Šp.) 6:4, 7:5. V Borovem športnem centru se je včeraj zbralo veliko staršev, ki so burno navijali za svoje otroke, ki so nastopali na turnirju v igri «med dvema ognjema*. Turnir letos organizira Športna šola Trst pod pokroviteljstvom barkovljanske šole, ki slavi poimenovanje po pisatelju F. S. Finžgarju. Na včerajšnjih srečanjih so nastopale slovenske osnovne šole, ki so na kvalifikacijah zasedle tretje oz četrto mesto. Po ognjevitih bojih na obeh Borovih igriščih, se je najbolje izkazala osnovna šola «0. Župančič* od Sv. Ivana, ki je tako zasedla sedmo mesto na končni lestvici. Učenci osnovne šole «M. Gregorčič -Stepančič* so bili osmi, sledi šola «J. Ribičič* od Sv. Jakoba, na 10. mestu pa je katinarska šola «F. Milčinski*. Po tem delu tekmovanja bo sedaj krajši premor, nakar se bodo srečale vse tišje šole, ki so na kvalifikacijah zasedle drugo mesto. Pomerile se bodo 22. maja, ,ob 15. uri v Borovem športnem centru. Spored srečanj je sledeč: Bazoviški junaki* T Milje; Milje - «Karel Širok*; «Bazovi-ški junaki* - «Karel Širok*. Finalni del turnirja v igri «med dvema ognjema* bo na sporedu 29. maja, na dan osnovnošolske olimpiade v dopoldanskih urah. IZIDI VČERAJŠNJIH SREČANJ J. Ribičič - F. Milčinski 6:0 O. Župančič - J. Ribičič 13:0 J. Ribičič M. Gregorič-Stepančič -O. Župančič -M. Gregorič-Stepančič F. Milčinski -Gregorič-Stepančič F. Milčinski - O. Župančič Ekipe so takole nastopale: O. ŽUPANČIČ: Ivan in Gorazd Bajc, P. in C. Dazzare, T. Jelarčič, A. Paulica, P. Rudež, P. Antonelli, M. in N. Gerbec, S. Pernarčič in C. Schmit. M. GREGORIČ-STEPANČIČ: I. Ostrouška, E. Božič, D. Furlanič, V. čuk, A. Tavčar, I., E. in N. Antoni, K. Zoc, K. Bandi in T. Pangos. J. RIBIČIČ: G. Kokošil, A. Gerdol, I. Stranj, R. Padovan, K. Mattiut, B. Superina, L. Legiša, I. Pahor, S. Schiulat, I. Kokošil, M. in S. Škerelj in L. Teršer. F. MILČINSKI: M. Guštin, L. Col-basso, M. Marhorčič, A. Mahnič, S. Gec, E. Kralj, N. Lorenzi, S. Pečar, N. Rojc in M. Viller. Šušteršič 13:0 6:0 0:9 0:14 Rally po Elbi PORTOFERRAIO - Posadka, ki sta jo sestavljala Tabaton in Tede-schini na lancii stratost je zmagovalka rallyja po Elbi. Tabaton in Tedeschini sta osvojila kar 24 od 36 posebnih preizkušenj ter v končni razvrstitvi prehitela posadko Bat-tistolli - Penariol na oplu asconi. KOLESARSTVO Dirka po Španiji MADRID — Španec Antonio Coli je zmagovalec četrte etape krožne dirke po Španiji. Po včerajšnji preizkušnji je vodstvo na skupni lestvici prevzel Belgijec Criquelion. kateremu sledi po 13 sekundah Španec Arroyo. DIRKA PO APULIJI MARTINA FRANCA (TARAN-TO) — Šved Alf Segersal je končni zmagovalec 11. mednarodne kolesarske dirke po Apuliji. V zadnji etapi pa je zmagal v sprintu Italijan Pierino Gavazzi pred Norvežanom Pedersonom in Algerijem. KONČNA SKUPNA LESTVICA 1. Segersal (Šve.) 2. Algeri (It.) po 3. G, B. Baronchjelli NOGOMET 20.26’49” 1” ou r PRIJATELJSKA Kras — Ponzian;; STRELEC za Kras: TEKMA 1:2 Miloš Milič. PLAVANJE (ženske) Lestvica: 1. Koper. 2. TS Prešeren. ŠAH (moški) Lestvica: 1. Koper, 2. Nova Gorica, 3. Sežana, 4. Koper (it. gimnazija), 5. Ajdovščina, 6. Postojna, 7. Idrija, 8. TS Stefan. ŠAH (ženske) Lestvica: 1. Postojna, 2. Koper, 8. Tolmin, 4. Ajdovščina. NAMIZNI TENIS (moški) 1. kolo: Postojna - Koper 2:1; TS Zois - Gorica 2:0; Piran - TS Stefan 2:0; Sežana - TS Prešeren 2:1. 2. kolo: Postojna - Idrija 2:0; Nova Gorica - TS Zois 2:1; Piran - Sežana 2:0. 3. kolo: Nova Gorica - Postojna 2:1. Finale: Piran - Nova Gorica 2:0. Lestvica: 1. Piran, 2. Nova Gorica, 3. Postojna, 4. Sežana. 5. TS Stefan, 6. Idrija, 7. TS Zois, 8. Gorica, 9. Koper, 10. Prešeren. NAMIZNI TENIS (ženske) 1. kolo: TS Slomšek - Idrija 2:0; Nova Gorica - TS Prešeren 2:0. 2. kolo: TS Slomšek - Gorica 2:0; Koper - Nova Gorica 2:1. Finale: TS Slomšek - Koper 2:1. Lestvica: 1. TS Slomšek, 2. Koper, 3. Gorica, 4. Nova Gorica, 5. Idrija, 6. TS Prešeren. RADIO V jutrišnji oddaji Glasbeni ping-pong, ki je na sporedu od 15. do 17. ure, bo ponovno govor o »športni dejavnosti* v naših slovenskih občinah. Gost oddaje bo odbornik za šport v zgoniški občini Miloš Milič. OBVESTILA TPK Sirena obvešča vse člane, da bo danes. 25. t.m., s pričetkom ob 9. uri delovna akcija na društvenem terenu ob morju. • « • Košarkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo v sredo, 28. aprila, ob 20.30 na stadionu »Prvi maj* seja odbora sekcije. Obvezna udeležba za odbornike. • • • ZSŠDI poziva vsa zamejska športna društva, da se udeležijo 3. spominskega pohoda števerjan - Gonjače - Števerjan, ki bo v Števerjami v nedeljo, 2. maja 1982. Pohod bo na dveh progah, dolgih 10 ali 20 km. Vpisovanje od 8. do 9. ure v gostilni Dvor v Šte-verjanu. w„- * # » ŠZ Bor — atletska sekcija sporoča, da bo seja odbora sekcije v torek, 27. t.m., ob 19.30 na stadionu «1. maj*. IHIIIIIIIIIIlmniinilHHIIIIIIIIHHIIIHlIHIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllMIinitlllllllMIIIIIIIHIIIHIIIHHIIIHIHIimillllll Domači šport DANES NEDELJA, 25. APRILA NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 17.00 v Ronkah: Ronchi - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 17.00 v Bazovici: Zarja - Opicina; 16.30 v Repnu: Kras - Stock; 17.00 na Opčinah: Opicina Supercaffe -Primorje: 16.30 v Dolini: Breg -Campanelle 3. AMATERSKA LIGA 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Italcantieri; 16.30 v Štandrežu: Juventina - Mladost; 11.00 v Trstu, Kampanele: Chiarbola - Gaja; 10.30 v Trstu, Sv. Sergij: S. Vito - Primorec NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Gia-rizzole; 10.30 v Repnu: Kras - San Vito; 10.30 na Opčinah: Sant’An-drea - Gaja NAJMLAJŠI 10.30 v Dolini: Breg - Domio 7 Af^FTlMlltTI 9.30 v Miljah: Fortitudo - Breg KOŠARKA MOŠKA C 1 LIGA 18.00 v Trstu, Športna palača: Jadran - Fornaciari PROMOCIJSKA LIGA 11.00 na Opčinah: Polet - Bor PROPAGANDA 10.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco B - Bor 1. DIVIZIJA 11.00 v Trstu, «1. maj*: Bor * Kontovel ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO 9.00 v Vidmu: sodeluje tudi Bor 9.00 v Lonjerju: deželno prvenstvo v hoji. sodeluje tudi Adria NAMIZNI TENIS KVALIFIKACIJE ZA DEŽELNO PRVENSTVO 9.00 v Trstu, Pristaniška ustanova: Kras - Bcgliano ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 11.00 v Trstu, Visentini: Killjoy * Bor 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, Monte Cengio: CIS -Bor; 11.00 na Proseku: Kontovel r Sloga Razpis odbojkarskega Revivala 1982» L NAZIV TEKMOVANJA: Odbojkarski »REVTVAL 1982». 2. ORGANIZATOR: Odbojkarska komisija Združenja slovenskih športnih društev v I-taliji. 3. NAMEN TEKMOVANJA: Popularizirati to športno panogo in jo vključiti med širše plasti naših športnikov, obenem pa o-buditi med bivšimi aktivnimi športniki veselje do telesnokul turnega udejstvovanja. 4. NASTOPAJOČE EKIPE: Po eno ali več ekip lahko prijavijo: a) slovenska športna društva; b) slovenske organizacije in društva Združenja; c) slovenske rekreacijske skupine; č) slovenska podjetja; d) priložnostne področne skupine sestavljene nalašč za to priložnost. 5. NASTOPAJOČI IGRALCI: a) v moški konkurenci nastopajo lahko igralci rojeni leta 1958 in starejši, v ženski konkurenci pa igralke rojene leta 1961 in starejše. Možna je izjema pri igralcih, ki so nastopili že na dveh izvedbah »Revivala*; b) vsi nastopajoči igralci lahko nastopajo samo za eno šesterico; c) vsi nastopajoči igralci morajo obvladati slovenski jezik. Možna je izjema le pri igralcih, ki se že vrsto let stalno udejstvujejo v sklopu kakega slovenskega športnega društva ali skupine ali pa so že nastopili vsaj na dveh izvedbah »Revivala*; č) predstavniki nastopajočih e-kip morajo ob vpisu predložiti tudi seznam igralcev z odgovarjajočimi letniki (v dveh kopijah); d) pravico do nastopanja imajo neaktivni člani FIPAV oz. i-gralči, ki v sezoni 1981/82 niso nastopali na kakem prvenstvu FIPAV; e) igralci se morajo obvezno predstaviti na igrišču v športnem dresu. G. TEKMOVANJA: a) tekmovanje bo potekalo v dveh konkurencah: moški in ženski; na letošnji izvedbi bo sodelovala tudi Goriška s svojo tekmovalno skupino. Finalista z Goriškega bosta nastopila na velikem finalu v Trstu; b) tekmovanje se bo načelno odvijalo v večernih urah, na i-griščih, ki jih bo določila Odbojkarska komisija ZSŠDI; c) organizator datumov in urnikov načelno ne bo spreminjal, če se pojavijo nepredvidene zapreke mora zainteresirana skupina pismeno prositi Odbojkarsko komisijo ZSŠDI za preložitev tekme; preložitev tekme mora tehtno argumentirati vsaj teden pred najavljenim datumom. Skupno s prošnjo mora zainteresirana skupina dostaviti Odbojkarski komisiji 5.000 lir. i. SODNIKI: Za sodniški kader bo poskrbela Odbojkarska komisija ZSŠDI. 8. RAZPORED TEKEM: O podrobnostih v zvezi z razporedom tekem, urniki, igrišči, porazdelitvi po tekmovalnih skupinah in podobno se bodo predstavniki vseh prijavljenih ekip dogovorili na skupnem sestanku, ki bo v petek, 30. aprila 1982 ob 19. uri na sedežu ZSŠDI. 9. ROK VPISOVANJA: Ekipe se morajo prijaviti nepreklicno do četrtka, 29. aprila 1982 na sedežu ZSŠDI v Trstu. Ul. Sv. Frančiška, 20 (telefon 767304). 10. VPISNINA: Vpisnina za vsako nastopajočo ekipo znaša 30.000 lir. Poleg vpisnine pa mora vsaka nastopajoča ekipa vložiti še 30.000 lir kavcije. 11. PRAVILA: Veljavna so pravila odbojkarske zveze FIPAV, razen če ni ali ne bo organizator določil drugače po svoji uvidevnosti. Organizator rešuje sporna vprašanja in si pridržuje pravico, da spremeni pravilnik tega razpisa. Možen je priziv na tekmovalno komisijo prvenstva: ob prizivu je treba plačati 20.000 lir kavcije, ki se v primeru zavrnitve ne vrača. 12. POŠKODBE: Organizator si ne prevzema nikakršne odgovornosti za morebitne poškodbe. 13. ZAKLJUČEK: Ob zaključku tekmovanja bo organizator pripravil športni dan s finalnimi tekmami. Ob tej priliki bo tudi nagrajevanje skupin oz. posameznikov. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TLX 460270 Podružnica Gorica Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir ■— celoletna 59.000 V SFRJ Številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. za organizacije In podietja mesečno 120,00, letno 1200,00. PoStnl tekoči račun za ltali|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 12 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ubl|onO Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st.. vIS. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi iz vseh rlmaih dežel j v Italiji pri SPI. 25. aprila 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdal*] in tiska I Im l Trat član italijansko zvaza časopisnih založnikov FIEli ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ PREČNIKA Namesto cvetja na grob Olge Gruden vd Zueca in Marije Gruden por. Brišček daruje Albina Brana vd. Svetlič 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVEIaA V spomin na Modro Dane v da rujeta Anica in Atilio 10.000 Ur. V počastitev spomina Modre Da nev daruje Maria Pra.šelj 10.000 lir. Albert Milič daruje 5 000 lir. V počastitev spomina Modre Da-nev daruje Maruška Ferluga (Milje) 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BORŠTA Namesto cvetja na grob Franca Gustinčiča daruje družina Bažec iz Zabrežca 5.000 lir ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA V spomin na pok. mamo Jožefo darujeta Helena in Pierina 10.00 lir. ZA POSTAVITEV PLOŠČE IVANU SANCINU - JOVU Darujejo: Nino Slavec 20.000 lir, Max Ota 10 000, Dušan Lovri h a 20 tisoč, Mirko Ota 5.00(1, Ludvik Švab 20)90(1, Mario Slavec 20.000, Dorka Sancin 10.000, Nino šavron 20.000 Dušan in Boris Pangerc 50 000 lir. ZA POIMENOVANJE OSN. SOLE PRI DOMJU PO MARI SAMSI Severina Vechiet 10.000, Sandro Boschin 5.000, Silvio Peteun 101)00. Dragotin Daneu (Opčine) 50.000, Mario Potocco 5.000, Germanu (na zelje Sv. Sergio) 3.000, Agraria Sto-kovac (Ul. Maovaz - naselje Sv. Sergio) 20.000 Boris Bandi 15 000, Elvira Slavec 5.000, Kristina Mahnič 5:000, Justina Švab 5.000. Ma rija (Boršt 89 ) 5.000, Milka (Boršt) 5.000, Nives Gerdol 10.000, Jostpina Čefuta HUMKI, Ludvik - Astrid 10 tisoč, bar Aldo Brainik (Trst) HM) tisoč in ŠD Domjo 100.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE V DEVINU PO JOSIPU JURČIČU Vaščani iz Medje vasi: Mario Pernarčič 10.000, Dominik Hvalič 5.000, Pepi Legissa 20.000, Ivan ]je giša 5.000, Sandro Pahor 10.000, Leopold Radetič 30.000, Pepi Radetič 20.000, Bazilija štanta 50.000, Ivan Perdec lO.(KM), Daniela i^gissa 10 tisoč, Anica Colman 10.000, Miroslav Pernarčič 5.000, Elvira Antoni 5.000, Danilo Pahor 10.000, Mario Pieri 5.000, Evgenia Pieri 5.000, Mirko Pahor 10 (KM), Anita Legissa 2.000, Federico Pernarčič 10.000, Rozalka Semolič 10.000, Danica Pernarčič 10.000 in Paolo Ferfoglia 5.000 lir; vaščani iz Štivana: Nadia Calligaris 5.000, Pina Pernarčič 2 tisoč, Helena Busan 10.000, Angela Busan 5.000, Marija Kobal 5.000, I-vanka Pahor 5.000, Mirko Štolfa 5 000, Franc Štolfa 5.000, Alojz Le-giša 10.000, Andreina l^egiša 1.000, Daribor Peric 20.000, Marija l^egi-ša 5.000, Gizela Sobani 5.000, Marija Jerini 5.000. Lučana Pacchioni 3.000, Valerija Pernarčič 10.000, Vik Iv ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H tor Pernarčič 10 000, Branko Stanič 1 Gruden darujeta Ivanka in Janko. za rakasta obolenja. dija Manzon 10.000, Tatjana Satiro 3 (MK), Julka Peric 2 000, Hilarija Frandolič 10.000, Danila Peric 2.000, Cortese Kocman 20.000, Vladimir Kocman 5 000, Bruno Mihelič 10.000, Romana I,egiša 10.000, Bernard Peric 10.000, Venko Antonič 20.000, Danila Gerin 10 000, Angela Zegar 5.000, Marija Zegar 10.000, Milka Pernarčič 15 000, Ada Švara 5.000 in Luciano Peric 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSN ŠOLE V MAVHINJA1I PO JOSIPU MURNU ALEKSANDROVI! Družina Alojza in Zore Semolič (Sesljan) daruje 50.000 lir. Arminda Vilalta (Mavhinje) 5.000 in SKD Igo Gruden 20.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSN. SOLE V BARKOVUAH PO F. S. FINŽGARJU V spomin na pok. moža Berta Ščuko daruje žena z družino 50.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na Alojza Ferfolja da ruje družina Majevski (Devinščina) 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Stanka Hmeljaka daruje Ivanka Križman 5.000 lir. Sergio Birsa daruje 20 000 lir. V spomin na pok. moža in očeta Alojza Ferfoljo daruje družina 50 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Marije Gruden - Briščak darujeta Ivanka in Cveto Kralj 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Zora Mil koviča darujejo Danica, Marija in Sandra 25,000 lir. V spomin na pok, Stanka daruje Marija Bizjak (Repen 7) 5.000 lir. Marija Malalan in Andreja Ko cjančič darujeta 20.000 lir. * # * Ob obletnici smrti ljube mame Eme Malalan in brata Tonina darujeta Marta in Pierin Cesar 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na dragega moža in očeta Alojza Ferfoljo darujejo žena Mirka in sinova Ivan ter Walt.er 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na dragega očeta Alojza Ferfoljo darujejo žena Mirka in sinova Ivan ter Walter 50.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel. V spomin na Alojza Ferfoljo darujeta družini Vatovac (Devinščina) 10.000 in Orel (Devinščina) 10.000 lir za Mladinski krožek Prosek -Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Gruden daruje družina Milič (Zgonik 14) 10.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Marijo Gruden daruje Mara Milič (Salež 68) 10.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Marije Rdeča zvezda. V spomin na Marijo Starc daruje Angela Cijak 10.000 lir za Dijaško matico. Tiberio Maver (Lakotišče) daruje 10.000 lir za pevski zbor F. Venturini. V spomin na pok. Alojza Prasla daruje družina Ivana Bana (Prosek 47) 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Zora Milkoviča darujejo Zvonko, Angelca in Silvana Malalan 15 000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Miroslava Hlača darujejo brat in sestre 50.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Zora Milkoviča daruje Stojan z družino 10 tisoč lir za šolo K. D. Kajuh. V spomin na pok. Marijo Ukmar roj. Starc daruje družina Prašelj (Kontovel 240) 20.000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina dragega strica Alojza Ferfolje darujeta Sonja in Drago Ukmar z družinama 10.000 lir za godbo na pihala Prosek. V spomin na I-ojzeta Ferfoljo darujeta Anica in Drago Štoka lO.(KK) lir za pevski zbor Vasilij Mirk Prosek - Kontovel. V spomin na Modro Danev daruje Vida Gerlanc - Mennucci 5.000 lir za ŠD Kontovel. Ob tretji obletnici smrti Ivana Jercoga daruje žena Olga 10.000 za godbo Breg. 10 000 za pevski zbor Valentin Vodnik in 10.000 lir za postavitev plošče Ivanu Sancinu - Jovu v Dolini. Namesto cvetja na grob nečaka Edkota darujeta stric Mirko in Kornelija 25.000 lir za SKD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Avgusta Scheimerja darujeta Tončka in Mario Martelanc H).(KK) za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju in 10.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Marije Gruden daruje osebje občinskega otroškega vrtca Zgonik 10.000 za ŠK Kras in 10.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na Marijo Starc vd. Ukmar darujejo družine Kodrič, šiško-vič in Panizon 30.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob priliki 8. marca darujejo žen ske iz Boršta in Zabrežca 200.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob dragega Pasmiala Canatta daruje Pavla Sancin 30.«00 lir za dom Jakoha Ukmarja v Skednju, V spomin na Modro Danev in A-lojza Ferfoljo darujejo Lina, Nadja in Sander Čuk 25.000 lir za Center Številk. potrjujejo izredno vitalnost. I liji! Banco di Sicilia Istituto di Credito di Diritto Pubblico - Presidenza e Amministrazione Centrale in Palermo - Patrimonio: L. 610.524.197.046 BILANCA 1981 Generalni svet zavoda Banco dl Sicilia, ki se je sestol na rednem občnem zboru dne 21. aprila 1982, je odobril bilanco poslovnega leta 1981, ki se je po izvršenih amortizacijah za 37,9 milijurde in akontacij za 171,6 miliiarde zaključila s čistim dobičkom v višini 7.123 mili|on,ov. Predsednik prof. Giannino Parravicini je po obširnejši analizi stanja in gospodar- sko-finančnih perspektiv prikazal rezultate bančne ustanove in posebnih kreditnih oddelkov. Ti rezultati so v strnjeni obliki razvidni iz poviškov postavk zaupanih sredstev za 2.270 milijard, kar pomeni, da so sredstva presegla 14.110 milijard in pa kreditnih poslov ter poslovanja z e-fekti, ki so se povišali za 2.170 milijard in tako dosegli skupno circa 13.000 milijard. GLAVNI PODATKI BILANCE DNE 31.12.81 (milijard lir) V spomin na Modro Danev daru jejo Darko z družino 10.000 in Vlasta ter Andrej Nabergoj 10.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Alojza Ferfoljo daruje Vinko Furlan 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Modro Danev daruje brat Karlo 50.000 lir za ŠD Kontovel. V isti namen darujeta družini Piras in Sik 50.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Modro Danev daru jejo družine Čuk, Bogateč in Zac-caria 30.000 lir za ŠD Koi .sl. V spomin na Alojza Fe; jo da rujeta družini Piras in Šik 20.000 lir za ŠD Kontovel. Novi podporni člani TPPZ darujejo: Antonio Crizmani 10.000 lir, Aldo Bernetti 5.000, Danilo Zeriali 30 000, Damian Zerial 10.000, Antonio Limpi 10.000, Ludvik Hervat 10.000, Vladimir Milkovič 20.000, Franc Kocjančič 20.000. V spomin na pok. Modro Danev darujejo družina Bruno Pertot 10 tisoč, Darko Starc 10.000, Vlasta Nabergoj 10.000, Milena in Milko 30 000 ter Olga, Mirko, Savica in Eda 40.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Pepija Mersnika darujeta Gička in Mario 15.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na pok. Modro Danev daruje Boženko z družino 20.000 lir za dvorano na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Marije Gruden darujeta Duška in Marija 10.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Stanka Hmeljaka daruje Ivanka Purič 5.000 lir za šK Kras. V spomin na Pavlovega očeta Stanka Hmeljaka darujejo Hadrijan in Breda 20.000 ter Savo in Vida 20.000 lir za ŠD Sokol. V spomin na Rozalijo Novak daruje Miroslava Šik 5.000 lir za KD Primorsko Mačkolje. V spomin na dragega očeta in nonota daruje družina Križmančič (Bazovica 70) 10.000 za KD Lipa, 10 000 za Pogrebno podporno društvo v Bazovici, 10.000 za ŠD Zarja, 10.000 za ŠZ Sloga, 10.000 za Sklad narodnih noš v Bazovici, 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Bazovice, 10.000 za folklorno skupino Tabor z Opčin in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Alojza Križmančiča daruje družina Marc (Bazovica 63) 20.000 lir za Pogreb no podporno društvo v Bazovici. V spomin na moža Ivana, ob 40-letnici smrti, daruje Notburga Sancin iz Doline 100.000 lir za krajevno sekcijo VZPI - ANPI. V spomin na očeta Vincenca da rujeta Dušan in Boris Pangerc 50 tisoč lir za dolinsko sekcijo VZPI - ANPI. V spomin na pok. Alinda D’Angela in Alojza Prašlja darujeta družini Zužič in Štoka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Starc daruje družina Grassi (Slivno) 15.000 lir za ženski pevski zbor Prosek - Kontovel. Ob tretji obletnici smrti drage sva kinje Marije Danev daruje družina Danev 20.000 lir za popravilo dvorane na Proseku. V spomin na drago sestrično Modro Danev darujejo sestrične in bratranci 50.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. V spomin na Marijo Gruden - Briščak daruje družina Cecotto 10.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Alojza Ferfoljo darujeta Pepi in Ivan Čuk 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina Alojza Ferfolje darujejo žena in sinova 50.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Alojza Ferfoljo darujeta Liči in Alojz Kapun 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob nečaka Edka Pertota darujeta stric Mirko in Kamelija 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Edka Pertota daruje Rudi Abram 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Marijo Gruden - Briščak daruje Zora Kocman 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Družina Širca (Šempolaj) daruje 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Marije Gruden por. Briščak darujejo Mara in Stanko Zidarič 10.000. Boris Zidarič z družino 10.000, Marta Zidarič z družino 5.000 ter Bruno Škerk z družino 5.000 lir za SK Devin. PRODAM hišo novejše gradbe v okolici mesta. Telefon 040/228390. DELAVCA z elektromehaniško prakso nujno išče slovensko podjetje, tudi za nočno delo. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ulica Montecchi 6, pod šifro »NUJNO*. IŠČEMO delavca, ki je odslužil vojaški rok za skladišče gradbenega materiala. Ponudbe s podatki poslati na poštni predal 2043 Opčine — 3016 pod šifro »Delavec*. 15-LETNI FANT, z voljo do dela, ki bo letos končal Šoloobvezni pouk išče zaposlitev kot vajenec v e-lektrikarski ali elektromehanski stroki. Telefonirati v jutranjih u-rah na št. 040/54390. PRODAM nov še nerabljen plinski štedilnik znamke zoppas. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/229120. TVOJA dobra volja in vsaj dve uri prostega časa dnevno ti nudita priložnost zaslužka 250.000 lir tedensko ter možnost vključitve v simpatično delovno aktivnost. Pogoji: starost od 23 let dalje ter lasten avtomobil. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/200-181. PRODAM fiat 125 letnik 1973 po u-godni ceni. Telefon 040/227246. Cvetličarna ZVONČEK Narodna ulica 118 Opčine tel. 212094 ŠOPKI IN VENCI PO NAROČILU OPRAVLJAM mednarodne prevoze s kamionom do štiri tone nosilnosti. Telefon 040/213238. IŠČEMO Tominčev portret s tržaško veduto v ozadju. Telefonirati v uradnih urah na Založništvo tržaškega tiska 794672 — knjižne izdaje. Reprodukcijo potrebujemo za monografijo. PRODAM stanovanje v prvem nadstropju v Rocolu veliko 75 kv. m in v Ul. Roncheto veliko 53 kv. m. V najem pa oudam skladišče v okolici Doline. Telefon 040 - 228390. OSMICO je odprl Frandoli v Sliv-nem. Toči belo in črno vino. SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu išče večsobno stanovanje za člane igralskega zbora. Telefon 040 - 734265. PRODAM moped benelli 50 automa-tic v dobrem stanju. Telefonirati na št. 0481 83347 ali 82253. AVTO LANCIA fulvia 1300 letnik 1971 prodam po ugodni ceni. Telefonirati na št. (0481) 78 040. PRODAM fiat 131 special v dobrem stanju letnik 1977. Tel. 040/200236. KROJAČNICA za moške in ženske z novimi spomladanskimi vzorci blaga izdeluje obleke, plašče in kostime. Košuta, Drevored D’An-nunzio 11 (stavba kina Capitol). KOZMETIČNI SALON prodam v centru mesta — pet delovnih mest. Telefon 040/65596 ali 746933 PRODAM iz lesa izrezljan 300 let star oltar visok približno 83 in širok 36 cm. Telefon 23146 — Koper. TV COLOR vam omogoča slediti športnemu dogodku leta: sve- tovno nogometno prvenstvo v Španiji, 70 ur prenosov, 46 tekem, intervjuji in reportaže na L in II. programu RAI, TV Ljubljana, TV Koper, TV Švica in TV Montecar-lo. Sedaj je pravi čas, da kupite barvni TV sprejemnik po ugodni ceni. Strokovno pomoč namestitve tv antene in servis vam nudi Aldo Colja, Kontovel 134, telefon (040) 225471 ADVISER — uradi Santa Caterina 5, tel. 62765, 180 m2 centralno skladišče, prehod za vozila, visoki zidovi primerni za mehanično delavnico ali druge dejavnosti, 100 milijonov lir. ADVISER — uradi Santa Caterina 5, tel. 62765, Skedenj, stanovanje s čudovitim razgledom 120 m2, salon, dve sobi, kuhinja in mansarda 30 m2, z dvema terasama sredi zelenja in dvojna garaža. ADVISER — uradi Santa Caterina 5, tel. 62765, stanovanje v dvodru-žinski vili, 100 m2, tri sobe, salon, kuhinja, kopalnica »taverna*, garaža in vrt 800 m2. ADVISER — uradi Santa Caterina 5, tel. 62765, majhno stanovanje popolnoma prenovljeno v lepem predelu, nizkoprillična soba, kuhinja, sobica, dve shrambi, 29 milijonov lir. ADVISER — uradi Santa Caterina 5, tel. 62765, prodaja v Gradežu Pineta v mirnem in zelenem predelu stanovanje: salon, kuhinjo, dve sobi, kopalnico, shrambo, teraso, lasten vrtiček, 72.000.000 lir. ADVISER — uradi Santa Caterina 5, tel. 62765, Milje 100 m2, kmečka hišica potrebna preureditve, 3 tisoč m2 zemlje, oljke in trte, čudovit razgled, 110.000.000 lir, možno pogajanje. ADVISER — uradi Santa Caterina 5, tel. 62765, Milje razgled na morje, dvonadstropna vila, potrebna še dokončna dela, 800 m2 vrta, možnost konsulence in dokončne izvedbe po ugodni ceni. ADVISER — uradi Santa Caterina 5, tel. 62765, Devin novi, razgled na morje, kuhinja, tri sobe, kopalnica, shramba, terasa, box, lasten vrt, 100.000.000 lir. ADVISER — uradi Santa Caterina 5, tel. 62765, Barkovlje, čudovit razgled na morje, zadnje nadstropje, 70 m2 terasa, garaža, lasten vrt in majhno stanovanje 50 m2 s portikom. ADVISER — uradi Santa Caterina 5, tel. 62765, Strada del Friuli v vili stanovanje 120 m2 z lastnim vrtom, prostor, za avto, čudovit razgled na morje. NA OPČINAH, Narodna uilca 124 je na prodaj srednje veliko stanovanje. Ogled stanovanja in morebitno ponudbo pri Z. Hlavatiju v torek, 27. t.m., od 10. do 18. ure. IŠČEMO specializiranega zidarja in delavca (težaka) za zidarsko pomoč. Telefon 040/575145. DO L MAJA čaka odjemalce japonske kozmetične hiše shiseido simpatično darilo. Kozmetika 90 -Opčine. PRODAMO konfortna sončna stanovanja v skoraj dograjenem majhnem stanovanjskem objektu. Odobreno posojilo, ugodnosti pri plačilu. Območje Domjo. Telefonirati po 17. uri na št. 040/827636. V BAZOVICI Ulica Igo Gruden 148 «Cvetlice 3€ara» Velika Izbira lončnic aranžiranje cvetja za razne priložnosti pogrebni venci zaupana sredstva 14.115 ( + 19,2%) kreditni posli 9.752 (+28,2%) naložbe v vrednostnih papirjih 3.219 (+ 0,7%) obveze in jamstvena posojila 3.786 ( + 85,6%) čisti dobiček (v milijonih) 7.123 ( + 58,8%) Gradbeno pod|et|e geom. IDLE TUL & C. S, n.C. GRADNJA IN OBNOVA Hlft TRST — Ul. Flavla, 22/3 Tel. 040/818141 ffiumcallž PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1 široko izbiro najboljše kave 2 najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3 dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 250 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. 0 KERAMIKA BRUNETTA TR2IC Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129 ■ ■ KAMINI MOOUETTES PARKETI DRAGULJI (A . . //. (S . ■ s/rvs/r/ • r/sr/'