leto ULfli. stevnRa 1». V IWW, v torto 4. ovSDSta 19Z5. Cena Din 1*50 shaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in pravnike. — laseraii: do 30 petit d 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, veCji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po do<*o-toru. — insera ni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Opravništvo: Knstlova nlica stsv. S, pritličja. — Telefon ste?. 304. Uredništvo: Enaliova nlica si. 5,1, nadstropje. — Telefon iter. 34. Poštnina platana v gotovini. Pustite pri miru Slovenijo! V zagrebškem «Jutarnjem listu* je Siovita »naročita strana* napisala slamnat uvodnik* v katerem se bavi z razmerami v Sloveniji. V tem članku mrgoli netočnosti, invektiv na račun Slovencev. Kljub temu pa Člankar, ki zahteva nekake remedure v državni upravi Slovenije, ne zataji svojega pravega namena. V predzadnjem odstavku tega uvodnika bruhne z vso resnico na dan in zahteva: «Da se normaliziraju prilike u Sloveniji ne radi se o izmnjeni samo ovog Hi onoga velikog župana, nego se radi o izgradnji jednog novog sistema u ovim pokrajinama, koje svojim položajem prirodno gravitiraju prema Hrvatskoj, Kranjska prema Gorskome Kotaru, Štajerska preko Zagorja k Zagrebu.* «Taj se sistem mora osloniti na one slobodoumne elemente, koji ne prisižu uz organizaciju samostalnih demokrata.,.» «Da se normaliziraju prilike u Sloveniji i da se opet u postavi sklad izmedju slovenskog in njemačkog elementa, koji predstavlja jednu jaku ekonomsku snagu, valja reparirati sve one pogreške, koje je na pojedincu i imovini izvršio teror.* To so glavne tri misli, ki jih razvija »naročiti strana* zagrebškega velehr-vatsva. Značilno je za to priznanje, da prihaja baš v trenotku, ko sede v vladi sami zastopniki Hrvatov in Srbov brez Slovencev. Pod tako vlado se oglašajo iz Zagreba glasovi, ki zahtevajo, da se Slovenija kratkomalo podredi Zagrebu in Hrvatski in da Slovenci postanemo najprvo gospodarski, potem pa tudi politični sužnji g. Radića... Ta uvodnik nam z naivno odkritosrčnostjo odkriva rastoče cilje Radiče-vega sistematičnega velehrvatstva. Kar ne more doseči v Bosni, Dalmaciji, Vojvodini in Banatu, to naj mu nova vlada omogoči v Sloveniji. Južne hrvatske pokrajine so jim zabranjene, zato stegajo svoje pohlepne strankarske roke po nedolžni Sloveniji, po njenem zavidljivem prirodnem bogastvu, po slovenskem gospodarstvu, po naši veletrgovini in industriji, kar bi radi oboje najrajše zadavili na korist Zagreba, današnjega čifut-skega Zagreba... Z največjim ogorčenjem pa moramo priznati, da se najdejo v Sloveniji ljudje in stranke, ki hočejo tej zagrebški ekspanziji pomagati na noge in ki razširjajo v Sloveniji tako zagrebško, pokvarjeno in nemoralno velehrvatstvo. 2e odstavek, ki govori o terorju, ki se baje vrši nad Nemci, osvetljuje žarko doveli, kaj hoče anacijonalni Zagreb, tisti Zagreb, ki se sedaj licemersko izdaja za pobornika državne misli, potem ko je šest dolgih let zadrževal konsolidacijo splošnih državnih, pa tudi hrvatskih gospodarskih in političnih odnoša-jev. V Sloveniji ne potrebujemo nobene izpremembe sistema v smislu, da pride Slovenija pod stopala zagrebškega židovskega velekapitala in da zavladajo Hrvati, tisti Hrvati, ki se zbirajo okoli sedanje, hinavsko prikrivane Radićeve velehrvatske akcije, nad Slovenci. S težkimi napori smo v Sloveniji reorganizirali državno upravo s pristno jugoslovensko nacionalnimi ideali. Ta uprava od velikih županov pa do najnižjega uradništva deluje patriiotlčno, vestno, udano kralju in domovini, ne morda od 27. marca tega leta, marveč vsa leta od ustanovitve Jugoslavije. Zato oa ne potrebuje ta državna uprava v Sloveniji nobenih lekcii. naimanj pa od »naročite strane*, ki naj vara srbsko javnost in srbske politike, ki pa nikdar ne bo uspela ogoljufati jugoslovenskih nacionalistov v Sloveniji. Odločno odklanjamo trditev, da se Nemcem v Sloveniji gode krivice! Nemcev v Sloveniji sploh ni! Drobtinice no štajerskih mestih, ki še govore nemški, so nekdanji odpadniki, ki jih je ustvarjala in favorizirala Avstrija in ki se sedaj vračajo v naročje svoje slovenske in jugoslovenske matere. Hvala za sistem, ki naj izpremeni, pa četudi s pomočjo g. Puclja Slovenijo v kolonijo Zagreba in Velike Hrvatske. G. Puclja pa obžalujemo, da se je po dolgih metamorfozah končno znašel v objemu zagrebških čifutov, katerim je dobrobit Nemcev v Sloveniji na srcu... «Naroči ti strani* svetujemo, da se najprvo briga za Hrvatsko. Naj raje tamkaj nacijonalizira židovski Zagreb, naj vzgaja med radičevci patrijotične uradnike, naj spreobračajo g. Radića, naj mu bere levite, naj raje poučuje do sedaj separatistične hrvatske elemente o pa-trijotični dolžnosti, o stvarnem in realnem delu za ljudstvo. Slovenijo in Slovence pa naj pusti na miru. Če ima svoje račune s SDS. Ostra boran za tisfiovni zakon Proti členu 74. tiskovnega zakona najostrejši boj. - Važna izjava voditelja samostojnih demokratov Svetozarja Pribičevića. Beograd, 3. avgusta. (Izv.) V politični javnosti se je sedaj vnel oster boj za tiskovni zakon. Največje ogorčenje vlada v parlamentu proti členu 74. tiskovnega zakona. Stilizacija tega rakona baje tudi drugi ustavni faktor odobrava. Finančni minister dr. Stojadinovič se je v soboto odneljal na Bled. Snoči na ie odpotoval na Bled tudi notranji minister Boža Maksimovic. Pravijo, da nosi Boža Maksimovič več ukazov iz svojega resorta in da obenem poroča kralju o razpoloženju narodne skupščine in o stališču opozicije proti Členu 74. tiskovnega zakona. Ta člen vsebuje gotova določila glede poročil iz narodne skupščine in samoupravnih korporacij, ki se tiskajo v celoti ali pa v izvlečku. Vlada zastopa zelo reakcijonarno in ne priznava imunitete teh poročil. Vlada zagovarja stališče, da listi morajo odgovarjati za žaljivke, ki so bile izrečene v narodni skupščini proti ministrom. Opozicija je začela oster boj proti temu naziranju in se je zadnii čas razvil naihujsi odpor proti temu Členu. Značilen je besedni dvoboj med Svetozarjem Pribićevićem in Milanom Srskićem. Svetozar Pribi-ćević je za imuniziranie skupščinskih poročil, dočim Srskič zagovarja ravno nasprotno stališče. V tem oziru ie zelo značilna današnja izjava dr. Srskiča, ki jo je podal pred sejo zakonodajnega odbora novinarjem. Milan Srskič je med drugim izjavil: Neki jutranji list je v svoji včerajšnji izdaji priobčil vest, da sem v zakonodajnem odboru izjavil, da je bila nova redakcija člena 74. tiskovnega zakona izvršena pod vlado PP in da so samostojni demokrati v njo privolili. — Res je samo. da sem rekel po govoru posl. Juraja Demetrovića v zakonodajnem odboru, da je nova stilizacija člena 74. bila izvršena v ministrskem svetu in da jra ta ni mosla iznenaditi. Sveto-ar Pribićević ie nasproti temu izjavil • \. mu dopisniku: Ce je bil člen 74. t zakona stiliziran v ministrskem s u, tedaj je bil sestavljen brez znanja in odobrenja nas ministrov samostojnih demokratov. Ko je povodom konflikta med zunanjim ministrom in dr. Ninčičem in nrnistrom dr Srskićem prišlo v razora-vo v ministrskem svetu tudi vprašanie glede neomejene imunizaciie za govore narodnih poslancev in publikacije teh govorov, smo pristavili samostojni demokrati, da se naš parlament ne more degradirati na nivo hrvatskega sabora. Na tej seji ministrskega sveta ni bil storjen nikak sklep in splošen vtis je bil, da velika večina odobrava sklep zakonodajnega odbora. Krivično bi bilo. dajati posebne koncesije. Svetozar Pribićević je odločno za to, da se imunizira-jo poročila iz narodne skuoščine in glede člena 74. stoji na stališču, da poročila iz narodne skupščine objavljena v listih, ne morejo tvoriti kaznivega dejanja, ker bi se drugače kršila imuniteta narodnih poslancev in suverenost parlamenta, ki bi se spremenil v tajno družbo, ki ne bi mogla javno manifestirati. — Beograd, 3. avgusta. (Izv.ob 12.) Zakonodaini odbor je danes pričel zborovati Šele ob 11.15 drnoldne. Člen 74. je bil končno sprejet v naslednji stilizaciji: Popolna ali v izvlečku resnično in nepristransko objavljena poročila o razpravah narodne skupščine ne tvorijo kaznive odgovornosti v kolikor ne vse-bu'cjo karnlvega dejanja proti vi a'ar ju, .kakemu članu kraljevskega doma ?n ne pozivajo državljanov, da z nasll^-n me-nja3o ustavo. Listi, ki objavljajo taka poročila so dolžni odtisniti popravke. Froncoslia se le pripravila za maroško ofenzivo Povratek maršala Petaina v Pariz. — Ako Ab^ el Krim odkloni mirovne pogoje, se prične proti rjemu odločilna akc^a. — Pariz, 2. avgusta s. Maršal Petain Je pri spel davi v Pariz. Zastopnikom časopisja je odklonil vsako izjavo. Takoj po svojem prihodu v Pariz je imel daljši razgovor z ministrskim predsednikom Painlevejem. Po razgovoru je Izjavil Painleve, da je maršal Petain rešrl v Maroku kompetenčno vpra-nje. To vprašanje je bilo v Maroku vedno silno zapleteno, ker je deloma političnega, deloma pa vojaškega značaja. General Nau-lin bo vodil vrhovno poveljstvo pri vojaških operacijah, maršal Lvautev pa bo ostal slej-koprej vladna zastopnik v Maroku. MaTšal Petaan je skupno z maršalom Ly-auteyom m generalom Naulinom proučil na- črt bodočih operacij. Če Abd el Krim ne bo sprejel mirovnih pogojev, potem se bo začela hHra im energična akcija proti n>emu. Vojaški položaj se je sedaj izboljšal. Francoske čete so polne zaupanja v izid vojne, ki se je ojačllo po vesti, da so prispela nova ojačenja. Pariz. 1 avgusta s. Kakor poročajo H Rabata, je neko francosko letalo padlo v liri jo rifovskih Kabflov. Letalo so razdejali oba letalca pa usmrtili. Na fronti je sicer mirno. V okolici Uezana se pripravljajo Ri-fovci za napad na mesto. Nekateri oddelki so se že iz jugozapadne smeri primaknili rr>estu. -3SS- Trgovinska pogajanja z Avstrijo končana — Beograd, 3. avgusta. (Izv.) Naša delegacija, ki je vodila trgovinska pogajanja z Avstrijo, se ie povrnila z Dunaj* v Beograd. Trgovinskih pogajanj so se udeteže. vali: generalni direktor carine v poko'u Sava Kuk!ć, načelnik trgovinskega ministrstva MIlan Savle, načelnik trgovinskega ministrstva dr. Milan Todorovlć, inšpektor poljedelskega ministrstva dr. Velja S torkovi ć, Konrad Srnic', načelnik generalne carine, in Branlslav Bujdić. Trgovinska pogajanja so popolnoma končana In sta sestavljen} dve pogodbi in sicer prava trgovinska pogodba in veterinarska konvencija. Delegacija danes predloži zunanjemu ministrstva načrt trgovinske pogodbe. Ta se končno v odobrenje predloži, narodni skupščini. itika HSS — Zagreb, 3. avgusta. (Izv.) Po poročilih iz Crikvenice je bila tam v nedeljo proslava tisočletni ce hrvatskega kraljestva. Te proslave se je udeležil tudi separatistični Hrvatski Sokol. Razni angentje so širili med prebivalstvom vest, da se proslave udeleži Stepan Radič osebno. Nastalo Je velikansko razočaranje, ko so kmetje uvideli, da nI Stepana Radića od nikoder. Na shodu je govoril dr. Rudolf Horvat, Id je zahteval za Hrvatsko avtonomijo v upravnem, finančnem m gospodarskem oziru. Na tej naj obračuna ž njo! Slovenske in jugoslovenske nacijonalne interese, ki so tesno zvezani s sedanjo dobro državno upravo, slovenske gospodarske interes«* pa naj že enkrat pusti pri miru proslavi Je govoril tudi znani radikal Gjoka Popovič. — Zagreb, 3. avgusta. (Izv.) V selja-škem domu Je bil včeraj od 10. do 12. glavni sestanek krajevne ln mestne organizacije HSS za Zagreb In okolico. 102 delega-ta sta odobrila dosedanjo politiko Stepana Radića. Shod Je obsodil politiko radičev. skih disidentov SESTANEK HRVATSKE ZAJEDNICE — Beograd, 3. avgusta. (Izv.) Po poročilih iz Zagreba se danes sestanejo zastop nifei Hrvatske zajednice, razen dr. Zanića. ki prisostvuje razpravi zakonodajnega od bora. Na ta sestanek so pozvani tudi radi. čevski disidenti. Sestanka se udeležuje tudi radičevec Marko Dosen. kar je zname. nje. da je oficijelno iamnitfi RaWe? klub. TRGOVINSKA POGAJANJA Z MADŽARSKO PREKINJENE — Beograd, 3. avgusta (Izv.) Trgovinska pogajanja, k! se vodijo med Madžarsko lin Jugoslavijo, so po poročilu nekaterih beogradskih listov bila včeraj prekinjena. Zunanji minister sicer demantira te vesti, znano pa Je, da so nastala med Jugoslavijo ln Madžarsko znatna nesoglasja v najvažnejših vprašanjih. ULTIMAT GRŠKE BOLGARSKI? — London, 3. avgusta. Po poročilih ii Aten js grška vlada odločena startu bol. garski vladi ultimat radi odškodnine, ki jo zahteva Grška radi uboja nekega grškega državljana. Pred dnevi so Bolgarski komi-taši ubili! 721etnega NikolaMesa, od kate. rega so zahtevali bolgarski razbojniki od. kupnino 200.000 lejev. Grška vlada sedaj zahteva, da Bolgarska nlaca visoko odškodnino Katastrofalno neune Vihar je zahteval v Ljubljani tudi eno človeško žrtev* Nad ljubljanskim poljem se Je včeraj proti večeru okoli 18.30 pojavila katastrofalna nevihta, ki je napravila na polju in pri raznih nasadih veliko škodo. Nevihta se je pribtižaTa z Gorenjskega. Nastal je velikanski naliv. Po Ljubljani je nevihta po drevoredih napravila precejšnjo škodo, ker je polomila mnogo kostanjev in drugih dreves. V podvojeni ljutosti ee je vihar ponovil okoli 20. Po naših poročilih z Gorenjske je vihar povzročil v kranjskem ln radovljiškem okraju mnogo škode na sadnem drevju. — Sadje, ki je ponekod kazalo letos prav dobro, je večinoma na tleh. Na ljubljanskem polju je vihar podrl več kozolcev, ki so bili napolnjeni z žitom in drugimi poljskimi pridelki. Izruval je vihar tudi več dreves v bližnjih ljubljanskih gozdovih, pokvarili je več streh In pobil okna. Komisija oziroma izletniki, ki so se udeležili svečane otvoritve nove postaje na gorenjski Železnici v Mednem, so doživeli neprijetno presenečenje, ker jih je vihar zalotil ravno na potu od Cirmanove gostilne na postajo. Vihar pa Je končno v Ljubljani zahteval tudi človeško žrtev. Pekovski pomočnik 401etni Anton Rnpnik, zaposlen pri pekovskem mojstru Ivanu Okornu na Celovški cesti 63. se je vračal iz Ljubljane domov v Šiško. Njegovi domači so šli v kino, kamor pa on ni hotel iti, češ da gre raje domov. Ko je za časa neurja okoli 18.30 korakali po Gosposvetski cesti proti Šiški, ga je najkritičnejše neurje zalotilo pri trafiki, stoječi nasproti pivovarne Union ln Latermanovega drevoreda. Katastrofalni vihar je takrat najbolj besnel. Polomil Je več kostanjev in močna veja je padla Rupniku tako na glavo, da mu Je prebila lobanjo. Rnrmik se je zgrudil nezavesten na tla in so ga pozneje z rešilnim vozom prepeljali v splošno bolnico. Poškodba pa je bila tako težka, da je Rupnik kma^u po prihodu v bolnico umrL Silni nalivi so bili včeraj po vsi Sloveniji. Na Gorenjskem je vse popoldne lilo ka^or iz škafa. Hudo neurje je bilo 7'asti v celjski okol'ci. Savinja j© mogočno nara sla In ponekod prestopila bregove. Ponekod ie vo^a prep!aviTa njive in travnike. Med šmar.'ami In Grobelnim je med dežlem padala oreh debela tnča, ki pa k sreči ni napravila nobene škode. NOVI mGOSLOVNSKI POSF.ANTK V LONDONU — Beograd. 3. avgusta. (Izv.) Po poro či*u iz Londona le včeral angleškemu kralju izučil svoje poverilnice naš novi no. slnniTr na angleSkem dvoru dr. GJurič. Kakor zn*no. je bil dr. Gjurlč finančni stro-kovniak ?a našo državo v renaraciiskl komisiji. Dr ^rjurič je izboren finančni strokovnjak in diplomat^čni krogi naglašajo, da je poslaniku dr GJuriou poverjena važ-Da mi?ija za ureditev vojnih dolgov naše aržave. POLITieVK «PWFMWMBE NA HRVATSKEM — Zagreb, 3. avusta. (Izv.) Današnje »Novosti« javljajo, da bo imenovan za veli. kega župana zagrebške oblasti Vladimir Trešcec - Branjski, bivši intendant zagrebškega Narodnega gledališča Jn poznejši podžupan. Za velikega župana v Karlovcu bo imenovan, Josip Zdravko-v I Č. bivši pravni referent prrmorsko-kraji-ške oblasti Za velikega župana v Osjeku bo imenovan dr. Ljudevit Gaj. sedanji veliki župan Jovo Božič je zaprosil za upo. kojenje. NRTTUNSKE POGODBE ZADOVOTJTVE ZA JUGOSLAVIJO — Beograd, 3. avgusta. (Izv.) Zunanji minister je na interpelacijo posl. Angjeli-noviča glede nettunskih pogodb, sklenjenih z Italijo, podal pismeni odgovor. Dr. Nin. čič zatrjuje v tem odgovoru, da so pogodbe precej zadovoljive za Jugoslavijo. Nettun-ske pogodbe čim bodo prevedene, se pred-lože narodni skupščini v odobrenje. Takrat bo Javnost uvidela, da Je vlada zadostno varovala nacijonalne m javne Interese. Zunanji minister odločno zanika vesti, da bi Jugoslavija podala gotove koncesije Italijanom glede agrarne reforme. Odkrito izjavlja, da je bil z nettunskimj pogodbami dosežen popoln uspeh. NOVA PORTUGALSKA VLADA — Lisabona, 3. avgusta. Sestavljena je nova vlada. Predsedstvo m notranje mini-strstvo Je prevzel Domingo Pereira, zunanje Vasco Rogee, volno general Vfer* Italijanska amnestija — Rim, 2. avgusta. Uradni list je vBe^ raj priobčil kr. ukaz o amnestiji, ki sc tiče] v prvi vrsti političnnh zločincev, izključeni pa so umori iz političnih nagibov. Amnestija ie dovoljena: 1. za krrvdn* zločine, ako niso povzročili smrti ene alj več oseb in ako se plača odSkodntaa, rai njenim strankam; 2. za navadne tatvtncj ako vredenost ukradenega blaga ne prci kaša 100 lir; 3. za prestopke, če tudi pred^ videne v posebnih zakonih, ako je zirtfi določena kazen, ki ni večja kakor odpusti 4. za prestopke v držmih zadevah; 5. ti prestopke v zadevi aprovizacije. ; Čl. 3. pravi, da se dovoli amnestija tudi zlodejstva, ki jih kaznuje zakon z ome^ jartjeni osebne svobode do enega leta aU(-z denarno kaznijo. J* V smislu 4. čl. se odpustijo nadalje kazx ni z omejitvijo osebne svobode, ako ne pre~» segajo 2 let, in se znižajo na 2 leti, ako so višje. V teh mejah se odpustijo tudi dei' name kazni, v dvoni meri pa kazni onih,; ki nrso dosegli IS. leta, ali pa, ki so pre-* koračili 70. leto. Amnestije niso deležni oni, ki so bili m času zlodejstva pod nadzorstvom javnega varstva ali pod opominom, ali oni, ki so bili dvakrat obsojeni na omejitev osebne1 svobode m ako ena kazen presega 3 mesece. Izključitev od amnestije pa ne velja, kadar je bilo novo zlodejstvo izvršeno H poltičnih nagalbov aH v zvezi s poljtičnirni nameni Objavljen je natralje ukaz, s katerim s« isztegne tudi na Reko amnestija z dmr 24. oktobra 1921. SPORAZUM MED ALBANIJO IN JUGOSLAVIJO — Beograd, 3. avgusta, (Izv.) Po poro, čilu iz Pariza je poslaniška konferenca na svoji zadnji seji razpravljala o razmejitve-' nem sporazumu, ki je bil sklenjen med JuJ goslavijo in Albanijo. Po tem sporazumu je kraljevina SHS pripravljena Albaniji odJ stopiti Piškopejo, dočim Albanija odstopa samostan Sv. Nauma in planino VraoS JuJ goslaviji. Poslaniška konferenca je zasiti Šala albanske in jugoslovenske stroko v j njake in je končno sklenila, da se poročila strokovnjakov vrne glede nekaterih podati kov v ponovno proučavanje. y Borzna poročila. Ljubljanska borza* LESNI TRG Hrastove vozovne deščžce 43 mm -s 2.65, 53 mm — 2.85 1. in I L, frco meja, 2 vagona: denar 1250, blago 1250, zaključek 1250; smrekove deske, parrsko blago I. irj II., 1 m dolžine, 12 cm siTme, 27 mm de< bele, fco meja: blago 1.500; bouls 27, 7Q 80, 90, 110, 130 od 30 cm naprej, 5 % 2.50-», 3 m, ostalo nad 3 m, fco meja: ulago 1.35il protektor prireditve, je pozdravil zoot cbt reprezentant mariborske oblasti, povdar* jajoč velik pomen dela, ki ga izvršujejo Lige in želeč zborovanju polnega uspeha. V ime* au češkoslov. poslanik v Beogradu, Jana Sebe, ki je svojo odsotnost opravičil, in v Imenu na dopustu se nahajajočega general* aega konzula dr. Beneša je pozdravil zbor fionzularni ataše v Ljubi j ni S i e b e r t. V imenu Jugoslov. češkoslov. Lige v Pragi je Jjovoril navdušeno pozdravljen gen. tajnik A- Beringer. Povdarjal je, da je srečen, da nore prisostvovati tej pomembni prireditvi. Izrekel je željo, da bi se Čehoslovaki in Ju* gosloveni skoro srečali tam, kamor teže vsi aasi narodni ideali, ter pozdravil navzoče v imenu predsednika praške Lige ministra dr. Milana Hodže in vseh njenih podružnic. Po* udarjajoč, da so Čehoslovaki in Jugosloveni iva stebra, na katerem gradimo poslopje tlovanske vzajemnosti, je zaključil svoj go* ror z vzklikom: «Naj živi češkoslovaško*ju* goslovensko bratstvol* — Zahvaljujoč se za presTČni pozdrav, je predsednik govornika asprosil, naj izroči bratski jugoslovenski po* fcdrav zlati Pragi. V imenu beogradske Lige je govoril, presrčno pozdravljen, poslanik Ljuba Ne* lić. Naglašal je, da se beogradska Liga po* polnoma strinja z delom svojih posestrim v Ljubljani in Mariboru, se pridružuje mani* festacijam za prezidenta Masarvka in bo vse itorila, da se poglobe stiki med slovanskim Srverom in jugom. Svoja izvajanja je za* jučil: Naj živi prezident dr. Masarvk, naj fcivi Češkoslovaška republika! Za ačeškoslo* iraški Svaz» v Jugoslaviji je govoril njegov tajnik inž. D u b o y y, za «Češkoslov. Obec» V Ljubljani njen predsednik prof. dr. K a* I al, za «česky klub» v Mariboru pa njegov predsednik B u r e š. V imenu mariborske mestne občine je pozdravil zborovanje pod* lupan dr. Fran L i p o 1 d. Kot zastopnik pra* troslavnega svečeništva je govoril svečenik Mihajlo Velendović iz Vukovara. Nje* ffova navdušena izvajanja so napravila glo* kov u tis. V Rogaški Slatini Z avgusta. O ustanovitvi češkoslovaško*jugosk>ven* skih Lig v Jugoslaviji je poročal tajnik ljub« ljanske Lige dr. Brile j. Njegovo poročilo je bilo brez debate odobreno in sprejet tudi načrt praviL Na predlog glavnega urednika R. Pn* stomslemška so bili v začasni odbor Zveze izvoljeni: Za predsednika: vse u čil. pro. dr. Jovan C v i j i č v Beogradu, za častnega podpred* sednika poslanik Jan Šeba, za 1. podpred* sednika poslanec Ljuba Nešič, za 2. pod* predsednika poslanec dr. Ljudevit Pivko, za tajnika Vukašin B a novic m Svetozar L a z i č, za blaganika Ružica Radajkič, v odbor pa: dr. K. Triller, dr. Kasal in dr. I. Lah iz Ljubljane, dr. Žužek iz Ce* Ija, dr. I* u r e š in dr. Reisner iz Mari* bora, ravnatelj Stjepan Musolin iz Za gre* ba, prof. Ante Bonačić iz Splita, general Živanovič, profesor Mile Pavlovi č, kn již. Marko Car, prof. dr. G r a d o j e v ič, Katarina Jovičič, Jela Jovanović, Sav* ka R a d i če v ič, dr. B r a n d e j s, inž. D u* bovy, Jan Bena in prof. P a lavi c cm i, vsi iz Beograda. Nato je imel slavnosm govor urednik Borko iz Maribora. V markantnih potezah je naslikal prezidiemta Masarvka kot Človeka, kot misleca, kot kulturnega in političnega delavca in kot velikega borca za svobodo. Njegov globoko zasnovan govor je izzval navdušen aplavz. Nato je predsednik dr. Triller zaključil zborovanje in odredil, da se zaupna posvetovanja nadaljujejo ob pol 15. popoldne. Ob 13. je bilo v restavracijskih prostorih Zdraviliškega doma skupno kosik), ki ga je prav okusno priredil restavrater Martinovi č, za kar mu gre zaslužena pohvala im priznanje. Na banketu je bfla izrečena cela vrsta lepih napitnnc. Kot prvi je nazdiravfl veliki župan dr. Pirkmaver prezidentu Masarvku, nato pa min. tajnik Beringer kralju Aleksandnru. Obe zdravici sta MR sprejeti z vahamtim navdušenjem. Najgloblji vtis je napravi! govor beo-gradskega vseučoliškesa profesorja A n-tonijevića. Med drugim je rekel: »Pred 25 leti sem prisostvoval sokolskemu zleru v Pra©*. Ko sera zrl na sokolske vrste, seoi vzkliknil: To ni telovadno društvo, to je narodna vojska, ki rzvojuje Čehom svobodo. To se je uresničilo. Toda za svobodo še ni bila prelita zadnja kaplja krvi. Treba bo še mnogo krvi, da cementiramo zgradbo našega ujedsirjenja In osvoboditve. Veliko pozornost je vzbudJl tudi govor bivšega ministra dr. Kukovca, ki je zlasti povdarjal veliko važnost dela za slovansko vzajemnost. Govorili so nato še dr. Kasal, glavni urednik R. Pustoslemšek, na-rodmti poslanec dr. Pivko, Vukašm Banov i č, dr. R e i s m a n, ki }e zlasti podčrtal zasluge zdraviBŠkega ravnatelja dr. Štera za sijajni uspeh prireditve, in ravnate-jI dr. šter. Popoldne ob pol 15. so se nadaljevala posvetovanja. Min. tajnik A. Beringer je poročal o delovanju in načrtih čslov.-jugosl. Lig v Ceškoslovašlsi in stavil pTedJoge za skupno smotreno sodelovanje Lig v Češkoslovaški in Jugoslaviffi. O njegovem poročilu an predlogih se je razvila daljša debata, ki so se je udeležil dr. Prvko. dr. Relsman, R. Pustoslemšek, dr. Brilej, Pa-novic in Dubovy. Sprejet je baJ predlog, da bodi glasilo Lig v Češkoslovaki obenem tudi ^"re." predlog glede z»mesnjatve Češkos'lov-'^ce in jugo slovenske dece. V razgovor je prišlo tudi vprašanje izle* ta na Češkoslovaško, ki bi se imel vršiti dne 7. septembra t. I. Soglasno je bilo sklenjeno, da se ta Izlet za letos radi raznih nastalih težkoč odgodi. Posvetovanja so trajala do 16. Zaklji:* čila so se predčasno, ker so se udeleženci morali odpeljati z vlakom ob % 17. Na predvečer v soboto je bila Rogaška Slatina v proslavo Masarvkovega jubileja naravnost sijajno iluminirana. Pokali so to* piči in godba je igrala izbrane češke komade. Zvečer je bila v veliki dvorani Zdraviliške* ga doma slavnostna akademija celjskega So* kola. Dvorana je bila natlačeno polna. Prireditve so se udeležili vsi Že v Ro* gaško Slatino prispeli delegati Lig in zastop* niki Češkoslovaških organizacij. V nedeljo ob 9L so dospeli ▼ Rogaško Sla« rino Sokoli celjske župe. Po uspelem spre« vodu po zdravilišču, jih je pred Zdraviliškim domom pozdravil starosta »Urinskega Soko* la dr. Kolterer, za pozdrav pa se je za* hvalil dr. S. Hrašovec Popoldne ob 16. je bila sokolska javna telovadba pred Bco* gradskim domom, ki je prav lepo uspela. — Kljub neugodnemu vremenu je bila udeležba prav lepa. Pr os ve ta Koncert delavskih pevskih društev V soboto, 1. avgusta, so združena delavska pevska društva Slovenije M Zagreba priredila v velik) dvorani hotela Union velik koncert, ki naj bi pričal, da se tudi Širši sloji zanimajo za novejšo umetno zborovsko pesem. Spored je obsegal 20 pesmi slovenske in hrvatske zborovske literature, med katerimi so seveda zavzemale prvo mesto delavske himne J. Scheua in Degay-tner Tharija, ki Jih je občinstvo poslušalo stoje. Prvo pesem sporeda, J. Scheuov »Delavski pozdrav*, so zapeli dokaj mogočno in elementarno vsi združeni delavski zbori pod vodstvom zborovodje đelavsk'b pevskih dru Štev »Cankar« m »Delavskega glasbenega društva c v Ljubljani, g. Krista Perka, ki je z lahkoto voda preko sto mož brojefti zbor. Ostale korporacije, »Sava« z Jesenic, »Naprej« iz Oelja, »Solidarnost« iz Kamnika, »Jednakost« Iz Zagreba, »Vint-grr« iz Dobrave, »Svoboda« lz Hrastnika in »Grafika« iz LJubljane so svojo nalogo rešili častno in mestoma prav dobro. — Zborovodje, predvsem gg P.erko, Lolič In Bučar, so se odlikovali z globljo mterpreta. ctjo in so imeli svoje zbore naStudirane Jako precizno in vzorno. Tudi ostali zbori, dasi novlaici pri javnih večjih nastopili, so bili Jako oJBci^llniranl, m videti Je bilo, da so bile vse pesmi sporeda nastudirane z natančnostjo, ki je delala talko zborovodjem kakor vsakemu posameznemu članu zborov čast. Mnogoštevilna publika je bila Jako odu-sevrjena in nekateri zbori so bili posebno aplavdirani ter so morali dodati po eno pesem. Posebno prisrčno so bili sprejeti zagrebški gostje, ki so s svojim Izvajanjem želi mnogo priznanja. Spored, ki je bil sam po sebi sicer malo predolg in utrudljiv ta. ko za izvajalce kakor tudi za publiko (trajal Je preko dve url!), Je tvoril za nelzurjene pevce deloma Jako trd oreh, ki pa so ga vsi nastopajo« zbori rešili pohvalno. Uspeh koncerta je bil izvajalcem samim najlepše priznanje njihovega truda in požrtvovalnosti in tudi mi iskreno pozdravljamo kulturna stremljenja naših delavskih slojev in jim želimo še nadaljnegr*. lepega uspeha. ★ ★ ★ — Kongres za etično kulturo. Odbor kongresa za etično kulturo naznanja, da s! morajo udeležrtiki kongresa kupiti celo vozno karto do Sarajeva. Karto je treba h raniti, ker bo veljala tudi za povratek po potrdfhi odbora. Brezplačna prenočišča so udeležrrfkom na razpolago od 8. do 12. avgusta. Hrana je v dotočerah restavracijah po znatno znižanih cenah. Kongres se otvori dne 9. avgusta ob 10. uri clopoldne. — »Prerod« s prilogo »Zdravje«. Izšla je 8. Številka tega obče priljubljenega Hsta z zelo bogato vsebino. List prinaša v zadnjem času prav zan&nive članke o ohranjevanj brezalkoholTČrrbh pijač v sodih, kar bo gotovo zanimalo tudi naše vinogradnike in gostfMcairje. Boj za treznost, kakor se vrši sedaj, moremo in moramo vsi brez izjeme le toplo pozdraviti in podpirati, ker ne stavlja nobenih prenapetih zahtev. »Prerod« bo vsakdo, tudi nasprotnik proti alkoholnega gibanja, z zanimanjem prečita!. List se naroča pri upravi »Preroda«, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10 in stane na leto Din 25. Sport ASK Primorje prvak LPP za 1.1925 Vseskozi muhasto vreme, ki nagaja od r^miladi m ki je pokvarilo plavalno sezono tako v Ljubljani, kakor po ostalih krajm Slovenije, si je privoščilo tudi plavafaie prireditve v soboto in nedeljo, torej dva dnS, na katera je LPP razpisal tekmovanja za letošnje prvenstvo. Slabo vreme ni motrio podsavezne Jurije, ki je svoj prvenstveni program in svojo športno dolžnost tevedla ne glede na slabo nedeljsko vreme ki tudi na abstinenco... Abstinenco nekih klubov in njihovih plavačev od prvenstvenega tekmovanja moramo obžalovati, škodilo pn bo samo nirm in je eventueM znak, da so se destoteresirali na tem zdravem in prijetnem sportu, dasi zavzema ta športna stroka po celem svetu prva mesta v sploš-CTem športnem deKvn^fu hi SviJeofn. LPfP mora s tem destvom računati. Svote bodoče delo noj torej usmeri predvsem na propagando, ker je sport kakor vsako drugo javno delovanje stvar prostovoljne ljubezni in dala. Pri tem se bo rahko opfrat r*a podporo zdravstvenih odsekov, torej dr.-;/ nih oblasti, ki tmajo velfk interes, da se plavaioi sport vpelje med najširše kroge našega naroda, predvsem se ve naše omladine. K prvenstvenim tekmovanjem so na ta načrn nastopni samo plavači ASK Primorje, kar ne zmanjšuje veljave tega kluba v tej sportaž strok. To dokazuje, da ima v vodnem sportu Primorje prvo besedo in da bo moralo tudi ono poleg klubskega dela prevzeti nalogo nekakega pijoniTJa za raz-širjenje in napredek slovenskega' vodnega sporta. Deloma slabe vodne razmere niso dovolite, d«a se poedJmi plavači, ki so tekmovali, pokažejo z vseh dobrih strani. Zapa-ziH pa smo nekaj talentov, ki bi se znali pod spretnim vodstvom hi vsrrajrmm treningom razviti v ostre konkurente za državna prvenstva. To velja zlasti za gdčnl Francko ta AngeMco Prekuhovo, za gdčno. Emo Erbežnikovo, za gdČno. Mirni Medvedovo žn gdčno. Marto Prernelčevo. Zlasti prva in tretja razpolagata s prirojeno dihalno tehniko, ki jima omogoča zelo oster tempo. Tudi gdčha. Zora Zorčeva je nadebuden talent, ki se bo razvil v pravo našo plavalko. Med moškimi tekmovalci letos nismo videli bratov Vrečkov, pač pa g. Kerna in inž. Obereignerja. Med jimijorji je vse polno mladih moči, zlasti Bogomir Šramel se v prihodnjih letih razvije lahko v strumnega plavaca. Ljubljanski športni klub je stavil podsa-vezu svoje naprave na Ljubljanici na razpolago, za kar mu gre posebna hvala. Jurija je delovala brezhibno. ASK Pomorje si je z letošnjimi zmagama priborilo definitivno posest pokala Jadranske straže, kakor tudi pokal LPP. V naslednjem vrstna red plas*rancev (Časi radi deroče vode nere-elni): Junior ji 50 m prosto: I. Šramel, II. Počkar. JunJorke 50 m prosto: I. Prekuh Angelca, II. Zore Zora. Seniorke 400 m prosto: I. Prekuh Francka, II. Erbežnik Ema, III. Prekuh A. Seniorke 100 m prsno: I. Erbežnik Ema, II. Zore Zora, III. Premelč Marta. Senior jI 200 m prsno: I. Kem Srečko, II. Trost, III. Sancm G. Senforji 100 m stransko: I. ing. Ober-ergner M„ n. Erbežnik D., ni. Strik-berger. Senior ji 400 m prsno: I. Kem, II. Medved Ivo, III. Koželj Vlad. Seniorke štafeta 4X100 m prosto: Primorje I. in II. Junior ji 100 m prsno: I. Sever Igor, II. Koželj Vlad, HI. Kodran, Seniorke 100 m hrbtno: I. Premelč M., II. Erbežnik Ema, III. Jenko Ida. Senior ji 100 m prosto: I. ing Obereig-ner, II. Srrikberger K, III. Erbežnik D. Seniorke 100 m prosto: I. Prekuh F., II. Erbežnik E., III. Prekuh A. Senior ji 100 m hrbtno: I. Šramel B„ II. Samem S., IH. Medved Ivo. Za pokal Jadranske Straže možka štafeta 4X100 m: Prtrnorje I. in II. — JNS te Izročil Sasku v priznanje nje. govega dela za nogometni sport tekom zad nM 15 let krasen pokal DOMAĆE NOGOMETNE TEKME — Split, 2. avgusta. Nogometna tekmi. Hajduk : kombinirano meštvo Zagreb 3 : 1 (1 : 1). Igra je bila častno igrana. Postopanje sodnika Fabrisa so hvalevredno omenjali tako športniki kakor tudi občinstvo. Zagrebčani so igrali precej dobro, toda proti koncu igre so začeli popuščati. — Sarajevo, 2. avgusta. Včeraj je Sa&k praznoval loletnaco. Zagrebški Gradjanskf je igral proti Sašku z rezultatom 3:2 (3:0) — Beograd, 2. avgusta. Jugoslavija : Slavlja 4 : 2 (2 : 1). Jovanović Je zabil en gol s tako močjo, da *»8a potrgab mrežo. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME _ Varšava, 2. avgusta. Praga : Varša. va 3 : 2. V soboto Praga : Krakov 3 : 0. V Lvovu je praška Šparta potolkla športni klub Pogon z 2 : 1 v soboto tnv nedeljo pri rcvažni te'cmi s 4 : 2. V Kovuu je dunajski Hakoah igral z ruskim športnim klubom Kovno 1 : 0. — Slavlja : DSK 3 : 1 (2 : 1). Tekma je prožila izreden športni užitek. Iznenadil je BSK, ki je prevedel r.aiavnost vzorno igro kratkih pasov ki bil tekom cele tekme ravnopraven nasprotnik sloviti pralki Slavij!. — Gradjanskl (Zagreb) : Slavlja (Sara. Jevo) 3 : 3. — Praga : Krakov 3 : 0. Politične vest! = Kaj Je z Bosno? »Narodna Politi-ka» v Zagrebu prinaša uvodnik pod naslovom «Kaj je z Bosno»» V tem uvod. niku čita radićevcem bridke levite ter jim očita, da so izdali «hrvatsko> Bosno. Navaja, da je bilo v Bosni odpuščenih nad 1500 hrvatskih železničarjev in da so se n. pr. pri Hipotekami banki v Sarajevu izmenjali vsi hrvatski uradniki s srbskimi. (Žalostna je ta prečanska politika novopečenih Radićevih ministrov! Op. ur.) Potem navaja sledeče izjave, ki jih je o tej stvari napisal tajnik radikalne stranke, g. Kobasica v sarajevski «Večerni Pošti». Nas Bosance Srbe boli in nam je žal, da se v naši družbi ne nahaja stranka g. PribiČevića. s katero nas vežejo intimne prijateljske idejne veze še izza časov skupne borbe proti Avstriji, posebno pa od 1. 1914., ko smo skupno čepeli v zaporih in kot talci delili dobro in zlo. Mi smo bili postavljeni pred alternativo: ali odbiti Hrvate, ko so se odrekli vsemu, za kar je bil ustanovljen nacijonalni blok, aH pa zapustiti S. PribiČevića za določen čas. Mi smo se odločili za prvo v veri, da je prelom s samostojnimi demokrati začasen in da ni definitiven! Glede Bosne je izjavil & Kobasica: «V prvi vrsti se mora varovati občutljivost Srbov v Bosni in Hercegovini. Z ozirom na to občutljivost jfl za nas Bosna ravno tako srbska, kakoi je srbska — Srbija. Ni to nobena hegemonija ali separatizem z naše strani.* V teh odkritosrčnih priznanjih se zrcali dalekosežnost kapitulacije, ki jo je morala storiti Radičeva stranka, da je dobila par ministrskih stolčkov ter rešila Stjepana Radića iz zaporov, žrtvujoč pri tem vse svoje dosedanje pretenzije na «hrvatske» kraje izven Slavonije in Hrvatske. = «Ciščenje» na Hrvatskem. Na za-htevo radićevskih ministrov je vlada sklenila, da se suspendirajo vsi občinski komisarji v mestih, ki imajo radićev-ci večino in ki so se postavili za časa prejšnje vlade na mesto razpuščenih občinskih uprav. Suspendiranje se bo vršilo postopno. Ko se na Hrvatskem in v Slavoniji imenujejo novi župani, bc njihova prva dolžnost, da odstavijo komisarje in da izvedejo v dotičnih obči. nah nove volitve. Ker je večina teh občinskih uprav bila razpuščena, ker nI hotela položiti predpisane prisege, nastane vprašanje, ali bodo od prisege osvobojeni ali pa bodo radićevi republikanci klonili glave in položili prisege. Tako pegla Stepan Radić. (To beležko prinašamo iz beogradskega «Balkana», ki pa je značilna za mišljenje radikalov o Radiću, kakor tudi za Radićevo stranko in njen sedanji položaj). V. L Križanovska: 0 Kraljestvu Roman. — Tu sta najina služabnika. Moja brzojavka ie prišla pravočasno. Sluga se ji ie naglo približal in spregovril z globokim poklonom: — Gondola čaka vašo svetlost! — Dobro, Baptisso! Poskrbite za prtljago. Pbj-rJiva, bratec- Nara je prijela Morgana pod roko in šla proti obali, kjer sta sedla v veliko gondolo. Dva veslača sta se uprla v vesla. Molče so pluli Velikem kanalu, potem so obrnili v stransko laguno ter se ustavili pred obširnim starinskim dvorcem. Mračilo se je. V mraku so bila ta starinska poslopja okrog kanala nekam posebno strašna in fantastična, Ralph je skočil prvi na mostiček in pomagal Nari iz gondole. Stopila sta v prostorno vežo, ki se je kopala v električni luči. Več slug je prihitelo gostoma naproti ter jima pomagalo odložiti plašče. V hipu, ko sta mlada stopila v vežo, se je pojavil na širokih marmornih, s cvetjem in kipi okrašenih stopnicah, starec v črni livreji in svilenih nogavicah. Starec je hitel po stopnicah in spoštljivo pozdravil Naro. Ona mu je dovolila poljubiti ji roko in spregovorila z glasom, ki — Danes vam prinašam žalostno vest, dragi moj Giuseppe: moj ljubljeni mož — je umrl. — No, ta krasotica Nara je pa res prebrisana komedijantka! — si je mislil Morgan, videč, kako si je zakrila z robcem oči in hlinila, da briše dozdevne solze. Stari oskrbnik je prebledel in debele solze so pritekle po njegovem zgubanem licu. — Vaš dobri gospod je umrl? — je zamrmral. O! kako nepričakovana nesreča! Njegova svetlost je bila vendar povsem zdrava. — Ah! Človeško življenje je kaplja na veji. Pozneje vam razložim vse podrobnosti njegove smrti. Danes sem pa tako potrta in utrujena, da komaj čakam, kdaj ostanem sama. Zdaj vas moram še predstaviti svojemu svaku — vašemu novemu gospodarju, princu Narajani Supramati, mlajšemu bratu mojega pokojnega moža in njegovemu edinemu dediču. To — je naš zvesti upravitelj, Giuseppe Ro-satL Priporočam ga vaši milosti, Supramati. Jaz pa grem spat. Hvala vam za pomoč in oporo, ki ste mi jo nudili v tej veliki nesreči. Morgan je strastno poljubil njeno ročico ter ji voščil lahko noč. Ko je prestopila nekaj stopnic, sc je Nara še enkrat ozrla. — Giuseppe! Spremite princa v sobe njegovega pokojnega brata. Upam, da je tam vse pripravljeno? — O, vaša svetlost! Seveda je vse pripravljeno. Kdo bi bil mislil, da se naš dobri gospod ne vrne bodo princu dobro jutri vsa služinčad več? — Izborno. Poskrbite, da stregli, in odredite, da obleče ža?Tv> obleko! Nara je napravila z roko mično kretnjo, nato je odhitela po stopnicah in izginila skozi stranska vrata. — Izvolite za menoj, vaša svetlost! — je dejal stari upravitelj in pretrgal nit Morganovih misK. Zdravnik si še vedno ni bil na jasnem glede svojega novega položaja, — Ej, slišita, Grazioso in Bep-po, poglejta brž, če je vse pripravljeno za sprejem njegove svetlosti? Služabnika sta izginila kakoT dve senci. Ralph je sledil molče upravitelju, ki je šel po stopnicah in dalje skozi dolgo galerijo. Gotska okna so bila tu samo z ene strani. — Tu so sobe vaše svetlosti, — je dejal Giuseppe in pokazal zdravniku vrata na koncu hodnika. Šla sta skozi celo skupino sob, opremljenih s carskim razkošjem In tako okrašenih z dragocenimi umetninami, da je predstavljala vsaka zase majhen muzej. — Tu je kabinet pokojnega princa; ta vrata na desni strani vodijo v knjižnico, na levi pa v spalnico — je dejal oskrbnik, ko je sluga Grazioso spoštljivo sprejemal od Ralpha plašč in klobuk. Morgan se je radovedno oziral. Bil je v ogromni sobi, obiti s črnim hrastom in o^-^mlieni v ore- 11 ...... ■ ,J i j.—!-j—lila prostem, strogem slogu. Vse pohištvo je bib tapecirano z rjavim usnjem. Na veliki hrastovi pisalni mizi je stala zlata črnilnica, kraj nje je bilo krasno, umetniško izdelano držalo in svetiljka s temnim senčnikom, ki je slabo razsvetljevala prostorno sobo. Skozi odprta vrata so se videle izrezljane police, ki so pokrivale stene prav do stropa. Toda Ralph se ta hip ni zmenil zanje. Šel je naravnost v spalnico. To je bila manjša soba, obita s temno-rdečo svilo. V nji je bilo nizko, mehko pohištvo in velika postelja z baldahinom. — Morebiti si želi vaša svetlost kopel, da se osveži po potovanju, potem pa večerjo? — je vprašal Giuseppe. — Da, rad bi se umi! Li poveČerjal, če ne bo treba predolgo čakati. — Vse je pripravljeno! Takoj odredim, da nemudoma prineso večerjo, Čim se vrne vaša svetlost iz kopališča. Služabniki so spremili Ralpha v umivalnico, ki je bila opremjlena z vsemi toaletnimi predmeti, kakor se spodobi za tako imenitnega gospoda, kot je bil pokojni Narajana. Potem so mu pokazali kopalnico, ki je s svojimi marmornimi stenami, mozaičnim tlakom in divnimi kipi v stenskih votlinah očarala zdravnika tako, da se mu je zdelo vse to kakor neke čarobne sanje. Po kopeli so dali služabniki Ralphu nenavadno fino perilo, a Beppo mu je oonudil krasen plašč i belo atlasno podlogo. mm •SLOVENSKI Naktto« one 4 avgnsia itoj. Stran 3. MV7 PRIVATNI ZRAKOPLOV NA SVETU. — V Zedinjemh državah so zgradih prtv privatni zrakoplov, ki je napolnjen s helijem, tako da v slučaju nesreče ne mrre eksplodirati; Doslej so bili zrakoplovi vedno v nevarnosti, da se vnamejo in ekspto* diraj o, dočim se pri heliju ognja ni treba bati. Zrakoplov je dolg 11 čevljev. Sokol Sokolski dan v Ljubljana, 3. avgusta, Jugoaloveneki Sokol ne potrebuje nobe-ntt lepo doneč ln fraz. marveč ajegovr* :deja me je tako ukoreninila ln razvila med Ju-posloveni, da podaja vsaka sokolska prireditev o njej najboljše dokaze. Sokolska župa Ljubljana, v kateri so sdružena vsa sokolska društva od Snežnika do Ljubljane, je priredila včeraj župni izlet, katerega se je udeležilo kljub -lab-^mu vremenu veliko Število Sokolov. Poleg Ljubljane so bila častno zastopana mesta Ko-eevje, Sodražica, Ribnica, Kamnik, Domisle ln Vrhnika. Dopoldne eo ljubljanska eokoleka društva sprejemala goste ln nato tO se vreile na Taboru telovadne skušnje, ki jih Je deloma motfcl dež. Med skušnjami je bila seja odbora župe Ljubljana pod predsedstvom staroste dr. Viljema Krejčlja. Ta Je v svojem nagovoru vzpodbujal na čim vstrajnejše delo ter je podal obenem kratko poročilo o de. lovanju ln napredku župe. Načelnik brat R y 8 k a Je poročal o dedovanju župnega tehničnega odbora ter Je apeliral na društvene načelnike in načelnice, da naj se i največjim veseljem ln požrtvovalnostjo posvetijo delu v telovadnicah. Poročal je obenem o krasnem uspehu ljubljanske župe na zletu v Beogradu. Blagajnik br. M e-tek Je poročal o fmnčnem stanju župe, sta. ■rtsttfkar br. F 1 e g a r pa Je podal krasno poročilo o stanju članstva. Od zadnjega občnega zbora Ima župa zaznamovati več napredka. Zupa Šteje danes celokupno 6577 članov in članic. Zupa je razdeljena v Best okrožij z 41 edinicaml. * Zelo obširno im znimi-vo poročilo je podal referent za proetevo br. K r e g a r. Naglasa! Je nujno potrebo, da Sokolstvo čimbolj požrtvovalno podpira sokolski tisk. O vseh poročilih so se vršile stvarne debate tn so se podali marsikateri umsetni !n praktični predlogi. Ob 11. dopoldne so se člani ln članice formlraH v veličastno povorko. Pred otvoritvijo povorke je župni starosta dr. Krejčl »pregovoril krasen govor, ki ga podajamo radi važnosti vsebine v celoti: Bratje in sestre! Dolžnost moja ln dolžnost Vaša je. da «1 ustvarimo Jasno sliko o pomenu In veličini teh trenotkov. Ne neobhodna potreba, nego le različen način razumevanja, kako se udejstvujejo velike ln vzvišene sokolske ideje, dovedenje do ustanovitve đvoh sokolskih Žup v Ljubljani. In tako se Je jeklo eokolske misli varilo skozi 15 let na dveh sokolskih ognjiščih .dokler ni to jeklo samo ln Iz Bebe samega hotelo in zahtevalo, da se združi v eno samo jekleno maso, lz ko Je se vari ln kuje naS edinstveni bistri meč sokolskega dela v Ljubljani. Bratje in sestre! Kaj ni to veličastno dejstvo najboljši In nepobitni dokaz, da je vzvišena sokolska misel samo ena ln samo sebi enaka, da lahko hodiš v zasledovanja vzvišenih sokolskih ciljev kjerkoli hočeš, vedno in vedno te pot pripelje zopet nazaj na ono jasno začrtano pot, ki nam jo je pokazala Tyrševa Jeklena volja in birstrost njegovih misli. Ta prvi zlet združenih ljubljanskih žup nam je zopet mogočen steber k ogromni in veličastni zgradbi vzvišenih, nevenljivih in kot skala trdnih sokolskih misli. Sokolstvo je samo eno in edino in je samo tako kot ga pojmujemo mi, verni otroci Tyrša in Fiignerja. Bratje in sestre! V teb slovesnih tre-notklh prvega župnega zleta združenih ljubljanskih sokolskih žup pa Je naša ne-izogibna dolžnost, da si ponovno vzbudimo v umu pravi odgovor na vprašanje, kaj smo in kaj hočemo. Treba je ne le, da si Imamo mi sami dosti jasno sliko o svojem hotenju, nego treba je tudi. da nas jasno tn določno čujejo vsi oni. ki se še vslt*d ne-znavanja sokolske misli odtegujejo našim vrstam, pa tudi vsi oni, ki nas sovražijo in zaničujejo. Bratje ln sestre! Kdo smo m kaj hočemo? Smo veliko narodno udruženje, ki si je nadeto nalogo, gojiti, plemeniti In množiti telesne In nravne moči v narodu našem. To Je naš cilj, to Je ona nova zvezda, ona velika luč telesnega, nravstvenega, kulturnega In narodnega prebujenja, ona bistra luč, ki jo je prižgal na našem narodnem ob. zor j u naš nepozabljenl ustanovitelj. Telesni razvoj v narodu našem podpl. ramo stoječi na stališče, da je le v zdravem telesu zdrav duh in da smo dolžni ne fe sebi samemu, nego tudi svojemu narodu in njegovi bodočnosti, skrbeti za krepak telesni razvoj naroda. Naše delo Je nravstveno in kulturno, ko skrbimo za povzdiso nravnosti, umstve-ne vzgoje hi omike našega naroda, ki naj bo vreden, da stopi tudi v oziru svoje orni-ke v vrsto velikih svetovnih narodov. Naše delo se vrši v bratstvu In enako, •ti. To se pravi, da Je brat bratu enak. da itno v sokotekem delu vsi enaki in da ne prtpoznavamo v sokolstvu razlike ne po stanu, ne po sloju, ne po činu. Na5e delo je narodno vzgojno. Zavedamo ke, rla pripdamo edinstvenemu in ne-razdružljivemu plemenu Jugoslovenskemu, ki je le majhen del onega velikega stošttri-desetmilljonskega naroda Slovanov, kateremu po obsegu skoraj n| stavljen« meja. Od Severnega do Sredozemskega morja, od tihega oceana na daljnem vstoku pa do tam, kjer krvava Soča kliče po osvet!, te. ko meje narodu našemu. Boris Lazarevskij: Mignon H koncu zime je diviala pd vsem Parizu buda influenca. Kakor neusmiljeni, napol blazni razbojnik je budila ta bolezen po razkošnih stanovanjih in siromašnih sobah ter napadala nedolžne ljudi. Nekatere je mučila in pustila, druge Je spravila v grob. V majhnem, a vendar elegantnem botelu blizu kolodvora St. Lazare že dva dni ni moglo zapustiti postelje drobno dekle, po imenu Mignon. Njenega pravega imena ni nihče poznal, pa tudi zanimal se ni nihče za to. Znano je bilo o nji samo to, da je Mignon nailepša in naimaniŠa prostitutka tega okraja. Ljudje so tudi govorili, da ima nekega mr. Roberta, ki mu daje Mignon dobro polovico svojega zaslužka in da med poklicnimi družicami sploh nima prijateljic. Ker je bil njen obraz lep in laskave oči prekrasne, je Mignon zaslužila več kot druge prostitutke. Redno je plačevala najemnino za sobo in dajala sobaricam dobro napitnino. Toda sredi decembra Je Robert zbolel hi odpeljali so ga v bolnico, kamor niso puščali občinstva vsak dan. V vojni zadobljena rana se mu je začela gnojiti m treba k bilo poravnati zanj Se neki dolg. Vreme v Parizu se le naenkrat spremenilo v londonsko. Zdaj le snežilo, zdaj 1OO04 deževalo, potem ie teža** nad mestom tako gosta megla, da niti nadstropja Eifflovega stolpa ni bilo videti. In v tej sivi megli so menda utonili vsi klijenti Mignon. Eni so sedeli doma, drugi v predragih kavarnah: tistim pa. ki so še hodili na službo, ni bilo Časa za ljubezen. Ves teden je zaslužila Mignon komaj 50 frankov. Trideset jih je nesla Robertu, dvajset je šlo na račun dolga v mlekarni, v hotelu ie pa prosila, naj počakajo . Dve nedelji je lilo kakor iz škafa. V veliki, boli zakotni in precej umazani kavarni je bilo malo gostov. In še ti so bili malomeščani z zakonskimi ženami. Dolgo, najmanj dve uri ie sedela Mignon pred svojo skodelico Čokolade, dokler ni prisedel k nji debeluhasti prodajalec iz trgovine Louvre — tisti dan se je spri z ženo in je sklenil, da se »maščuje«. Najprej je plačal za Mignon čokolado, potem je pa naročil dvakrat ananas v maraskinu. V denarnici tega gospoda je bilo več stofrankovskih bankovcev. Mignon je postala takoj vesela m razposajena. Začutila je, da mu je všeč. Nasprotno ie pa postal debeluhar resen in zamišljen, potegnil je iz žepa notes in začel nekaj računati, sopihal in vzdihoval je, nato je položil svinčnik v notes, porinil notes k Mignon in vprašal: — Kako je vam ime? — Meni? — Da . . . — Počakajte maV> V znamenju t* sate v«UBftae se snuj« ba* te dni v preetorlci Poljske, t Varšavi ustanovitev slovanskega sokolske?* saveza, ki bo družil pod svojim okriljem vsa atomska sokolska plemena. Pri zasledovanju teh mlati prihajamo o zaključka, da sokolsko udejstvovanje nI golj telovadno In telesno, nego je v pretežnem svojem delu Mejno. Nepoznan je te resnice nam je tekom zadnjega časa odtegnilo dokaj dobrih delavcev v športne organizacije. Bratje, Id ste po Ideji še vendar ostali naši. ki Vas je pa potegnil nase zu-anji blesk športa, spoznajte vendar, da pil vestnem preiskavanju našega sestava najdete vse panoge praktičnega športnega udejstvovanja -v našem sistemu, da pa športnim organizacijam manjka one idejne veličine, ki je in ostane nedosegljiva za vse, kar je zven sokolskega udejstvovanja. Le v pravi harmoniji telesne in duševna vzgoje naroda Je bodočnost Vse drugo so bo premeni!o in končalo z enako brzino **a-kor je nastalo . Ostala pa bo večno javna ln velika ideja Tyrša, vedno ista Ln enaka, ki nas bo po široki, pa jasno začrtani poti vodirta v našo narodno bodočnost- Svojih sokorsl\ih praporov se bomo trdno in zvesto držali, kakor se jih je narod oprijemal vsakokrat ln vedno, in kakor se je narod čutil najbolj sokolske^a vedno takrat, ko so šli mimo nJega njegovi največji momenti. V vseh svojih velikih trenotkih se Je narod zavedal, da Je sokolski in da mu Je edini spaa v Sokolstvu. To so resnice, ki trdno stoje !o neomajano. Bratje in sestre! Ko v tem obiležju praz nujemo veliko svojo slovesnost, sprejmite bratske, iskrene ln prisrčne pozdrave žup-nega Btarešinstva! — Zdravo! Govor Župnega staroste so poslušali Sokoli z na i večjim zanimanjem ter so ga sprejeli z Iskrenim odobravanjem. Po tem pozdravu se Je razvila krasno uspela manifestacija Sokolstva po glavnih ulicah prestoMee. Na čelu sprevoda so Jahali Sokoli jezdeci pod poveljstvom br. Sterlekarja. Nato so sledile strnjene vrste Sokolov ln Sokolić z dvema godbama, to je z godbo Dravske divizije pod osebnim vodstvom kapetana dr. čerina in pa z godbo Sokola I Sprehoda se Je v krojih udeležilo okoli 500 članov ln čla.iic. Po glavnih ulicah Je ljubljansko prebivalstvo prirejajo Sokolstvu prisrčne ovacije. Napeto Je bilo pričakovanje popoldanske javne telovadbe. Mislili smo že, da prepreči javno telovadbo slabo vreme. K sreči Je ravno med telovadbo od 16. do 18. bilo še precej dobro, tako da se Je telovadba vršila neovirano. Glavna točka župnega izleta je bila baš popoldanska javna telovadba na letnem telovadišču Sokola I. na Ta boru. Proti popoldanski url so se pričele pomikati od vseh strani mesta in okolice na Tabor množice. Začuli so se zvoki vojaške godbe. Praznično odet Tabor je sprejemal goste. Telovadbi je prisostvovalo kljub neugodnemu vremenu nad 2000 ljudi. Pod vodstvom načelnika br. Rvške in podnačel-nice s. Varogove In podnačelnice Angelce Preskerjeve je prikorakalo na telovadišče naj preje 136 članic. Izvajale *o z največjo lahkoto ln preciznostjo štiri sa. vezne proste vaje ter žele za vsako iskreno in toplo pohvalo. Za Članicami Je strumnih korakov prikorakalo na telovadišče 16 bratov Sokođa II., ki so izvajali kombtn. vaje br. Erbena. Zagorela hi mlšičasta telesa so na mah zadivila občinstvo. Bila je pestra slika. Pričeli so z odpori, borilnimi va jami, francoskim boksom in združevali so skupine, ki so izzvale vihamo odobravanje. Vrla četa Je priborila s svojim nastopom priznanje In slavo. Nato Je sledfla orodna telovadba Članic. Razni preskoki čez konja, na visoki gredi so MU elegantno *n precizno izvajani, članice so s tem nastopom pokazale velik napredek v telovadbi. Nastop članic Je pokazal, kako Sokolstvo sistematično goji žensko telovadbo. Za članicami so prikorakali v strnjenih vrstah naraščajnikl s svojmi vodniki ln so na petih konjih izvajali vaje. ki so vsakega zadivile. Niso bile to vaje vratolomnega značaja, marveč preproste, toda izvajane so bile tako točno in harmonično, da so dale največji efekt. Te vaje je vodil brat Svetile s 30 člani. S tem nastopom ln s tremi zaključnimi skupi-nami, ki so prav dobro uspele, do stoje na — Zakai? — Kar tako. Mignon je naglo vzela notes svojega kavalirja. Prodajalec je pomislil, da si hoče ogledati platnice iz krasne krokodilove kože. pogledal jo le ravnodušno in začel jesti svojo porcijo ananasa. Ko * je dvignil glavo, je videl, da je dekletce *e n^icain v n^gov notes: Je m* appelle Mignon, Je n*ai point d'autre nom... Et non coeur est si gai, Comme un papillon . . . Efekt pa ni bil tak, kakor je pričakovala Prodaialec je zardel kakor kuhan rak in zakričal: — Oh, c'est pas possible! — Moj notes je za to, da si beležim v njem račune, ne pa za bedaste stihe. Moj notes čita tudi moja žena in zdaj bom moral iztrgati stran, druga pa izpade sama . .. Debeluh je začel tako tresti z glavo in šopih ati, da se mu je ovratnik na jezil. Nato je pograbil Hi skril notes s platnicami iz krokodilove kože, poklical je vratarja, plačal, planil na cesto in komaj je Še zamrmral: — Au revoir. Mademoisell« . . . Mignon je srce utripalo kakor po klofuti. Dasi se je znala prav dobro obvladati, vendar ni mogla več sedeti tu. Dve drugi prostitutki sta se ozirali nanjo in se smehljali Mignon je začela z duhtečimi prsti zapenjati svoj plašč. Mislila ie: »O. prokleti moški, o bedasti kozei Jcaj se ie zgodilo tvojemu notesu. — Cc se tako bojiš svoio žene. lavedans po brata P o r s n 11, so telovadci pokazaĐ svojo izredno rzveznanost tn disciplino. Nastop te skupine je napravil na občinstvo najglobokejši vtis. — Brat Jaka J e s i h Je z nastopom 70 članov in članic Imponiral. Po tem nastopu je reditelj ska četa pripravila dva droga, 4 bradlje tn mizo, kroge, 2 konja, 3 ročke tn vodoravno lestvo. Zbor članov je prikorakal v vrstah k posamnemu orodju. Povsod struni-nost in preciznost, spretnost, pogum ln moč. Gledalec sam ne ve, kaj bi opazoval, ker ga vsaka vaja fra/pira. Povsod brezhibnost. Priznati moramo, da kaže Sokolstvo velik napredek to da se med Sokoli pojavljajo čisto nove, čile in krepke moči. Za tem je nastopijo 30 članic pod vodstvom sestre Friesove s kiji. Razne kombinacije so bitfe članicam igrača. Loki in krogi čirti. Prav zaslužile so v polni meri iskreno pohvalo Ln odobravanje. Telovadbo so zaikijučili člajil s savez-nimi prostimi vajami. 184 bratov z vodniki je prikorakalo od štirih strani na telovadišče. Impozanten prizor Brzo, točno, skladno in lepo so izvajali 4 proste vaje. Na ne. bu se je stemnilo in iz daljave se je začulo vptana dr. čerina * Krasno uspelo sokolsko telovadbo so posetiH tudi odlični gostje. Z največjim zanimanjem je sledtl vsem programnim točkam naš prijatelj tn občudovalec sokolske telovadbe unlv. prof. dr. Llovd S t o r r. Best s svojo gospo soprogo. G. dr. Storr-Best je direktor gimnazile v Scheffipldu ter Je obenem član londonske univerze. Udels-žil se je že vsesokolskega zleta leta 1921. s svojo gospo soprogo. Naša Ljubljana mu je zelo priljubljena in je ves oduševljen za krasne naše planine. Prof dr. Storr. Best »e udeleži tudi mednarodnega kongresa srednješolskih profesorjev v Beogradu. Dalje so poeerTi javno telovadbo veliki župan dr. Vilko B a 1 t i č, gen ral T r i f -kovic, general ŽtvkoviČ in član ge-rentskega sveta g. L i k o z a r. Gorenjsko župo je zastopal br. M e Š e k. Julijska bralina —j Tujci v Opatiji. Izkaz tujcev dne 27. juHja navaja v Opatiji sedaj navzočih gostov 6000. Število vseh doslej dosti h gostov znaša 27.000 —j V bolniški blagajn! v Trstu je vpisanih 49.164 delavcev. V času od 19. do 25. pr. m. se ie izplačalo bolniških podpor 110.94.120 lir poleg izdatkov pod drugimi naslovi. —.j Državni vpokoiencl prosijo in moledujejo pri finančnem mirrstrstvu za ureditev pokojnin, pa ves trud je zaman. Obljub je prišlo v Julijsko Krajino že polno, toda dejanj ni od nikoder. Sedaj je poslalo društvo vpokrven-cev na ministrstvo novo prošnjo. Al: tud- ta ne bo uslišana? — V zapadnih Brdfh je napravil pretekli teden na.lfv veliko škodo. Potoki so na-rastli m pon'avili njive in ceste. Uto-mlo je polno prašičev in kokoši, v nekaterih hišah so bili spodnji prostori vsi pod vodo. Posebno je trpela občina Dolenje. Cesta Kr-n.in - Čedad je pri Laznah zasuta, ker se je utrgal velik plaz zemlje. Pa tudi drugodi po Brdih je nevfhta provzročila ogromno škodo. — Pod mlinskim kolesom. Štiriletna Remčeva deklica Adela v Oseku se je približala mlinskemu kolesu, katero jo je pograbilo in vrelo v kana! Deklico so pripe-ljaK težko poškodovano v goriško bolnico. — V Komnu na Krasu je sedaj polno izletnikov, zlasti rz Trsta; ugajajo jim borovi gozdiči. Vse proste sobe so oddane. — Proti prosjačenju. »Zelen! križ« v Gorici je ustamovH nočno zavetišče za siromake, kjer dobe prenočišče in hrano. Zavetišče da beračem hrano opoldne in zvečer. Treba dobrodelnih prispevkov. Pomoč je hvale vredna. — »Clrcolo Savola« v Sežani. Italijansko bralno društvo se je Iz premen i! o v »Circolo Savoia«, ki ima namen »pospeševati dobro delo v morftnem in materijnl- G lav oboi kvari veselje za življenje! Hitro in sigurno pomagajo Asp irin-tablete <3oy0fc Pazite na modro-bclo-i deČo pečatno znamko. 5 nem mteresu prebivalstvac v Sežani ta okolici. Predsednik dr štva je postajenačel-•nik Albanese. V odboru sta tudd sodriij U Lasa in inženir Dolenec. — Podraženje kruha. Peki v Trstu zahtevajo podraženje kruha in sicer 40 stotiark pri belem in 30 stotink pri navadnem kruhu. Cene testenin so poskočile za 35 stotink pri kilogramu. Podražila se je moka v sled obnove uvozne carine na žito. Seda/ se draži kruh. Ljudstvo je razburjeno. — Fašisti tudi v Spodnji Trebušl. Preo. nekaj dnevi se je ustanovila sekcija fašl-stovske organizacije v Spodnji Trebušl in sicer na zelo slovesen način. Od blizu in da'eč so prišli v sicer povabljeno Trebušo fašisti, tako iz Idrije, Kanala, Gorice itd. Po vseh hišah so morale biti rzobešerve Italijanske zastave Bilo je polno govorov in sekcija je bila ustanovljena, to se pravi: mirna Trebuša ima sedaj nekaj ljudi, ki so pripravljena »skrbeti za mir in rede v vedno večjo Čast domovine. — Ciganke hoc^o po Istri in slepartjo ljudi. Te dni sta prršlj dve ciganki k neki kmetici blizu Pule, da ji povesta srečno bodočnost. Kmetica Burišič je vdova. Zato sta ji ciganki govorili o pokojnem možu in izsilili iz nje tisoč lir, da porrđrrta duha pokojnega Burišića. Tudi najedlij sta se in napili, potem sta ciganki odšli. Vdova je naznanila cigansko sleparijo orožnikom. — Najnovejše bluze, otroške In dam* ske obleke priporoča K r 1 S t o f I č-B u č a r Otvoritev nove postaje Medno V nedeljo popoldne se je vršila slovesna otvoritev nove postaje Medno (med Vtžrrarji m Medvodami). Vkljub nestalnemu vremenu se je zbrala pri novem kolodvorskem poslopju ogromna množica domačinov Iz vseh okoliških vasi. Ko je prV-vozH okrašend vlak z gosti rz Ljubljane, Jih je množica navdušeno pozdravljala med zvoki domžalske godbe. V imenu gradbenega odbora je pozdravil g. Janko C i r m a n vse došle goste, v prvi vrsti srezkega poglvaria dr. Perja n č f č a železniškega ravnatelja dr. Borka, višje nadzornike dr. F a t u r j a Sajovca, Vidica itd. Govornik Je PO» vdarjal, da hna poleg železniške uprave za dosego nove postaje glavno zaslugo miind-ster dr. 2e r j a v. Pohvalno je omenjal govornik gerentski sosvet Šentvidski m vse domačine, posebno one H Senrčlce hi Stane-žič. V imenu velikega župana je govoril dvorni svetnnk dr. Ferjančič, za njim pa Železniški ravnatelj dr. Borko, nakaT je zaigrala godba državno himno. Pri tem smo opazili razveseljivo dejstvo, da je naša himna med kmečkim ljudstvom že splošno znana, ker so se možje In fantje takoj ob prvih zvokih spoštljivo odkrili. Končno je govoril še načelnik gremija trgovcev gosp. Z e b a 1. Oficijelno si a vnosi ja zaključil g. C i r m a n. ki je naprosil g. srezkega načelnika, naj odda v imenu hvaležnega prebfr-valstva brzojavno poklorritev Nj. Veličam* stvu kralju. Nato so šli gostje im domačini k ldudskl veselici na lepem senčnem Cirmanovem vrtu. Večina vaških hiš je imela Izobešene za-st?ve. Cez cesto sta pozdravljala dva slavoloka z značilnimi napisi. »Narodu kn državi« ter »Kulturi in napredku«. Podjetni domačini nameravajo napravita blrzu postaje prevoz čez Savo, s čimer bi postala nova postaja posebno velike važnosti za domačine in izletnike. zakai si pa silil k meni?« . . . Na cesti je razpela dežnik in šla peš Čutila je. kako ii sili hladna voda v čevlje, toda bilo ji ie vseeno. Ustavila se ic. pomislila in odšla po stopnicah na posta io rodzemsVp Železnice. Tu je bilo suho in zelo toplo. Na steni ie visel načrt Pariza, pred njim ie stal mož ogromne rrjstave v angleški vojaški suknji. Poznalo se mu je pa takoj, da ni Anglež. S prstom lč vlekel no črnih črtah m nekai Šepeta!. Ta neobriti in bržčas zelo utrrjeni mož se je zibal, tod? Mignon ie takoj spoznala, da ni piian. Približala se mu je. Neznanec je spregovoril v čisti francoščini. Dejal je. da je brvši ruski častnik, da je prispel včeraj v Pariz, kjer išče svojega strica. Nato jo ie brez ovinkov povabil na kavo v bistrot. »Najdeš tam kjer sploh ne iščeš« — je pomislila Mignon in šla z niim. Ko sta sedela za mizo, se je Mignon Čudila častnikovi iskrenosti. Slednjič ji je Povedal, da ima dvajset frankov in da ji lahko odstopi od te vsote polovico, kar tako — za nič .. . Ko je stopila na cesto, se je častnik onravičil za svojo zunanjost in siromaštvo. In tako sta se ločila. »O. ti Rusi so oa res čudni ljudje,« je mislila Miernon. Skrila ie bankovec v torbico in odšla domov peš. Ko se je slačila, je opazila, da so nogavice premočene in prsti na nogah rdeči. Spala je slabo, proti jutru jo je začela boleti glava tako. da se ni mogla zaviti in odeti, kakor bi bilo treba. Prišla ie sobarica Rozina, stara de-vica z dolgim nosom in očmi, kakor one kače iz gardin des Plantes. Vprašala je' — Ali ste dobili račun? — Da. — In kdai nameravate plačati? — Ne vem . . . — Kaj se to pravi »ne vem«? In sobarica ie zavzela bojno pozo. Mgnon je šumelo v ušesih in bilo ji je vseeno. Rezina je odšla, pustila nalašč vrata odprta in kričala Še po hodniku: — O, te prostitutke, o — ta sodrga . . . zahteva, zahteva, plačati pa noče. O. moja, moia draga, zaman se hliniŠ, da si bolna, nihče ti ne da niti konjaka, niti ruma . . . Kako sem nesrečna, da se moram ukvarjati s to sodrgo. In Rozina je kričala najmanj pol ure. Pometala je stopnice in nadaljevala tudi tam. Proti večeru Mignon ni več dobro vedela, kje ie in sanje so se zmešale i resničnostjo. Vedela }e, da leži v svoji postelji, obenem Pa se ji je zdelo, da ie v vasi na očetovem vrtu. Razločno je videla njegovo postavo, krai jablane j« lajal psiček, ki so ga klicali Miss. Bilo ji ie strašno in prijetno. Potem je letela Mignon na aeroplanu nad Parizom in snredai so bile široke letalčeve rame. Njegovega obraza ni videla, pač pa je dobro vedela, da je letalec podoben tistemu Rusu. ki ji ie dal deset frankov »pour le bon Dieu«. In letela sta tako nizko, da je bil spodaj slavolok in ves trg Etoile tako bli^u, da bi tu labko. 20 • V Ljubljani, dne — Nezasllino! Kolodvorsko restavracijo na Jesenicah te dobit, kakor nam poročajo, Nemec SchfschiTCgg s Kočevakega kot najviša ponudnik. Jes^oi^e so važna ob-meina točka, ki je bila do prevrata oenter nemške propagande na Gorenjskem. Tu je bila Sulferajaska Šola, tu nomiki otroški vrtec, tu močita nemška politična organizacija. Ni se čuditi, da >e na Jesenicah Se danes nerniki duh silno razširjen m da ie treba sistematičnega narodnega dela, ako se hoče korenito iztrebiti nemški duh, s kate-iitm so zastrupljeni zlasti nekater ndžfl sloji, in ako se hoče onemogočiti nemško propagando, ki je še vedno tajno na delu in ju vzdržujejo, netijo isi podpirajo iz sosedne Koroške. V takih razmerah je treba paziti na vsako postojanko, da ne pride v tuje roke. Kakor spadajo na Jesenice kot vele-važno našo obmejno točko samo zanesljivi strogo narodno misleči, državi udani uradniki, tako je tudi v državnem In narodnem oriru največjega pomena, da so tu obrt-Bflri, izključno naši ljudje. Temu vprašanju tcno zlasti pod Avstrijo posvečali največjo pozornost, ker smo se zavedali, da je vsak nemški obrtnik, vsak nemški trgovec prav tako, kakor uradnik eksponent nemške politike, steber nemške propagande S kolikim trudom se je nam svoječasno, ko je srokla železnica Jesenice—Trst, posrečilo fcposlovati, da je dobil kolodvorsko restavracijo naš človek! Pod Jugoslavijo smo menili, da so za vedno mrnill časi, da bi se bilo treba brigati še za take malenkosti. Toda, kakor se zcH, smo se kakor v marsikaterem drugem tudi v tem ozira motili. Kakor nekoč, tako podpira tudi sedaj, kakor neverjetno to tudi zveni, naša jugoslovanska državna uprava — Nemce. Jeseniški slučaj s kolodvorsko restavracijo je eklatanten dokaz za to. Za državno železniško upravo so merodajnl samo fiskalni momenti, narodni pa tudi" državni ozlrl pri nji, kakor se vidi, ne igrajo prav nobene vloge. Sicer bi se ne moglo zgoditi, da priče za resUvaterja na Jesenice Nsmec, vzgojila v ^lferaJnski šoli, ki bo krepka opora, s Koroškega se šireći nemški propagandi, zaupnik nemških agitatorjev, pittia-jsjočih dan za dnevom iz sosednje Avstrije! Zato ir^ra vest, da je železniška uprava, ne rva#uje tehtnih narodnih m državnih pomislekov, oddala kolodvorsko restavracijo nemškemu nacijonalcu, izzvati vihar upravičene nevolje m ogorčenja, pa tu-ći najodločnejši odpor v vsi naši jiavnostf. Ne moremo In ne smemo trpeti, da bi se pod pretvezo fiskalnih koristi vračali časi Izza pokojne Avstrije in najmanj, kar smemo upravičeno zahtevati, ie, da se oddaja kolodvorske restavracije na Jesenicah razveljavi In se razpiše nov natečaj. Na Jese-rlce spadajo samo zanesljivi, narodni in državi udani naši lhidje! Naravnost zločin bd bil, ako bi državna uprava sama pomagala, da bi se na tej obmejni točki osnovalo gnezdo nerr.^e propagande in agitacije, ognjišče nemške šotjon-aže, saj je sološno znano, da tobstoja na Jesenicah tajna organizacija, ki vodi skrbno in točno kontrolo nr.d vsemj onimi našimi ljudmi, ki prihajajo od onkraj v našo državo! Nemški kolodvorski restavrater, kakšna opora bi bil tej organizaciji! — O češkoslovaških državljanih v Jugoslaviji. Ker se je pripetilo zadnje čase nekaj slučajev, da so bili Češkoslovaški državljani pri nas odpuščeni iz službe, je nastalo v češkoslovaški javnosti neutemeljena razburjenost, češ da naše oblasti izganjajo Cehoslovake iz Jugoslavije. J u gosi o venski generalni konzulat v Pragi je poslal praškim listom dopis, v katerem pravi: »Inflacijska kriza tudi v Jugoslaviji ni ostala brez posledic za notranje razmere v državi. Število brezposelnih je močno narastlo. Zato je bilo treba potom zakona zaščititi lastne državljane. Strokovne organizacije zahtevajo zdaj, naj se ta zakon strogo izvaja. Državni organi se pri tem ozirajo na Češkoslovaške državljane v toliko, da jim prepovedo nadaljnje bivanje v Jugoslaviji med vsemi tujci najzadnje. Naravno, da bodo v podjetjih, kjer je udeležen češki kapital, v odgovarjajočem števi'lu tudi v bodoče zaposleni češkoslovaški državljani in sicer ne le kot podrejene, nego tudi kot vodilne moči.« — »Narodni Osvobozeni« pripominja, da našemu konzulatu v Pragi menda niso znani slučaji, ko so bili odpu- | Ščeni iz službe češkoslovaški državljani, pa ■ Dnevne vesti. 3 avgusta 192$. Ijih je dotično podjetje takoj nadomestilo s avstrijskima ali nemškimi delavca. Ce je res, kar ugotavlja omenjeni Ust, potem mora naša javnost enersiSno protestirati in zahte-j vati od državne oblasti, da dotična pod-i je tja nauči, kaj je v nacijonalni državi dovoljeno In kaj ne. Ce se je pripet« le en slučaj, da je podjetje nadomestite odpuščenega delavca — češkoslovaškega državljana s nemškton ali avstrijskim državljanom, je to sramota za našo državo. — Novi prosvetni sel za Medjlraurje. Kakor znano, se je medihnursko šolstvo izločijo iz mariborske oblasti. Za šefa novoustanovljene«« oddelka je imenovan profesor na preparandiji v Čakovcu g. Josip Močan v I. kat. 4. vrste, — Prepovedane brošure. Notranje ministrstvo ie prepovedalo uvažati bi razpe-čavati v naši državi brošuri: »Kaiser Karls Sfibnetod von Pater Norbert Geggerle 0. D.« in »Die kaiserliche FamiHe in Leouelto — Rerseermneningen elnes Oesterrelchers von H. L.c — Odpravljena ekspozitura. Finančno ministrstvo je odpravilo ekspozituro katastrskega urada Murske Sobote v Dolnji Lendavi. Njene funkcije prevzame katastrski urad v Murski Soboti. — Carinski oddelek v Starem trgu. Finančno ministrstvo je sklenilo, da se odpravi oddelek glavne carinanice na Otoku pri Rakeku in da se otvori namesto njega oddelek iste carinarnice v Starem trgu. — Zveza Ljubljana *Suiak. Direkcija državnih železnic v Ljubljani nam piše: Z oziram na članek v »Slovenskem Narodu* •Zveza Ljubljana*Sulak» v 164. številki od 23. julija t. 1. pošiljamo nastopno pojasnilo: Z vpeljavo novega voznega reda od 5. ju* nija t. L dalje se je vzpostavila med Ljub« Ijano in Sušakom na splošno željo nova zveza z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 23. uri, pri kateri se je skrajšal vozni Čas od Ljubljane do Sušaka za 3 ure ter doseže v Sušaku vse važnejše pa rob rodne zveze. Z ozirom na ugodnost te zveze teče direktni voz Ljubljana Sušak pri viaku z odhodom iz Ljubljane ob 23. uri, mesto * onim, ki odhaja ob 18.50. Poleg tega tečeta 2 direktna voza pri vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.20. Z ozirom na pomanjkanje prikladnih osebnih voz, je nemogoče vzdrževati direkt» ne vozove pri vseh vlakih. Glede zasedbe voza II. razreda pri vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 18.50, se je direkcija osvedo* čila na podlagi uradnih statističnih zapi* skov, da je bilo pn omenjenem vlaku od 5. junija pa do dano« vedno dvakrat toliko sedežev na rn^nolago, kot jc bilo potnikov V tem času se je pripetilo edino enkrat, da je bilo več potnikov, kot sedežev, in sicer dne 4. VII.. kot sta bila od Ljubljane do Grosuplja 2 potnika več, od Grosuplja do Novega mc^ta 9 potnikov ve? in od Nove* ga mesta do Karlovca 4 potniki več kot je bilo sedežev. To je bil edini in izredni slu* čaj ter poleg tega še sobota, ko so navadno vsi vlakf polni. — Strah pred špijoni v Italiji. Iz Flo* renče poročajo, da so bili tekom par zadnjih dni že štiri angleški turisti prijeti in odve* deni na policijo ter se je šele s trdim pri* zadevanjem tamkajšnjega angleškega gene* ralncga konzula posrečilo obvarovati jih pred zaporom. V Florenci kakor tudi po drugih italijanskih mestil sc bojijo špijonov In posebno piko imajo na Angleže. Kakor se vidi, ni baš prijetno potovati po itali* janskih mestih. — Iz Rogaike Slat:rte je podal neki gost zagrebškemu »Jutarnjemu listu« do-pie, kjer pravi, da letos prevladujejo med gosti inozemci. Nato kritizira, da 6e nI do-bilo nobeno Šetališče, vrelec ali zgradba imena po grofu Zrlmjakem, ki je zdravilni izvir klele vode nasol na lovu, niti po Stanku Vrazu, ki je prvi delal reklamo za naše odlično zdravilišče. Končno pa se go*st zgraža nad pretiranimi cenami v zdravi. liščni restavraciji, ki jo ima v najemu Martinov«. — Nič lažjega ni v sedanjih časih nego pritoževati se nad cenami. Ako bi sledili mi »Jutarnjemu listu«, bi lahko probčili iz hrvatskih kopališč In zdravilišč cele kolone pritožb nad cenami, toda Slo. venci smo daleč proč od hudobnega name. na, Škodovati hrvatskim kopališkim hi zdraviliškim krajem. »Jutarnji ltet« je napadel najprvo Bled In sedaj Rogaško Slitino. Gotovo je, da nihče hodi v kopa- z roko prijel. Nato sta letela nad cerkvijo «Sacre-coeur» in naenkrat je nastala katastrofa. Mignon ie padla iz aeroplana. Hudo se je pobila, toda razbila se ni in začula je znani ostudni Rozirin glas: — Oh, Mademoiselle, s temi histeričnimi napadi me ne preplašite ... le nikar se ne hlinite in ne padajte s postelje, saj sem slišala, kako ste dane*; z nekom kramljali. Drugi dan je prišla stanovalka sosedne sobe Dčdč, ki je prinesla kavo in juho. Mignon se je zahvalila, jedla ie ter se po sili počesala in oblekla. Neprijetno ji je bilo gledati se v ogledalu, dokler se ni napudrala in namazala. Prišla je Rozina to Ji vrgla Robertovo pismo — denarja je prosiL Zunaj se je počutila Mignon malo bolje, toda hoditi ni mogla; sedla je v tramvaj in zagledala pred seboj zelo znano, lepo moško lice z veselimi očmi. Gospod je bil oni isti ruski častnik, ki ji je dal deset frankov, toda zdaj je bil že lepo obrit in v novi suknji, Tudi klobuku se ie poznalo, da ima mož nekaj pod palcem. — Tiens, tiens, tiens . . . Mignon — menda ste moja edina pariSka znanka, a kaj vam je Mademoiselle? — Oh, Monsieur. bolna som bi-a. — Da!? Veste kaj. srečen bom, Če razdelite z menoj moj skromen zajtrk. Lzstrcula sta 2>* nrvi oostaii in za- vila v najboljšo restavracijo. Rus »i /e pravil, da ie našel svojega strica-inđu-strijca, ki mu je kupil obleko, dal denarja in obljubil preskrbeti mu ce}o službo. Veselo sta kramljala in jedla. Tudi solnce je sijalo tisti dan veselo. Po zajtrku sta pa rmiela avto in se odpeljala v Hulonski park na sprehod. In prvič v življenju je bila Mignor res odkritosrčna s tujim moškim. Celo o Rozini mu je povedala vse. Rus je Pa poslušal in jo tolažil: — Oh. mon petit oiseau!... »Da, Rusi — to so res čudni ljudje,« si je mislila Mignon; »nedavno Je bii tako potrt in žalosten, danes je pa vesel in brez skrbi.« V svoj hotel se je Mignon vrnila sele drugi dan po zajtrku. Takoj je pozvonila m ponudila Rozini obenem z računom dvesto frankov. Dolžna je bila 187 frantov. In ko je prinesla Rozina ostavk nazaj, je dejala Mignon, ne da bi se ozrla — kar obdržite . . . — Oh, Mademoiselle . . . N*ar se ne jezite, če sem bPa tako grnoa. saj veste, kako me to delo utrudi . . . — Da ... samo pustite me samo — je odgovorila Mignon prezirajoče. In ko je ostala sama, je ntf^giii'a Iz žepa le sto frankov in začela Pisati pismo Robertu . .» litea tate, da ga bodo tam odirali, pa tudi itedit ne hodijo gostje tja. Kdor ima kako pritožbo v slatmakem »dravtliSeu. naj jo poda prt ravnateltetvu. Gospod ravnatelj je mož velike us+režljivoeti napram gostom in sate ni treba eanatati svoje pritožbe v javnost, ker *e lahko vse doma poravna. »Jutara j i ltet« hoee škodovati naSim kopališčem in zdravilnem. M to trdimo, ker pora amo gospodo okrog lista, ln Ce ne bo miru, bomo Se jasnejBe govorni! —5 — Stoletnica Jurija DaničlCa. Dne 21. do 22. avgusta se vrSi v Beogradu svečana proslava stoletnice roJ*tva Jurila Danici, ča, srbskega književnika In kritika. — Savez pekov. Na Inicijativo udruženje pekov v Beogradu se pripravlja na ustanovitev saveza pekov za celo državo. S savezom nameravajo peki zaščititi svoje posebne Interese. Priprave za ustanovitev tega saveza so v polnem teku in se vrši 16. avgusta že ustanovni kongres v Beogradu. — Kako pride novinar do premoženja. V Teksasi (Amerika) je nekf*novinar nedavno ostavil uredništvo ter šel v pokoj. Poprej pa Je n:!ožil v hranilnici 50.000 dolarjev ter povedal prijateljem, da bo zadnja leta živel od obresti brez dela in skrbi. Ko so ga prijatelji vpraSali, kako si Je mogel kot novinar prihraniti tako lepo premoženje. Je odgovoril: »Deloval sem celih 30 let kot urednik, bil sem takorekoč noč in dan uprežen v delo. Ves čas sem živel zelo skromno ln štedljivo, včasih sem tudi nekoliko stradal. Tej svoil štedljivosti ln srečnemu slučaju, da mi je pred kratkim umrl stric, ki mi je zapustil 49.999 dolarjev, se imam zahvaliti, da sem mogel naložiti v hranilnico 50.000 dolarjev. — Zakon o osiguranje radnika Obraz-tožtl dr, Vilim Helebraint. Ta važna knjiga je izišla v nekladi zadruge »Naša Snaga« v Zagrebu, THca 55. dobiva pa se tudi v vsen drugih knjigarnah po 70 Din komad. Naš zakon o zavarovanju delavcev je med najmodernejšimi zakoni te vrste. Zakon tvori temelj našega socialnega zakonodavstva, ki nas uvaja v vrsto kulturno ki socijalno naprednih držav. Določbe tega zokona posegajo v najvrtalnejše interese stotisočev. Dr. V. Helebrant, ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ie imel pred očmi to obširno potrebo zakona, zato je •Dapfsal obsežen, praktično in znanstveno obdelan komentar k temu zakomu. Na 607 straneh obsega knjiga vse ostale jakonske določbe m predpise o delavskem zavarovanju, kakor tudi obseden uvod dr. B. Adžije o zgodovrni socialnega zavarovanja v naš! držav; fn zua-finjfh državah. — DruSfvo najemnikov za Slovenijo opo» zarja, da se vrši prihodnja javna odborcva seja v sredo dne 5. avgusta t. 1 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta Št. 12, pri* tličje, desno. — Smrtna kosa. Umrl je včeraj v Ljubljani gospod Ivan Soklič, trgovec v Ljubljani Pokojnik je bfl narodnozaveden mož, priljubljen in spoštovan pri vseh, ki so ga poznali. Pogreb se vrši danes ob 15. iz Gosposke ulice 12 na pokopaHŠče k Sv. Križu. — Včeraj je preminul v Strugah na Dolenjskem trgovec in posestnik Janko M o* d i c. Bil je eden tistih redkih mož, ki si pri/ dobe v krogu svojcev in znancev s svojim blagim značajem splošne simpatije. Kot iz* redno marljivega, agilnega posestnika in pod* jetnega trgovca ga bodo preostali težko po* grešali. — Blag jima spomin. — Železniška nesreča. V soboto dopol* dne se je na postajališču v Birčni vasi pri Novem mestu ponesrečil 45 letni železničar Josip P e č e k. Na tej postaji sta se križala dva vlaka in Peček je skočil iz enega tako nesrečno pod drugega, da so mu kolesa od* trgal obe nogi. Prepeljali so ga nato v ljub* Ijansko splošno bolnico. — Mlad mojster. 16 letni Viktor Kokalj, nezakonski sin Iz Podgorice, se je začel učiti čevljarske obrti, toda poklic se mu je km a* lu zameril. Posvetil se je nato višji obrti za vlomilca in tatova Navzlic mladosti je bil *<5 trikrat kaznovan radi hudodelstva tatvi* ne, ter je kmalu zaslovel kot pravi mojster med vlomilci in tatovi Njegova špecijalite* ta so bile tatvine koles. Nedavno je bilo vlomljeno pri posestniku Sircu v Ihanu. Tat je odnesel 1200 Din gotovine, par dolarjev in srebrno uro z verižico. Radi te tatvine je bilo več oseb osumljenih. Le iznajdljivosti ljubljanske policije se imajo zahvaliti, da je prišel v roke pravi storilec. Imenovani Ko* kalj je namreč priznal policiji, da je dotični vlom on izvršil. Raznih tatvin koles pa mu ni bilo mogoče dokazati. — Dalmatinska vroča kri. V bolnico v Splitu so po vrsti pripeljali Stnri ranjence. 25 letni Jožo Božikovič Iz Strožanca se je žarko zaljubil v ondotno gostilničarko Duj- ko Juras, 30 letno lepo vdovo, ne da b\ bfl n.-cj besedico črViT o tem Ker pa .e D-.tska kot gostUničarka bila pa tudi z dr ifclmi me škismi prijazna, je Jožo v skrajni ljubosumnosti na njo ustrelil, da ii je šla krogla ond očesom v glavo, nato pa si zadal z nožem vfč globokih ran Oba ležita v bolnici ter zdravniki upajo, da oba tudi ozdravijo. — 17 letno Mando Ravlicevo & Po'jfca je neki Nikola Vranješ. ki ga deklica ni marala, udarfl z debePm ksmnorr' večkrat po glavi, la fl Je tebtl pet zob. Tefko, da si NlVoh s tem priboril Mandino ljubezen. — V moškem oddelku leži tudi 15 letni pastir Lazo Madžar s težko rano na prsih. Zabodel ga j; na pa« 14 letni Jure Prk'Jt, kiterega je oce opetovano poučeval: »Ako ti kdo kaj stori, potegni, moj sinko, not in se brani.« — Vsaka pokrajina hna svoje značaje 2n svoje običaje. — Samomor mlade poitaric*. V Bana-škem Novem selu Je vodila poŠto mlada Julca Bfkevič Pri revtefU blagajne je našel kontrolor manj« prhnanfldjaj. kar Je poSta-rioo tako razburil«, da se Je ponoči obeafle. — Koma naše Uedetvo «aapa? Nedavno smo poročali o obsodbi maserke gdčne. Marije Puš. Nato nam » J<** Stravs iz Krškega sledeče prstno: »Vidimo, da se naši gospodični Puševi krivica godi, za*> fc> nočemo ml n-kdaoJl njeni ebisko* valci očistiti njene obsodbe. Bolehal sem pet let na rev.natizrrru. bfl sem it čisto obupal, da bi sploh mogel še kedaj ozdraviti. Slišal pa sem od raznih ljudi, da je gospodična Puševa špecijalisrinja za revmatične bolezni in za kurja očesa. Obrnil sem se do nje, ki me je res ozdravila kronične bolezni. Za njo dela reklamo na stotine Uudi, ki jo spoštujejo kot najboljšo zdravnico (2). Tožbo je provzročHa vellkn nevoščljivost. Povod je dal slučaj gospe k! Pa se ni prišla k gdčni. Puševi zdravit zaradi revmatizma, temveč je bila živčno bolna. Gospodična Puševa je takoj konstatirala, da je pacijentiinja skrajno histerična, odnosno hipohondrična, kar so potrdili tudi zdravniki. Gospodična Puševa f[ je dala prava navodila za njeno bolezen«. — Nismo kompetentni, da bi presojali, koliko jc na JoŽetnvi pohvali resnice. —// RadloiBalsamictt i zahvala poSto\>at nom dr. Ivanu Rahlejevu. — Ja deli potpisani, Mihajlo Kovačević, blagodarim vam najtoplije na izlečenju od reumatizma u ru« kama i nogama i svima telesnim zglobovima zbog čega nisam mogao Tcrc^ati ni rukam ni nogama, već sam bio zavistan od tudje po* moći, čak nisam mogao da jedem i pijem, jer sam imao reumatizam u vrata in zglobe* vima. — Nikakvo mi sredstvo nije po* moglo do sada, uli vi sa vašim lekom RA« DIO. RALSAMICA u kratkom roku meni ste bolove olakšali. Prvi p*;t. kad sara se namazao vašim lekom RADTOsBALSAMI* CA bilo mi je mnogo teže i to bolovi su tra* jali posle mazanja jedan sat još jači a po* tom su popustili, te mi posle svakog rnza* nja bilo sve lakše. Sada mi je sasvim dobro i zato vam još jednom najtoplije blatjoda* rim i svakom ču vas holermiku najtoplije preporučiti. Ja sam do sada utrošio Četiri boce a sva J=to mi Šaljete sada je peta. — S odličnim poštovanjem i opet blagodarim — Mihajlo Kovačević, s. r., Selo Ravnie, z. p. Bogatič, okr Šabac. — Opštinski Sud po* tvrdjuje istinitost. (Pečat.) Predsednik Suda M. L. Diokić s. r. — Lek protiv reumatizma «Radio*Balsamika» izradjuje, prodaje i šalje uz doplatu Laboratorija Radio * Dalsamika Dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska ul. br. 43. 1455,'n — «Neosan» krema vam štedi na dveh straneh, prvič, ker se je zelo malo porab:, drugič, ker poveča troežnost obutve. 59/L/5 Le M B ^ §\ 7Z kup&te najceneia pri Josio RoU*ta. Uublfan^r — Mestnemu stavbenemu uradu priporočajo mnogobrojni vsakodnevni pasanti Erjavčeve ceste (na Vrtači), naj pritisne na-cba gg. Polaka, ki imata ob tej cesti novi vili, da napravita hodnike. Isto pa naj stori tudi železnica na nasprotni strani, kjer je ravnokar že napravila betonsko ograjo. Ko se začne deževno vreme, je na obeh straneh ceste visoko blato, kakršnega Rož-nodolci doma ne poznajo. — Vreme v Ljubljani. Dne 3. avgusta ob 6. zjutraj temperatura 11° C, zračni pri* tisk 760, vlažnost 100%. Opoldne 23° C. — Zračni pritisk 759, vlažnost 79. — Mlada sleparka. Ko se Je te dni Marija Igličar, žena železniškega čuvaja v Mednem, vozila iz Zagreba domov, se ji je pridružila elegantna kakih 18 let stara deklica ter jo naprosila za posojilo 30 Din. pozneje pa še za 50 Din, češ da jI je bil denar ukraden in da ji bo doma v Ljubljani takoj vrnila. Ko sta prispeli v Ljubljano je IgJlcarjevo tujka peljala v kavarno Leon. Tam se je takoj k njima prisede! mlad moški, ki se je izdajal za njenega bratranca. Oba sta Igličarjev! naročila, naj nekoliko počaka, ker gresta domov po denar, a prevarana Ig'ičarjeva še danes čaka. — Poneverba. Finančni pripravnik Nikolaj Brdakov, ruski državljan, je pobegnil z Rakeka in odnesel tovarišem 1500 Din. Odpeljal se je proti Zidanemu mostu. — Naša sobotna vest o velik? poneverbi, ki smo jo posneli po poHcijiskem vestni-ku tn s katero smo po nedolžnem obdolžili g. Jožeta Spacapana poneverbe 8000 D&n, ne odgovarja resnici. Obžalujemo storjeno krivico in jo tem potom lojalno popravljamo. — Lačen tat. V gostilno Mihe Kavčiča v Gornji Šiški je prišel skozi okno tat. ki je vzel 4 Din, šop kljirčev, nekaj cigaret in polno skledo solate. Solato je na dvorišču pojedel in pustil prazno skledo. Nato je od* šel v pritličje vzel 400 Din vreden kovček in stroj za lase striči ter eno britev. — Boj za stanovanje s samokresom. Trgovka Barbaro Pogačnik so hoteli nasiU no deložirati v Gledališki Stolbi. Pegačniko* va pa se je zaklenila in zabarikadirala in ker na pozive organov ni hotela odpreti, so po* alali po ključavničarja. Takrat pa je po^« v sobi strel in Pogačnikova je zaupila: «lma* mo še! Kdor pride notri za tega ne odgo. varjara in tudi zase ne.» Pogačnikova sc iz. govarjH, da je bila silno razburjena In da n nameravl storiti nič hudega, temveč jc ho* tel* organe le preplašiti. Iz Celja. - C Ćasnlkaska vest. Uredništvo eeljskt • Nove Dobec Je z dnem 1. avgusta prevzel g. Vinko G a b c r c. —c Ribarsko eruštvo v Celju Je pričela s popravacni valila v PecornitV, katereza je u-nlčHa zadnja povodenj. IV>prava bo trajala okrog 14 dni in bo stala 4o.000 Dm. —c Nestalno vreme. Letošnje poletje b<: rrJnulo brez pravega poletnega vremena Solnce in dež se menjujeta kakor malokf-tero leto. Sedaj smo imeli par doi neznosno vročnio, nastopilo pa je zopet deževje Okrog Ceha Že pridno posijo otavo. nestalno vreme Pa mod, kakor sušenje sena, lud; relettje otave. —c Prvo južno grozdje te Je pojavi1' tnirmle dni na celjskem trgu. Cena mu je - 1 do 25 Dia ra kilogram. —c Obinca raznega sadla se dobi na našem trg-.i. Cene istemu pa so očivu previsoke. Vzrok temu bo ležal najbrže v tem, ker stojmicarj od prinašalcev pokupijo vse boljše snc in ga potem drago prodajajo. Tržno nadzorstvo naj temu posveti vet pažnje. !z Maribora —m Dvoletna vinarska bi sadjarska šola v .Mariboru je zaključila svoje 53. šolsko leto dne 30. julija t. L z 49 gojenci povprečno s prav povoljnim uspehom. Iz Skoveruije Mh je bilo 44, Vz Srbije 1 ki rz danes Inozemskega Prigorja so bi K 4 učenci. Po maternem jeziku je bilo 46 Slovencev, 2 Hrvata In 1 Srb. Dvoletna vinarska in sadjarska šola se skoraj gotovo prav kmaJu preustroji v enoletno ter pride na njeno mesto višja aH srednja vinarska In sadjarske šola kot nadomestijo za zdaj tri leta stare srednjo kmetijsko šolo, ki nima fivljenskih pogojev m se zato ukine, nje učenci pa sc porazdele na srednji kmetijski soli v Krf-ževcih in v Valjevu. Tako naglo preneha ust;; nova, kakor je bila prenagleno o živeto vr jena navzlic pravočasnim resni .n opo-zoritvam. Tt:di napovedane reorganizacij* na stari mariborski viitnorski m sad'jar>.k' ioH se naj v pičlo odmer jenom času izvrše Da bi bile uspešne! Ob pomanjkanju potrebnih sredstev razočaranja niso izključena. Važno je pri tem, da bo poleg višje alt srednje vinarske in sadjarske šole še nadalje obstojal dosedanji zavod.' »cer samo kot enoletna šola, vendar z internatom. Tako bo kolikor toliko ustreženo raznim zalivam, predvsem tudi upravičeni želji, da se ohrani stara vinarska in sadjarska šola pre-važnemu obmejnemu mestu Mariboru, da«' drugače v precej okrknjeni obliki. — m V Maribor se je preselil !z Ce'.Ja Urad za pospeševanje obrti, k: ga bo vrd',1 tuda nadalje g Ig.'Z a 1 o ž n i k. —m V Dravo je padel 4letni deček S'-mon, U ga je orožnik Male k Še pravočasno rešil. —m Strelska tekma Slov. lovskega društva v Mariboru se vrši prthodnjo nedeljo dne 9. t. m. na vojaškem strelišču r 1 pokroviteljstvom poveljnika 32. art. puka g. podpolkovnika MFana B1 e i w e I s a. —m Konkurz jle napovedala »Lesm eksportna industrija družba«, kateri je letos pogorela velika žaga v Bistrici ob Dravi. —m »Pobožno Heleno« hnenuje celjski nemštri Hs-tfč »Marburger Ztg.« zato, ker mu ne mam slediti na pangermar.istična pota. —m Kolodvorsko restavracijo v Mariboru Je prevzel g. France Dolničar, do seda{ kolodvorski restavrater na Pragerskem Slovenski Mariborčani so novega najemnika z veseljem pozdravili, ker je prvi Slovenec v tej lastnosti. —m Prva In zadnja matura na kmetijski srednji Soli. Dne 30 julija so zaključili pouk na srednji kmetijski šoli, ki se ne otvori več. K maturi se je priglasilo 13 kandidatov, od katerih pa je maturo napravile le 7 kandidatov. Jeseni se otvori namesto kmetijske sred-: " I le vinorejska šola za vso državo. —m Ve!i pofar v Slov. Bistrici. V no. « 30. julija Je pugOielS v Slov. Bi«triH velika žaga, la.-- .scha iz Celja. Skoda Je ogromna. —m Svojega moža je ubila o V zapor* okr. sodišča so prignali Ženo kočarja Rl biča iz Gor. Voličine pri St. "Lenartu 1 Slov. goricah, ker je osumljona, da je ubilA svojega moža, ki so ga naSW na cestj r mlaki krvi mrtvega. - ■ t Potrtega srca javljamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, svak in stric, gospod JANKO MODIC posestnik in trgovec v nedeljo, dne 2. avgusta v Strugah na Dolenjskem nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega se bo vršil dne 4. avgusta 1.1. Zadušnice se bodo brale v pravoslavni kapelici vojašnice vojvode Mišica. pros.mo tjhega sojSalja> Ljubljana-Nova vas pri Rakeku, dne 3. avgusta 1925. An d j a Modlc, soproga — Ana, m.iti — MIlan, brat — Anica, Zofi, sestri, In ostali sorodniki. •H»Mt srev. 174. »SLOVENSKI R A ROD« dne 4 avgusta 1925. Stran 5 Gospodarstvo janje cen v trgovini na debelo »Privredni Pregled* priobčuje indeks n v trgovini na debelo. Vrstni red je: joljedelski pridelki, živina in mesni izdelki, sadje, gradbeni materijal, kolonijalno blago, industrijski izdelki in totalni indeks v primeri z L 1913. Ce/ie v trgovini na debelo so se gibale letos v navedenem vrstnem re* du takode: januar 2164—2263—1859—2191 —1531—2067—2012, v februarju 2212—2009 —1859—2346—1521—2015—1993, v marcu 2191—2009—1859—2444—1542—2070—2009; v aprilu 2181—1881—1982—2438—1538—2029 —2004; v maju 2236—1737—1926—2200— 1529—1971—1933; v juniju 2217—1742—1646 —1972—1519—1954—1842; v juliju 1922— 1787—1633—1856—1474—2040—1785. Totalni povprečni indeks cen je padel v juliju v primeri z junijem za 57 točk ali za 3 %. Najbolj je padla v cenah skupina poljedelskih pridelkov in sicer za 14%. — Znatno se je pocenila nova pšenica, s staro pa ni prometa, ker so zaloge izčrpane. Tudi cene moke, otrobov in krme so padle. Pri živino in mesnih izdelkih so cene nekoliko poskočle. Pri gradbenem materijalu so pad* le za 5%. Kolonijalno blago se je radi po* rasta dinarja in znižanja ažija pocenilo za 4 odstotke. Novi uvozni carinski tarif je vplival samo na industrijske izdelke, ki so se po* dražili za 5 %, dasi je ta porast cen v pri» meri z zvišanjem tarifov neznaten. Da se industrijski izdelki niso Še bolj podražili, je vzrok mrtva sezona in upanje, da bodo kmalu sklenjene trgovinske pogodbe z dru* gimi državami Izvozna trgovina je bila v juliju normalna, kakor je vedno v tej se= zoni Nazadnje izvoz gradbenega lesa. — Uvozna trgovina je v stagnaciji. Obrestna mera pri bankah za trgovino na debelo po* lagoma pada, ker je v bankah na razpolago dovolj gotovine. Carinski ažij se je znižal v juliju od 1100 na 1000 %. Naše železnice in pristaniški promet Naše železniško omrežje je znašalo le* ta 1922 — 5359M, 1. 1924 — 5510 km nor* malnega in 1. 1922 — 2167.4, 1. 1924 pa 2262.9 km ozkega tira. Vsega je v eksplo* ataci ji zdaj 5510 + 226.9 + 482.5 (proge ši* roke 60 cm) = 8.255.4 km. Od I. 1918 do 1925 je bilo popravljeno 1480 km pok var* jene proge, novih prog smo pa zgradili 551 kilometrov, in sicer iz rednih proračunskih sredstev. Dograjena liška proga Knin^Split (102 km) je bila končana 1. 1880. Liško že* leznico Ogulin*GračacKnin» so začeli gra* diti 1. 1921. Proga Ogulin*Vrhovica je bila dograjena 1. 1918; Vrhovica*Gospić je bila otvorjena L 1920; Gospić*Gračac L 1922, zdaj pa še Gračać*Knin. Dolžina te proge Beograd*Split znaša 861 km, dočinr bi bila s projektirano unsko progo (Beograd«Smu* ia«Bosanski Novi*Bihać*Zrmonja*Knin#Split) krajša za 141 km. Prometni minister name* rava spremeniti progo Beograd * Zagreb v glavno progo nase države. Ta proga naj bi bila v bodoče dvotirna. Dvotirna proga od Novske do Dugog Sela bo baje gotova v treh mesecih. Paralelno z dvotirno progo Novska * Sisak * Zagreb se bo gradila tudi dravska železnica. Vse to pa ne gre brez izrednih kreditov, odnosno posojil. Promet v naših pristaniščih je znašal: Split: L 1923, ladij 7.741, ton 2,107.052; f. 1923 ladij 11.653, ton 2,432.378; I. 1924 ladij 13.344, ton 3,168.058. — Šibenik: leta 1913 ladij 3.962, ton 805.243; L 1923 ladij 4117, *on 909.014; 1. 1924 ladij 4.309, ton 1,035.568. — Gruž: 1. 1913 ladij 2.430, ton 1,022.390; L 1923 ladij 5.762, ton 1.6S6.159; L 1924 ladij 6.475, ton 1,834.352. — Metko* vič L 1913 ladij 1.042, ton 217.560. — Kotor L 1913 ladij 2044, ton 669.420; 1. 1923 ladij 2.087, ton 335.934; 1. 1924 ladij 2880, ton 503.264. — Bakar=Sušak 1. 1923 ladij 2S75, ton 345.356; 1. 1924 ladij 4.619, ton 700.716. V desetih letih se je Število ladij v Spli* tu malone podvojilo, tonaza pa zvišala za 50 %. Tudi v drugih pristaniščih se je pro* met znatno zvišal. Nova liška železnica bo znatno pripomogla k napredku našega p ris staniškega prometa. Produkcija kinina ali opiuma v naši državi Znano je, da se nahajajo v Južni Srbiji verikanska polja, na katerih raste mak in iz katd-ega proizvajajo opij. Količina vsakoletne prod akcije tega opijuma je znatna in spada k glavnim pridelkom tamošnjega prebivalstva. Mednarodni zdravniški krogi ; ose gaj o prav posebno radi po teh proizvodih, ker so kvalitativno prvovrstni Izvoz opija in njegovo trgovsko vnovčevanje pa posredujejo veliki trgovci iz Carigrada in Soluna. V zadnjem času se je v mednarodnem >vetu pojavil prav jak pokret, ki stremi za tem, da se zatTe zloraba z opojnimi strupi V to svrho se je pred meseci v Ženevi v Ligi narodov vršila velika konferenca, na Kateri se je razpravljalo tudi o produkcij pija v naši državi. Ventiliral se je predlog, ~;aj bi naša država omejila produkcijo opija. N'asa država je po svojih delegatih fcn po nalogu tedanjega trgovinskega ministra dr. Šnrmina izjavila, da je pripravljena ukiniti produkcijo opija, če se ji dovoli v enakem obsegu gojitev kake druge tvarine, na pr. kinina. V tem smislu se je tudi od strani pro-ducentov opija predlagalo vladi naj v Južni Srbiji, tudi kjer je v zadnjem času trgovina z oppjem naravnost krttično nazadovala ter so cene padle za visoke odstotke, omogočila kulturo m proizvodnjo kinina, kar bi v tistih krajih povzročilo, da se razvije mogočna farmacevtska mdustritja. Ministrstvo nn rodnega zdravja In poljedelstva žal tej pobuda do danes ni posvetilo tiste oažnje. ki jo zasluži vprašanje Začetkom septembra pa se vrši v Zdrn-jnih državah velika Interparlamentarna ontferenca, na katero odpošlje tudi aaia država svoje delegate. Verjetno je, da bodo amerikanski delegati pri tej priliki sprožili vprašanje omejitve produkcije opojna strupov, za kar vlada v Širokih slo«h amerikanske javnosti izredno zanimanje. Ckn bi naša delegacija nastopila proti amerikan-skemu javnemu mnenju in zagovarjala Izdatno produkcijo opija aH kakega drugega opojnega strupa, ki se direktno ne uporablja v medicinske svrhe, bi se osovražila. Zato treba, da stopi ministrstvo za narodno zdravje in ministrstvo poljedelstva z našimi delegati v stik, da prouče vsi skupaj vprašanje proizvodnje opija in ev. nadomestila s proizvodnjo k mina v J-iž i VbijL Zavzeti je treba v tem pogledu stališče, W nas ne bo osovražilo po svetu. Za Južno Srbijo bi značila proizvodnja kinina mesto opija in pa tej proizvodnji sloveče osnovanje ev. širše zasnovane farma-cevtične faidustrije vsekakor veliko pridobitev. _ To in ono če kupite nogavice brez žiga •ključ", ker eden par nogavic z Žigom in znamko (rdečo, modro, zeleno ali zlato) wkliu6" traja tako dolgo kakor Stirjej pari drugih. Kupite eden par1 in nrenHča čc se' —g Jadranska razstava v Splitu. Po za* ključku Jadranske razstave v Splitu se pre* nese večji del razstavljenih predmetov v Zagreb in Beograd. Del Jadranske razstave bo zastopan bržkone tudi na zagrebškem velesejmu. Vodstvo razstave namerava po* sredovati pri prometnem ministru, da se Jadranska razstava podaljša, ker se je sicer ne morejo udeležiti tisti gospodarsk činitelji, ki so zdaj na počitnicah po raznih letoviščih. —g Velesejm in razstava v Subofici ra* čuna na 500 razstavi j al cev. Samo industrij* ski oddelek bo imel nad 300 razstavljalcev. —g Velika poljedelska razstava v Kus manovu. V Kumanovu bo 1., 2., 3. in 4. sep* tembra 1925 velika poljedelska razstava. Po* leg poljedelskih pridelkov bo razstavljeno tudi sadje in poljdelsko orodje. Privatni razstavljale! bodo obdarovani s posebnimi nagradami Po otvoritvi razstave bo vstop prost. —g Tržna poročila. Položaj na trgu jajc je v znamenju stagnacije. Promet je majhen, ker so kmetje zaposleni z žetvijo. Cena za 70—85 para komad. Tudi s perutni* no ni prometa. Ker je vročina, ni mogoče izvažti perutnine. Nemčija se trenotno ne zanima za našo peruntino, ker jo uvaža do* volj iz Madžarske Cene so padle od 2 na 1.70 marke. Z Italijo tudi ni prometa. Cene so padle v Italiji od 13 na 11 lir. Pri nas je trgovina s perutnino slaba. Cene 11 do 13 Din za kilogram. Trgovina z vinom je zelo slaba. Cene so ostale neizpremenjene, in sicer notirajo: boljša črna vina 8—10, navadna 6—8 Din. Boljša bela vina proda* jajo po 8—11, navadna po 7—10 Din. Iz Banata poročajo, da so vinogradi precej trpeli radi oidiuma in pern ospore. V trg o* vini z vinom vlada trenotno zatišje. Zadnje dni se ie stanje vinogradov nekoliko zbolj* šalo, tako da je pričakovati dobro vinsko letino. Cene se drže v Banatu čvrsto. Bela 10 % vina notirajo 6—6.50, 9 % 5.50 do 6 Din. Crno vino notira (10—11 %) 3—3.50 dinarja. Cene žganju so zadnje čase malo poskočile. Slabo žganje se prodaja po 7—8 dinarjev, močno pa tudi po 20 Din Slive kažejo čvrsto tendenco. Med tednom so jih plačevali po 5.85 franko Klenak. Ponud* be ni mnogo, ker so kmetje že nekaj sliv prodali in se drže zdaj rezervirano. Sliv bo letos v Srbiji in Bosni okrog 4500 vagonov. — Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije; Dne 21. avgusta t. 1. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaliku glede dobave 465 000 kg moke (tipa 80 %); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave peska za lokomotive in glede dobave procepkov (Vorsteck-splinten) in podložnic. — Dne 22. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 120 ton portland-ce-menta; pri direkciji državnih železnic v Su-botici jdede dobave lokomebil in elektromotorjev ter glede dobave štampiljk. — Predmetni oglasi so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobave: Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 4. avg. t. 1. pri 40. pešpolku v Ljubljani glede dobave makaron, pšeničnega zdroba, ješprenjčka, fižola, ri?a, svinjske masti, olja in kisa. — Dne 10. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave telegrafsko-telefon- j skega materijala. Dne 14. avgusta t. 1. pri ! Direkciji državnih železnic v Subotici gle-de dobave mehaničnih in električnih stro- ! jev za električno centralo na postaji Subo- 1 tica. Dne 17. avusta t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave blaga »amerikan«; — pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave aparatov za brzojavne, telefonske In "signalne naprave; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave telegrafskega orodja; pri Komandi vojnega okruga v Otočcu glede dobave mesa za garnizijo Otočac, dne 18. avgusta t L pri Komandi mesta v Sisku glede dobave mesa za garnizijo Sisak; dne 20. avgusta t. 1. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjalukl glede dobave mesa za garnizijo Banjaluka — Predmetni oglasi so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industriio v Ljubljani interesentom na vpogled * Kdaj pojo divji petelini Da pojejo divji petelini v divnih pomladnih jutrih, to je obče znano in post aH so nam nekako oznanjevalci pomladi In pevci ljubezni. Kad je pač lepšega za lovce, kot poslušati v prebujajoče«! se pomladnem jutru divjega petelina, ko steza k ne- glavo, obrobljeno z rožno rdečimi obrv-; razpenja peroti m Sfrl črni rep, kaki najlepšo pahljačo in obrnjen proti soinč-nemu vzhodu, poje visoko pesem ljubezni Lovca, prijatelja naravne lepote, nekaj žene v gozdove, da prtslušTnrje temu čudnemu spevu. Divjega petelina ne strelja radi kosa mesa, ki je prav pomladi najbolj neokusno m diši močno po borovfh aH jelovih tortah, ki jfh je moral pevec jesti pozimi; streljajo ga, da ga poneso s seboj kot spomin na lepo nepozabno jutro. Ker primate'M p ara ve tako visoko cenijo omenjen« čar pomaldrith ju tro v, zato so tudi lovodo-pustni čas zelo skrajšali in se divjega petelina po zakonu sme streljati Ie od 1. aprila pa do 1 ;um"ja. Pa tudi ta čas so si pravi lovci še sami skrajšali In sicer do 15. aprila. Bali so se, da divje kokoši, ki se jih sploh ne sme streljati ne bi ostale neopJoiene vsled prezgodnjega odstrela petelinov. Petelini pojejo redno do prve polovice maja, nakar postane njihovo petje bolj redko, docela pa ne umolknejo v drugi polovici maja. Le prav visoko v gorah traja petelinje trubadnrenje do začetka junija. Toda tudi v poletju se v posamnlh petelinih ponovno porode pomladna občutki in v lepih poletnimi jutrih in večerih ponovno ubero svoj spev. Sami, zapuščeni brez družic, ki so prisostvovale pomladmfm konci rtom "n seda i vodijo družino, si jo zaklep-lejo in zabrusijo. Navadno je to, kakor pravijo naši gorenjski »hribovci«, med šmarnimi mašami, to je od >rede avgusta pa tja do prve polovice septembra. Letos pa si je mogočni pevec to poletno 7abavo privošči! že koncem julija.. Prijatelj narave nam pripovednje, kako je 28. julija zvečer v »Hodlčevju« pod Sv. Joštom pri Kranju poslušal od 20. do četrt t.a 21 divjega petelina in ga tudi naskočil kakor pri pomladnem lovu. Čuden občutek je imel poslušalec, ko je zaslišal spev in ga poslušal in gledal v mraku na vitkem boru pomladnega znanca. Pesem, ki jo je poslušal navadno v hladnem pomladnem jutru aH pomladnem večera, je slišal zdaj v tihem poletnem večeru, ki se še ni ohladil od hude dnevne vročine med škrbetanjem gozdnih kobilic in cvrčanjem nrurnov. Excella 6 Je najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obit — Nadomestni deli za vse stroje. J. G0REC, LJUBLJANA palača Ljubljanske kreditne banke* 148 Robinzonov L. 1506 se je vračal kraljevi namestnik portugalske Indije na svoje uradno mesto, ko ga je presenetil vihar, ki ga je zngnal proti jugovzhodu. Na enkrat je zagledal pred seboj otočje, obstoječe Vz treh neznanih otokov, ki jim je dal svoje ime »Tristan do Cunba.« Ti otoki leže v Atlantičnem oceanu kakih 2000 morskih mfl) od rtiča Dobre Nade in 4000 milj od Rtiča fiornova. Da Cunba se je ukrcal in našel otok, na katerem ie bilo polno morskih psov, albatrosov in drugih morskih živali, ki se človeka niti bale niso. Otok je meril v premeru ca 11 km in je predstavljal vulkan, čigar sneženi greben se je dvigal 7.640 čevljev nad morsko gladino. Strme skale so obdajale otok od vseh strani tako, da je bil dostop zelo težak. Samo na severozapadnl strani je biia odprta pot, ker je tu pogorje polagoma prehajalo v planoto Cunba tu ni ostal dolgo. Cim se je vihar polegel, je nadaljeval svojo pot. Ti otoki so ostali dolga leta pusti. Prvi stalni prebivalec je bil na njih Amerikanec Thomas Currie, ki je pri-plul k otočju leta 1810 ter sklenil, da se naseli tu z dvema tovarišema, Lambertom iz Saiema in VVilliamsom iz Bostona Currie se je proglasil za kralja in edinega gospodarja tega pustega otočja, ki mu Je dal ime »Otoki ohlajenja«. Vendar pa samozvani kralj ni dolgo vladal, ker je leta 1812 pri ribolovu utonil. On in njegova dva tovariša sta začela gojiti na otočju razne koristne rastline in domače živali tako, da je bilo življenje prav prijetno. Tu pa je izbruhnila vojna med Anglijo in Zedinjenimi državami. Amerikanci so imeli na tem otočju svojo pomorsko bazo, od koder so njihove ladje napadale angleško mornarico. Da stori temu konec, je angleški guverner rtiča Dobre Nade, lord Charles Sommerset, anektiral otočje in izkrcal na njem 14. avgusta 1816 angleško posadko. Ta posadka jeo stala tam do oktobra 1817 in ko je bila odpoklicana, je prosil topniški podčastnik VVilliam Glass vojaško poveljstvo, naj ga pusti z ženo in dvema zidarjema na Tristanu. Pozneje se je pridružilo tem kolonistom še nekaj pustolovcev, zlasti mornarjev ribiških ladij, ki so se tu ustavljale. Leta 1827 se je preselilo z otoka sv. Helene na Tristan 5 žensk, ki so se omožile s tamošnjim! kolonisti Vprašanje populacije je postalo aktualno. Na otočju je zavladal Glass, ki je umrl leta 1855. Njegov naslednik je bil Napoleonov stražnik na sv. Heleni, mornar Cotton, ki pa je vladal samo nekaj mesecev, nakar Je prevzel vlado nad otoki amsterdamski rojak Peter VVilliam Ore en. Pod Glassovo vlado sta uničili konfede-rirani ladji Alabama in Shenandoch v bližini Tristana več ribiških ladij in zato so se začeli ribiči tega otočja izogibati Posle* ' dica je bila, da so ostali naseljenci ločeni od ostalega sveta. Vendar pa so si življenje zelo dobro uredili, ker je bila zemlja rodovitna. Na enkrat pa je zadela te srečne Robinzone cela vrsta nesreč. L. 1885 je bilo na otočju že 109 naseljencev, med njimi 19 odraslih moških. Pred Edimburgom, »glavnim mestom« otočja in edino vasico, se Je ukrcala tega leta ladja. To je bil izreden dogodek. 15 mož je planilo v čoln, da bi pozdravili posadko. Morje je bilo razburkano. Čoln se Je prevrnil in vseh 15 naseljencev Je utonilo. Na Tristanu so ostale poleg 4 moških same ženske in deca. Z one ribiške ladje, ki je nehote povzročila tako težko nesrečo, so se preselile na otočje miSi, ki so se kmalu tako razmnožile, da so uničile vso setev. L. 1906 le izbruhnila med živino kuga, ki je uničila malone vse črede. Letina je bila tisto leto slaba, da so začeli naseljenci gladovati Angleška vlada jim je ponudila pomoč s tem, da jih je hotela prepeljati na rtič Dobre Nade. Toda, ko so jim pojasnili, kako se bodo morali ravnati po strogih predpisih civiliziranega sveta, so nnseljenci to ponudb^ odločno odklonili Niso namreč poznali ne ustave, ne zakonov. Niso imeli ne policije, ne ječ in sploh niso vedeli, kaj je osebna lastnina. Na otoku je bilo vse skupna last. Vsaki rodbini načeluje najstarejši moški Ženijo se zelo enostavno. Ženin in nevesta se podpišeta na listino, ki se hrani potem pri rodbini ustanovitelja te naselbine Glas-sa. Ko pa pluje mimo kaka vojna ladja, na kateri je vojaški duhovnik, ga povabijo, da blagoslovi te zakone. Prebivalci so pridni, pobožni, gostoljubni in marljivi Še nikoli nI bilo na otočju zločina. Ženske delajo Iz volne obleke, moški love ribe. Med niimi so pa tudi dobri zidarji in tesarji. Dasi je njihova kr! zelo pomešana, žive vendar dolgo. Podnebje toplo. V 115 letih so bili na otočju samo trikrat misijonarji anglikanske cerkve. Zadnji pastor je prišel tja leta 1922 in se je nedavno povrnil v Anglijo. Prebivalcev je sedaj na otočju 140, toda prostora odnosno rodovitne zemlje Je komaj za 30 oseb. To pomeni, da naseljenci neprestano gladu-jejo. Angleška vlada pošlje sicer včasih kako ladjo z živili, toda to je le kaplja v morje- Kadivec - Metuzalem Eden najstarejših ljudi v Ameriki je dr. Josuah Singer-Holstead, ki je praznoval nedavno, čil in zdrav, 107-letnico. Ameriški novinarji so ga ob tej priliki posetili, da se informirajo o načinu njegovega dolgega življenja. Dr. Singer ijm ie izjavil, da je sicer abstinent in tudi glede jedi zelo skromen, da pa že 90 let nepretrgoma kadi. Ta izjava je padla baš v dobi, ko so ameriške sovražnice tobaka pokrenile akerjo, da bi vlada po alkoholu prepovedala tudi tobak. Kdor pozna vse trike ameriške propagande, ta ve, da so starega kadivca spravili tako nepričakovano v javnost samo zato, da b; pričal, kako se motijo vsi tisti, ki trdijo, da je nikotin škodljiv. Lastniki tobačnih plantaž in tovarn kažejo svojega junaka javnosti v oblakih tobačnega dima, ker se boje za bogate zaloge svojih izdelkov. Samo kdor pozna moč ameriške ženske in pritisk organiziranega javnega mnenja, bo dvomil, da bi ta Matuzalem prepričal nasproni-ke tobaka, da nikotin ni škodljiv. Tobaka pa ameriška vlada bržkone tudi ne bo mogla prepovedati tako kmalu, da bi se moral dr. Singer ob 108-Ietnici rojstva odreči svoj; pipi. On se je odvadil piti, zato pa hvali kajo. Sploh bo boj proti nikotinu v Ameriki neprimerno težji nego je bil proti alkoholu. Takih vnetih zagovornikov nikotina, kakor je dr. Singer, je v Ameriki ne-broj. Boj pa se je 2e začel in kadilci izvolijo gotovo za svojega idejnega voditelja dr. Singera. Ta jim bo dobrodošel zlasti za to, ker je doživel tako visoko starost ne glede na ogromno množino tobaka, ki ga je pokadil v 00 letih svojega življenja. Zdravljenje z megardo Leta 1910. je dr. Domine vpeljal zdravljenje potom megarde, to je potom injekcij kisika pod kožo. S temi injekcijami je dosegel naravnost sijajne uspehe pri tuberkuloznih ljudeh in pri vseh ostalih pljučnih boleznih. Koj po injekciji se zniža temperatura in tudi splošne prikazni tuberkuloze izginejo. Od tedaj so subkutanske, podkožne injekcije pri zdravljenju tuberkuloze zelo priljubljene. Uporabljajo se tudi pri zdravljenju brezkrvnosti In tudi pri tetami. Na temelju izdatnih preiskav se je tehnika injekcij od tedaj znatno izpopolnila. Zanimivo je, da se je Iznajdba subkutanskih, podkožnih tojekcij s kisikom storila čisto slučajno, da pa je danes ta iznajdba med prvimi zdravilnimi sredstvi moderne terapije. Jeffries in Johnson Športne rubrike priobčujejo senzacionalno vest o predstojećem spopadu dveh boksarskih šampijouov Denipseva in VViil-sa, ki se mislita spoprijeti za častni naslov svetovnega mojstra. Ta tekma bo posebno pikantna zato, ker gre za spopad med belo-kožcem in črncem. Ob tej priliki se jiehote spominjamo dogodka, ki je povzročil v Ameriki pred 15 leti toliko šuma in zahteval tudi mnogo človeške krvi Takrat se je boril Amerikanec Burns s črnim Johnsonom In v 17 kolu je Amerikanec podlegel. Potem je prišlo do krvavega linčanja po vsi Ameriki, kjer so se odlikovali Amerikanci z neverjetno surovostjo. Da bodo čitatelji poučeni, kakšna berba je bila to, priobčujemo brzojavne raporte, ki so jih pošiljali takrat po vsem svetu. Prvo kolo: Boj se prične takoj na senzacij onalen način. Johnson začne napad In udari Burnsa tako, da ga pobije na tla. Burns ostane 8 sekund na tleh, nakar da znamenje, da se mu ni nič zgodilo in stooi zopet v bojno pozo. Napad! Johnson a, k! odgovori z levico po glavi tako, da Burns omahne. Burnsu se posreči zbrati svoje sile in udariti črnca po bradi Ta udarec pa Johnsona ne spravi iz ravnotežja in tako se je črncu posrečilo zadati nasprotniku še en močan udarec po glavi. — Drugo kolo: Ko se začne drugo kolo, zapoje črnec »O, stopi bliže!« in udari obenem Burnsa po bradi. Udarec je bil tako močan, da je Burns omahnil in padel, toda takoj se je zopet pobral. Johson obdeluje sedaj svojega nasprotnika s pestmi in ga spravi v beg. Vendar mu pa prisoli med begom še eno v želodec. Burnsu teče kri iz nosa in ust. — Tretje, četrto in šesto kolo: Burns sopiha in apada črnega orjaka, pa mu ne more do živega. Johnson se ne zmeni za napade in deli nasprotniku udarec za udarcem Oba sta že do skrajnosti razburjena m srdita. Burns se hoče črncu približat5, toda ta se umakne in prisoli Burnsu pošteno klofuto v obraz tako, da se siromak zgrudi na spodnji del telesa. V šestem kolu se posreči Burnsu par udarcev. AH črnec se režd in kaže občinstvu svoje bele zobe. Celo oponaša svo jega nasprotnika. Sedmo — dvanajsto kolo: Burnsonu si posreči udariti nasprotnika parkrat po čeljusti, toda Johnson mu vrača drago za milo. Enkrat ga zadene celo po očesu. Burn-son ima strašno zatekle trepalnice. Moči ga zapuščajo, a Johnson bije neprestano po očeh. Obrne se še k občinstvu in pravi: »Tommy je baba, ker boksa samo od blizu.« Burnsonove oči so Že tako otekle, da komaj še gleda. Njegovo razmesarjeno !!ce je podobno brezobličnemu kupu krvavečega mesa. Iz ust mu teče kri. Čeljusti se ga ne drže več dobro, toda Johnson bije Št vedno po očeh. V devetem kolu pravi črnec: »No, Tommy, daj mi pošteno desnico!« Burns mu pa zabrusi: »Žoltl pes!« Oba sta že izmučena. — V dvanajstem kolu tolče grozni Johnson neprestano kakor s kladivom po Burnsonovem obrazu, ki Je čedafle bolj razmesarjen. Slednjič je ves okrvavljen in pade v šestnajstem kolu knock out, ogromni črnec ostane zmagovalec. — Torej vidimo, da je bila ta tekma Izvrstna priprava za poznejšo bitko, v kateri so fanatični Jankeei sijajno posnemali oba boskar- ja. Smrtni skok za 300 Din Iz mostarskih časopisov posnemamo sledečo deloma veselo deloma tragično zgodbo o smrtnem skoku za 300 dinarjev. Po tamošnjih kavarnah in pivnicah se zbira vse polno skitalcev. katerim mrzi delo in ki se preživljajo deloma s tatvino deloma s tajno kupčijo. Poleti posedajo ti skitalci, katerim pravijo v mostarskem dijđ'ektu »mostarske liske«, po bregovih Neretve. Pred dnevi se fe skupina takih lisk sestala v neki kavami ter popivala. Napravili so ponoči dober plen in se namakali z žganjem. Ko so se do dobrega napili, so se začeli prepirati, kdo je boljH plavač m kdo boljši skakač. Eden se je ponudil, da skoči s starega mosta v Neretvo za 1000 dinarjev, drugi se je bahal, da stori za 500 dinarjev, tretji, neki Musta-fa Dženko, ki so ga imenovali »Trica«, je dejal, da skoči za 300 dinarjev. Ce se mu skok ponesreči, da je pripravljen poplačati vse popito žganje. Stava se je sklenila in vesela družba se ie podala na most, da prisostvuje skoku. Dvojica te družbe je odšla pod most, da vidi Džonko, kako skoči raz 20 metrov visokega mostu v Neretvo. Ko se je Džonko slekel, ga je tovariš pod mostom pozval, da skoči v vodo. Ker je bil Džonko precej na-trkan žganja, je pri skoku izgubil ravnovesje ter telebnil s trebuhom v vodo. Izginil je takoj pod vodo, ne da bi se več prikazal. Zaman so ga prijatelji iskali po deroči strugi Neretve. Za 300 dinarjev je žrtvoval svoje žvljenje . . . Politika na Brestovcu V bližini Zagreba se nahaja nrdernc urejen sanatorij Brestovac, ki leži v div-nem zagorskem zavičaju in kjer se zdravijo težko bolni invalidi Rekonvalescenti polegajo po travi In se menijo o rodbini, o življenju po mestih, o zaslužku in tudi o politiki Med invalidi je polno strastnih partizanov iz vseh strank. Ni čuda, da so zadnji dogodki v Beogradu, s katerimi se je učvrstil in podpisal »narodni sporazurr« odjeknili tudi v Brestovcu. Po kavarnah In restavracijah so se prepirali prljate.ji, kdo ima prav: ali radikali ali radičevci, ali Je Radič de facto kapituliral ,a»i pa gic samo za prebrisano prevaro, kdo se bo zadnji smejal: Radič ali Pašič itd. Zakaj sc o *eh stvareh ne bi torej razgovarjali tudi invalidi v Brestovcu. Pred dnevi so se padali trije prijatelj invalidi v Brestovcu zr>pet na travo, da poležijo po izdatne-.i k.isMu. Bog ve, kdo jih je premotil, da so opustili prijateljsko spanje ter začeli govoriti o politiki in seve d »narodnem sporaz.::ru«. Kmalu so postajali glasni iz uvodnih nasprotovanj se je razvilo ostro prek'anje, iz preklanja pa so prešli k dejanskemu spopadu. Sledila je prava bitka in končno sc morali strežniki odpeljati invalida Kauriča v ambulatorij, da mu pregledajo roko In izvedejo eventualno operacijo ,ako so mu jo prijatelji pri »razgovoru« o narodnem sporazumu zlomili Razprava o sporazumu se je končala s krvavim nesporazumom... * Ženin padel z neba. V Hamontonu \ Ameriki se je poročila Virgintja Ireland z avijatičnim kapetanom Donald Hernejem. Meseca maja se je ponesrečil kapetan In padel z letala na vrt posestnika Irelanda. Ker je bil težko ranjen, so ga pridržali v hiši in skrbno negovali. Seznanil se Je tako z Irelandovo hčerjo in jo sedaj poročil. Odšla sta vzračne višave na ženit©-vanjsko potovanje. Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: OTON CHRISTOP ■stran t>* .SLOVENSKI NAROD* dne 4. avgusta 19*^5. S*ev 174 M\ restoran n Novome Sada traži izrel ~~ samostalnu gazdaricu - s« svedodžbama o višegodišnjem radu. Traži se znanje srpskog ili aemav*kog jezika. Ponude sa svedodžbama uputiti na oglasni zavod Kardos, NOVI SAD, Kralja Petra ulica 19. i6j« LEbA edino uspešno patentirano in zakon, zavarovano sredstvo nrft4| n|flX| in izpadanju las ter prh u tam. Za eno ro-prUU picSI polno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Din 100 (in 10 Din za poštnino) razpošilja Kozmetički zavod LEDA« Zagreb, Nikolićeva 1, poštni predal 35. — Skladišče za LiubUano: „SALUS" d. d. 113—L ir. nDHut a a. mom plMkarfa te Uterfa LJubljana, Karal Kotnikov* ulica (baraka za Ledino) se priporočata eenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121L «■11 MARIJA LOŽAH javlja v svojem in v imenu svojih otrok, da ji je umrl njen srčnoljubljeni brat oziroma stric, gospod Ivan Soklič trgovec. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 3. avgusta 1925 ob treh popoldne iz hiše žalosti, Gosposka ulica 12, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. avgusta 1925. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 261* S K IS Z trn 1 M 0 5 o ■ o ■ o o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o o »n j\ a a ^ -w ■!> " s i s ^7 si5!* °1 ■ga* Bo. mfm BB O _ -Q U ui Z ^ *** ■ 126-L PERILO moško, žensko, otročje KOPALNO plašč, trikot-obleke, čevlje NAMIZNO prti in prtiči, beli in barvam POSTELJNINA odeje, rjuhe, blazine PERJE in puh ter popolne OPREME za neveste in dojenčke C. J. HAM AN N - LJUBLJANA, Mestni trg 8. s*, ki «l«*l|o v ne In aoolal* Maka nnsnan 80 par. ■ajmanjil znesek Din 5. mHLI OGLHSI Zenltve« dopisovanje ter oflasi strogo trgovskega značila, »taka beseda Din I"—. Najmanjši znese V Din 10 ■pa Kovaški pomočnik vojaščine prost, išče služ* bo Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod «Kovač* Večje posestvo na prometnem kraju Sta* jerske prodam radi od* potovanja. Novo zidana cnonadstro^na hiša T g o* spodarsktm poslopjem, vrtom, tremi orali zemlje, gozdom in vinogradom. Hiša je pripravna za vsa* ko obrt. Kupec dobi ta» ko j stanovanje. Ponudbe pod «Lepa lega/2620» na upravo «51ov. Naroda«. 1 Službe 1 ■^BMBjmaSsSBsMl H Maturant išče službo v pisarni za popoldanske ure. — Po* nudbe pod ^Maturant 2559» na upravo «Slov. Naroda*. nica/2581* na upravo «SL Naroda*. | Kofm | Strojepiska, zmožna tudi drugih pi* sarniških del — išče sluz« bo na deželi. — Ponudbe pod «Strojepiska/2553» na upravo «Slov Nar.». Kopalna banja se kupi. — Dopisi z na* vedbo eene na upravo ccSIov. Naroda*. Blagajničarka, izučena tudi trgovine z mešanim blagom, išče pri« merne službe. — PonudU be pod «Zvesta/2590» na upravo «Slov. Naroda*. | F«* 1 Jed Inica iz trdega lesa, salonsko ogledalo ter lestenec — ugodno naprodaj. — Po* nvdbe pod «U goden na* kup/2585* na upravo «S1. Naroda*. Vajenec se takoj sprejme y trgo* vino usnja v Ljubljani. — Pogoj: najmanj dva raz* reda meščanske šole. — Naslov pove uprava «SIo* venskega Naroda*. 2610 Žclczninar, starejša moč, perfekten slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi premeniti sedanje mesto. Dopisi na upravo «Slov. Naroda* pod *2e* leznin ar/2612». Hrastovo spalnico dobro ohranjeno za ceno Din 5000 takoj prodam. — Ponudbe pod «Spalni* ca,'2617» na upravo «Slov. Naroda*. Vajenec poštenih in ubogih star* šev se želi izučiti v trgo« vini mešanega blaga na deželi, da bi imel stano* vanje in hrano v hiši. — Ponudbe pod Pošten/2613 na u pravo «S1. Nar.». Trg« pomočnik vsestransko dober stro* kovnjak, izurjen v meša« m stroki, pošten in pri* den — išče službo pri boljši tvrdki. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod •Zanesljiva moč72618» na upravo «Slov. Naroda«. | St3IIOVr?n?2 | Dijakinjo sprejme dobra rodbina na stanovanje in hrano: klavir na razpolago. — Ponudbe pod «Scptem* ber/2550* na upravo «SL Naroda*. | Kcrcmicnin? I Nova vila, visokopritlična, z vrtom v šentpeterskem okraju, solčna lega — se ugodno proda. — Ponudbe pod «Mir/2597» na upravo