JANUAR 9 T Julijan e 10 S Pavel, puše. 11 Č Teodozij 12 P Arkadi j * 12 .S Veronika 14 N 2. po razgl. G. 15 P Maver 16 T Marcelin 17 S Anton 3» 18 Č Petra stol 19 P Kanut + amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Get to. Za vero in narod — to vrartco tn resnico — od bo;o do tmaget GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) > NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH- ŠTEV. (NO.) 11 WEDNESDAY, JANUARY 17, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. V • • švedska in Norveška prejeli od sovjetske Rusije resno svarilo, da vsebuje njuno stališče napram Rusiji prikrito nevarnost. — Sovjeti protestirali proti kampanji in pomoči, poslani Finski. Moskva, Rusija.— Razmerje med obema skandinavskima državama, Švedsko in Norveško, je prišlo do nevarne napetosti, ko je.v ponedeljek izrekla sovjetska vlada tema državama prikrito grožnjo, da stališče, ki ste ga njuni vladi zavzeli napram Rusiji, nosi v sebi kal resne nevarnosti. Ruska vlada je izrekla to svoje svarilo, ko je omenjenega dne izdala v javnost vsebino svoje protestne note, poslane 5. januarja Švedski in Norveški, kakor tudi odgovor obeh držav. Kakor se je objavilo, je sovjetska nota Švedski vsebovala tri protestne točke. V prvi se je povdarjalo, da se v švedskem časopisju vodi taka "nedovoljiva kampanja" proti Rusiji, da bi se moglo iz nje sklepati, da je Švedska že v vojnem stanju z Rusijo, ali pa, da se vsaj pripravlja --• g1 teko'.stanje. Drup točka, trdi, da se je na tisoče prostovoljcev vpisalo za Finsko in, da se to vpisovanje vrši pod pokroviteljstvom švedskih oblasti. V tretji točki pa se ob-dolžuje Švedska, da sama direktno zalaga Finsko z orožjem ter obenem dovoljuje prevoz vsakovrstnega vojnega blaga preko svojega ozemlja za Finsko. V protestu, poslanem Norveški, so sovjeti izrekli obdolžitev, da norveški listi in pa krogi, ki stoje z vlado v ozki zvezi, vodijo neomejeno kampanjo proti sovjetski Rusiji. ' Odgovor, ki so ga sovjeti prejeli od teh držav, zlasti pa od Švedske, "se ne more smatrati kot povsem zadovoljiv," kakor se izraža sovjetsko uradno poročilo in, ki se nadalje glasi: "Vladi Norveške in Švedske ne zanikate vseh dejstev, ki dokazujejo, da ste kršili politiko nevtralnosti. Tako stališče vlad Švedske in Norveške prikriva nevarnost. Priča namreč o dejstvu, da vladi Švedske in Norveške ne j NOVI ŠKOF POSVEČEN Predsednik katoliške univerze postal škof. South Bend, hid. — V tukajšnji cerkvi Srca Jezusovega na Notre Dame univerzi je bil ta ponedeljek posvečen Most Rev. J. F. 0'Hara titu-larnim škofom Milase in pomožnim škofom armade in mornarice. Obredom, ki so se vršili ob tej priliki, je prisostvovala natlačeno polna cerkev vernikov, navzoča pa je bila tudi tretjina vseh višjih ameriških cerkvenih prelatov. ZRAČNI NAPA-Dl NAFINSKO Od 400 do 500 aeroplanov izvaja napade. Helsinki, Finska. — Med tem, ko so na frontah boji zadnje dni dokaj ponehali in so Rusi bržkone odložili ponovno ofenzivo do pomladii, so pa postali sovjetski aero-plani tem bolj aktivni. Ponedeljek je bil že drugi dan, ko je, kakor trdijo finska poročila, od 400 do 500 letal napadalo finska mesta in jih obmetavalo z bombami. Ugotavlja se, da so cilj napadov predvsem železniška križišča in kolodvori. Oči vid no je taktika sovjetov ta, cla Fincem čim najbolj uničijo vsa prevozna sredstva ter jim tako onemogočijo hitro prernika- Novi škof, ki ga je pridigar nje čet v slučaju bodoče ofen- proslavljal kot "moža miru," je bil doslej predsednik Notre Dame univerze, a bo v par dneh resigniral s tega mesta. -o- AVTO — NAJBOLJ SMRT-NO OROŽJE Pariz, Francija. — Pričakovalo bi se, da bo v državi, ki stoji v vojni, največ slučajev nasilne Smrti povzročenih od bojnega orožja. Oblasti pa so prišle na drugo, zanimivo ugotovitev, namreč, da tekom sedanje, štiri in pol meseca trajajoče vojne, ni največ ljudi pomorilo orožje, marveč — avto. Smrtne avtomobilske nesreče so se vsled zatemnitve in prometne gneče skrajno pomnožile, da v zaledju "pade" več ljudi kakor na fronti. Sicer pa na fronti itak ni bilo še nikake prave aktivnosti. VZNEMIRJENJE NAŠLO ODMEV V ITALIJI Rim, Italija. — Vznemirjenje, ki je zadnjo nedeljo zajelo Belgijo in Nizozemsko, ko ste iz strahu pred nemškim napadom znova mobilizirali svoje Čete, 'je našlo globok odmev tudi v Italiji. Ako bi namreč res prišlo do grozečega nemškega napada na obe omenjeni državi, bi se s NASPROTUJEJO POSOJILU FINSKI Washington, D. C. — Med senatorji jih je število takih, ki so nasprotni temu, da bi se nakazalo Finski posojilo 60 milijonov dolarjev, .kakor je bilo predlagano, češ, da bi se s tem kršila nevtralnost Amerike. Republikanci t v o r i j o glavno opozicijo, a pridružilo se jim je tudi več demokratov. Tako se je demokratski senator Connaly iz Texa-sa, izrazil: "Nobene pravice nimamo, da bi vlado Zcd. držav in denar Zed. držav vpletali v posojilo kaki državi v vojni,četudi globoko sim-patiziramo s Fin.sko." žive. GRADITEV OGROMNEGA BOMBNEGA LETALA Washington, D. C. — Kakor je jjilo poro.čano jsadfiji teden, so bili iz neke aero-planske tovarne v Santa Monica, Cal., ukradeni načrti za neki novi bombni aero-plan, ki se gradi za zvezno armado. V nedeljo se je ugotovilo, da so to načrti, kateri pa so bili od tajne policije dobljeni nazaj, za nov orjaški bombni aeroplan. To letalo bo tehtalo nad 70 ton, bo največje svoje vrste na celem svetu, kajti preko kril bo merilo nad 200 čevljev, motorji pa bodo tako jaki, da bo moglo letalo preleteti Atlantik tja in nazaj brez postanka. EVROPA NAKUPUJE ŽITO Chicago,111. — Tekom zadnjega tedna so evropske države, v prvi vrsti Anglija, nakupile širom sveta celih 100 milijonov bušljev raznega žita, in sicer za gotovino. To je bila rekordno visoka transakcija te vrste v tako kratki dobi kar je pomni trgovska zgodovina. KR1ZEMJVETA —. Stockholm, Švedska. — Selma Lagerlpef, ki je dobila v letu 1909 literarno Noblo-vo nagrado, je zadnjo nedeljo podarila zlato medaljo, ki ji je bila tedaj podeljena, v sklad za Finsko. Medalja, pravijo, je vredna $1,500. ■— Buenos Aiias, Argentina. —' 't\uka;iš'-ie mesto je imelo v nedeljo že deveti dan tako občutno vročino, da so postale tri nadaljnje osebe smrtna žrtev solnčarice. Skupno je bilo smrtnih slučajev vsled vročine 29. — Rovaniemi,; Finska. —< Odkar je izbruhnila vojna med Finsko in Rusija, je prispelo iz Amerike na stotine prostovoljcev, ki išo stopili v tukajšnjo armado. Kakor se uradno poroča, tvorijo ti prostovoljci svoje posebne vojaške edinice. nudite "pravega o^^ ^ " vplivom tistih velesil, ki se ™1V" AVTO VRGEL CESTNO KARO S TIRA Chicago, 111. — Deset potnikov na neki Wells • cestni kari je bilo pretresenih zadnjo nedeljo zvečer, ko je na križišču Erie St. neki avto zadel v karo in jo vrgel s tira. Kljub močni koliziji pa sta dva potnika, ki sta se vozila z avtom, zadobila le lahke poškodbe. ZAPAD PRI PRAV LJ EN Belgiji in Nizozemski preti nevarnost napada od Nemčije. — Domneva se, da ju hoče Hitler ostrašiti. Pariz, Francija. — Nenadno poročilo, da je Nemčija ponovno koncentrirala ogromne mase vojaštva ob meji Ni-zozfemske in Belgije, kakor je bilo že včeraj poročano, je spravilo v alarm tudi Francijo, da je preklicala vse vojaške dopuste in se pripravila, da gre v morebitni sili na pomoč omenjenima državama. Možnost se izraža, da bo Nemčija točasno v resnici udarila, zlasti še, ako se vzame v poštev nota, ki jo je poslala zadnji petek Belgiji, v kateri tej grozi, da jo bo smatrala za "sovražno, ne-vtralko," ker stalno kaže ne-i prijateljsko stališče napram Nemčiji. Iz raznih znamenj pa se more sklepati, da do tega napada še ne bo prišlo takoj,' vsaj ne prihodnjih nekaj dni, marveč, da ima Hitler s svojo koncentracijo sil predvsem namen, da Belgijo in Nizozemsko ostraši, da boste protestirali proti angleški blokadi, katera preprečuje izvoz iz Nemčije in uvoz v njo. Vsekakor pa je ozračje skrajno napeto ter je ves zapad pripravljen za vsak slučaj. PRISILNO DELO ZA POLJSKE JUDE Berlin, Nemčija. — Nemške oblasti na ozemlju bivše Poljske so odredile prisilno delo za vse Jude v starosti od 14 do 60 let. Odredba ima veljavnost za dve leti, toda nemški načelnik nad pokrajino se je izrazil, da se utegne podaljšati, ako "poučni namen" odredbe ne bo dosežen v tem času. Judom je bilo naročeno, da se imajo prijaviti na določenih mestih z delovnih orodjem in živežem za dva dni. Iz tfuffoslavije Obširne močvirne travnike med vasmi na levem bregu Krke in okolu Prečne na Dolenjskem bodo osušili. — Velika važnost obstoja tekstilne industrije za Slovenijo. — Še druge vesti iz starega kraja. Osuševanje močvirnih travnikov Straža pri Novem mestu, v decembru 1939. — Med Dol. Stražo in Prečno in vmesnimi vas'mi na levem bregu reke Krke so obširni travniki, ki so zaradi nizke lege precej močvirni. Krma na močvirnatem svetu ni prvovrstna, niti v suhih letih. Da bi se travniki izboljšali in dajali več dobre krme,so pričeli v zadnjem času na teh travnikih osuševalna dela. Kopljejo globoke jarke, ki naj bi odvajali vodo z močvirnega sveta v bližnjo Krko. Močvirnatih travnikov je po naši domovini več kakor preveč. Vendar bi se dalo mnogo takih travnikov,ki dajejo le slabo kislo krmo, osušiti, če bi naši kmečki gospodarji posvečali- vi>>č pozornost! osuševanju pozornost zanjo že dosedaj tako velika, bomo v sedanjih razmerah še bolj pozorno spremljali njeno moč in usodo. Poleg lesne, usnjarske in rudarske industrije je tekstilna industrija tista, ki daje največ kruha našemu slovenskemu delavstvu. -o- Nevarna patrona Po patroni je tolkel sin zidarskega mojstra Božo Mo-tar iz Ljubljane. Patrona je eksplodirala in neprev|[dneža močno ranila, da je moral iskati pomoči v bolnici. -o- Ogenj Požar je nastal pred kratkim v gospodarskem poslopju posestnika Frica Tuamška pri Sv. MiUavžu blizu Ormoža. Og^'.j-,- ki j (»v Rastai' pc. močvirnatih tali vidnosti je do tal uničil stav« Tako delo se gotovo povsod vo z vsemi poljskimi pridelki, S PLAVANJEM SE REŠILI IZ NEMČIJE trudijo, da vpletejo Švedsko in Norveško v vojno proti sovjetski Uniji." v svojih odgovorih na to noto ste Švedska in Norveška zanikali,da bi bili zakrivili kršitev nevtralnosti, ter ste obenem izrazili, upanje, da se bodo nadaljevali dobri odno-šaji med njima in Rusijo. Kar pa je sovjete vznevoljilo, da ao Proglasili njun odgovor kot "ne povsem zadovoljiv, je bilo to, ker se omenjeni državi niste obvezali, da boste prepovedali prevoz orožja Preko svoje zemlje, niti ne preprečili rekrutiranja prostovoljcev za Finsko. Norve^, «ka se je izrazila, da se do-8lej še ni prevažalo orožje Preko nje, toda, tudi, ako bi se, bi tega ne smatrala za kršitev nevtralnosti. Švedska pa Je povdarila, da je pomoč, ki dosego miru docela izjaloviti, in tako je zdaj tukajšnja vlada pričela s podvojeno vnemo pritiskati na vse prizadete, vključno Nemčijo, naj ne podvzameio nikakih prenagljenih korakov. -o—— LEPO STAROST DOČAKALA Evanston, 111. — Tukaj je umrla zadnjo nedeljo Mrs. Ellen Lynch, o kateri se je trdilo, da je najstarejša prebivalka tega mesta. Ženska je namreč dosegla lepo starost 101 leto. -o- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. je prišla iz njene države za Finsko, bila povse privatnega značaja ter, da je švedsko simpatizaranje s Finsko nekaj popolnoma naravnega. ki so bili tam shranjeni. Škoda znaša do 25.000 dinarjev. -o- "Vzorci brez vrednosti" Iz Maribora poročajo, da je šlo pred kratkim v enem samem dnevu preko Maribora čez mejo v Nemčijo nad tisoč "vzorcev brez vrednosti." Ti vzorci" so paketi, v katerih so razne jestvine, ki jih je v določeni količini dovoljeno pošiljati iz Jugoslavije v Nemčijo. V začetku vojne je bilo teh "vzorcev" tako od 200 do 300 na dan, sedaj je število že prekoračilo tisoč. , -o- Pametni konji Kmet Ilija Kotar iz Tra-vankuta pri Subotici se je pred kratkim odpravil v bližnje mesto po opravkih z vozom, v katerega je bilo vpre-ženih par konj. Ko je napravil že nekaj kilometrov poti, lahko postavljajo ovire, ki ga je na vozu nenadno zade-lahko zelo nesrečno vplivajo la kap. Konji so baje začuti- izplača. Po močvirnatih travnikih je videti sem in tja jarke, ki so polni vode, vendar so travniki še vedno preveč močvirni. Vzrok je seveda v tem, ker so jarki preplitvi in ne more-po odvajati vse vode. Da se travniki dobro osuše, je potrebno na travnikih glavnih velikih in primerno globokih jarkov, ki zbirajo vodo od stranskih, tudi primerno globokih. Tako se zniža vlažna plast zemlje. Tako bodo tudi dela, ki so jih pričeli na zgoraj omenjenih travnikih, osušila premoč virni svet in izboljšala pridelek krme. Pomen tekstilne industrije za gospodarstvo Sloveniji Ljubljana, 13. dee. — S te žavami mednarodnega položaja se posebno tej industriji Avstrijski begunec Franz J. Flatz in njegova dru|ina, ko so prispeli pred nekaj dnevi v New York. Moža so naziji aretirali, toda skočil je s kaznilniškega vlaka, preplaval reko Ren in se rešil v Švico. Mesec pozneje" je na enak način, s plavanjem, pobegnila za njim tudi ostala družina. na en del našega delavstva, ki se je v to industrijo že zelo vživel in od katere živi že skoraj ena generacija našega delavskega stanu. Ta industrija potrebuje surovine, ki se uvažajo. Ce je bil že poprej uvoz teh surovin vezan na razne omejitve in težave, se bodo vsled vojne te omejitve sedaj še vsiljevale kot nekaj naravnega, kot posledica razmer. Ker je s temi obrati zvezano toliko našega gospodarstva, moramo pač s silno skrbjo gledati nanje. Kako je naša javnost že dosedaj po^ zorno spremljala razvoj te industrije, se vidi pač iz dnevnega poročanja o vsem, kar se godi v tej panogi našega gospodarstva. Vsak pojav v tej stroki je našo javnost najbolj zanimal in največ pro štora je bilo zmeraj odmerje nega dogodkom, ki so ovirali ali pa pospeševali tekstilno industrijo pri nas. Ce je bila li, da se je moralo z gospodarjem nekaj zgoditi, ker so omahnile vajeti. Sami od sebe so se na cesti obrnili in pripeljali mrtvega gospodarja domov. -o- S kolesa je padel Hudo se je potolkel po glavj banovinski cestar Jože Springer iz Kompolja. Revež je padel in je moral zaradi tega v bolnico. -o- Divji lovec Strasten divji lovec je bil Ivan Zilavec iž Cankova pri Čačku. Nekega jutra so ga pa zasačili orožniki, ko je ravno ustrelil in se je še iz njegove puške kadilo. Pozvali so ga, naj se poda, toda Zilavec je pričel bežati. Pri begu se je spodtaknil tako nesrečno, da se mu je sprožila puška in ves naboj šiber mu je šel v trebuh. Med prevozom v bolnico je podlegel strašni poškodbi. »v. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 17. januarja 1940 SYNpiCA' Z naglico, ki si jo je Tarzan pridobil v .svojih mladih" letih, ko je z opicami drvel po džungli, včasih za zabavo, včasih iz potrebe. se je pogijal z drevesa na- tla .in hitel ukoro letel je po skalovju do drugega drevesa, katerega veje so se raztezale prav nad strašni, grozeči vodopad. Dogodki med Slovenci po Ameriki Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo mi dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as socond olass matter November 10. 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-•eijkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: U celo leto ___$5.00 Za pol teta__2.50 Za četrt leta___1.S0 JRa Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ___$6.00 Za pol leta _ 3.00 Za četrt leta_____1.75 Posamezna številka____3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Published by: Issued daily, except Sunday, lion* day and the day after holidays. EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year____$5.00 For half a year____2.50 For three months____1:50 Chicago, Canada and Europe: F®r one year $6-00 For half a year___3.00 For three months _________ 1.75 Single copy______- 3c Znamenja Pri vsaki stvari so nekaka znamenja, ki označujejo to ali ono. Predno se pojavi bolezen se pojavijo marsika-ka znamenja, ki napovedo, kaj se bo zgodilo. Taka znamenja, ki napovedujejo razne spremembe v politiki, v gospodarstvu in v drugih zadevah je treba vsekakor upoštevati. In blagor tistim, ki taka znamenja ob pravem času zapazijo, jih razumejo in se znajo tudi po njihovi napovedi vsaj približno ravnati. Le malo je takih, ki jih razumejo. Vojna v Evropi je znamenje velike krize. Zdaj je znamenje, da tamkaj vsled pomanjkanja ljubezni med ljudmi in narodi, da radi pomanjkanja sloge in medsebojnega razumevanja divja mesto ljubezni, miru in sloge, sovraštvo in strašna borba, ki prinaša staremu svetu le uničenje, škodo in trpljenje. Obenem je uničevanje v vojni znamenje, da bo po vojni silno trpelo gospodarstvo. Velikanski vojni dolgovi bodo padli na davkoplačevalce, ki jih bodo mučili za dolga dolga leta. Od roda do roda bo ležalo to breme na narodih. Vojska ni samo nekaj strašnega na frontah, s svojim uničevanjem nadaljuje še dolgo dolgo potem, ko jenja borba na fronti. Po zadnji svetovni vojni so bile vse evropske valute skoro uničene. Pred vojsko je n. pr. avstrijska krona veljala 20c. Po vojni ste jih dobili skoro 400 za dolar, ali štiri za en cent. Tisti, ki je dolgoval v kronah tisoče, je po vojni prodal petelina in je s skupičkom plačal ves dolg. Tudi po tej vojni bodo take težave. V Angliji to že čutijo. Zato beremo te dni, da so začeli Angleži svoj denar investirati v farme in zemljišča. V Angliji kupuje zdaj vsak, ki ima kak denar, zemljo. Zakaj to? Hm, zavedajo se kaj jih čaka, da bo vojna gotovo prej ali slej prinesla inflacijo, da bo prej ali slej cena denarju padla in tisti, ki imajo kaj prihrankov bodo s tem udarjeni. Zato kupujejo zemljo, ker zemlja je edina, ki je ne more vzeti ne vojska, ne kriza, ne inflacija in ima svojo stalno veljavo.. Mnogi bodo na ta način rešili svoje prihranke. Mnogi bodo pa seveda tudi udarjeni, ker vsi ne bodo mogli investirati prihrankov v zemljo. Kaže pa to pri Angležih neko modrost. Ljudstvo se zaveda nevarnosti in radi te ravna tako. Lastovati zemljo je res mnogo bolje vsaj v kritičnih časih, kakor pa imeti suh denar, ki ga razne vlade z odredbami lahko razveljavijo vsak čas. Slovenski priseljenci, ki so se pred četrtstoletjem in več podali na farme, so storili dober korak v svojem življenju. Večina teh ima danes dobroidoče farme, katere imajo stalno vrednost, pa tudi nudijo zaposlenost in stalen kruh svojim lastnikom. Seveda so izjeme, da vsem ni šlo, kakor bi jim bilo z rožicami postlano. Nesreče, izjeme so pač vedno na dnevnem redu. Toda če se jemlje v upoštev povprečnost, so bili naši farmarji še vedno na najboljšem, dasi morda se vsak izmed teh tega ni zavedal. Življenje v mestih je dokaj goljufivo. Kadar se v tovarnah vse vrti, dokler te industrijalec rabi, dokler si zdrav in močan, je vse v redu. Kadar pa pridejo slabi časi, brezdelje, ali kaj drugega vmes, je pa človek na svoji zemlji na farmi na boljšem, kakor pa v mestih. Kljub temu pa seveda so mnogi, ki so bolje uspeli v mestih, nekateri v trgovinah. Pa je zopet mnogo takih, ki so dobro uspeli na farmah. Pri vsem gledamo na povprečnost in ne na posamezne slučaje. In tu, ko se najdejo številni, ki so morda vse življenje delali po tovarnah in na starost kaj imajo? Nekateri so bili srečni, da so si ob veliki varljivosti kaj prihranili. Ali ni mnogim takim tekom fcrize kaka banka vse požrla? Ako bi bili njihovi dolarji v posestvu, v farmi, bi ostali. Tako je kriza udarila te najbolj, ker vzela in požrla jim je tisto, kar so si težko prihranili za stara leta. Ampak kar je bilo je bilo. Ne obu-jajmo žalostnih spominov. Omenili smo le za primer in to je vse. Življenje pa je več ali manj vedno enako. Nahajamo ga le v vsaki dobi v drugi obliki. Goljufivo ge na vseh koncih in krajih. Le največje previdnosti je treba in še ob tej in s to se marsikdo pošteno namaže. Vendar zdi se pa, da zemlja in investiranje v zemljo je še vedno in tudi vedno bo najbolj solidno. Zemlja je stvar, ki ima trajno vrednost. Vse drugo lahko izgine in izgubi veljavo. Zemlje ne more ne vzeti, ne odnesti nihče, razven v komunistični Rusiji, kjer seveda na nepravičen način ljudi tudi razlastujejo in jemljejo tudi zemljo krivično. Košček zemlje, mala kmetija farmica in kdor želi večjo pa večjo, je še vedno za vsako družino ideal. Dom pa košček zemlje. To ostane vsaki družini najsvetlejša zvezda v rodovini. Borne so bile slovenske kmetije. Borna kmečka hiša in nekaj njivic, pa kako je bila privlačna. Iz nje so prihajali sinovi in hčere, ki so se zunaj v svetu izučili vseh odličnih poklicev, a vsak izmed njih se je vračal v tako hišico očetovo z neko posebno ljubeznijo in spoštljivostjo. Nevidne niti neke posebne domače in božje ljubezni so ga vse življenje dovajale še 111 še nazaj pod streho hišice očetove. Ali niso to dokazi, kako nekaj važnega in nekaj posebnega je dom in košček zemlje za vsako družino ? So. Industrijsko življenje, udobnost in še marsikaj drugega hudo vleče zlasti mlade ljudi z dežele v mesto. Pa zdi se, da prišli bodo zopet časi, ko bodo ljudje zopet klicali: nazaj na deželo, nazaj na farme, nazaj k zemlji! Preje, ko svet ni poznal in ni vedel kako moč predstavlja sedanja vojska Sovjetske Rusije, so se je nekam vsi bali. Zdaj, ko so Ruse Finci parkrat naklestili, so dobili korajžo še drugi. Zdaj se je odpravil na lov za ruskim medvedom celo Mussolini in celo rumunski Karol izziva ob Črnem morju. MNENJE O "AMERIKAN-SKEM SLOVENCU" IN DRUGO Evfeleth, Minn. Zime ih snega imamo zdaj tu gori dovolj na izbero. Ce ga rabite kaj kje doli na jugu, ga dobite pri nas kolikor hočete, seveda ponj morate sami priti. Zdaj, ko zunaj piha in zima pritiska, sedimo okrog zakurjenih peči, ki neprestano dihajo in stokajo od vročine. Sedimo pri peči in čitartio in čitamo liste in knjige. Zraven zasledujemo smernice naših časopisov in ocenjujemo to in 0110. Poročati moram, da se večini naših ljudi najbolj do-pade ravno dnevnik "A. S.", ki tako dosledno piše v korist Slovanov. Obenem pa tudi prinaša izmed vseh listov naj prvi vse važne novice iz naših slovenskih naselbin. Iste »novice potem pridejo okrog v drugih listih čez nekaj dni, kar je znamenje, da jih pobirajo iz tega lista. Poročevalcem "A. S." vsa čast in priznanje, ker skrbijo, da ima list vedno dovolj dobrih in važnih novic. Le tako naprej, pa za Slovane se potegujte korajžno naprej, zakaj Slovani smo itak vedno daleč zadaj za drugimi, to pa zato, ker se sami ne znamo dovolj ceniti. Naši napredni časopisi imajo malo srca za Slovane za internacijonalo se pa ne morejo izpisati. Ko bi pisali toliko za Slovane, kakor pišejo vedno za tisti židovski tuji socializem, bi bili naši ljudje bolj poučeni o slovan-stvu, kakor pa so. Tako pa pojdite med nekatere naše in-ternacionalce in jih vprašajte kaj o slovanskih voditeljih iz preteklosti ali pa iz sedanjosti, pa jih še ne poznajo dosti ne. O Marksa, žida, tega pa prehvaliti ne morejo. Zakaj tako? Zato ker slovenski ta-kozvani napredni listi pišejo le o internacionali, o Slovanih in o svojem narodu pa nič. Zato smelo trdim,da naši napredni časnikarji so vsi zgrešili pravo pot in cilj v tem oziru. Pri nas v Minnesoti se zadnja leta mnogo prizadeva naša Amerikanska-jugoslovan-ska Zveza, da slovensko mladino pouči o vrlinah slovenskega nai'oda in njega zaslugah tu v Ameriki. K temu največ pomagajo dobri radio progra'mi, ' ki se oddajajo na raznih postajah. In naša slovenska mladina dobiva in črpa iz tega nekak ponos in danes jih ni več sram se predstaviti kot potomce slovenskih pijonirjev, ker so poučeni,kaj so njihovi očetje in matere napravili za to deželo. Da se je to delo začelo tako gibati ima velike zasluge pokojni rojak Mr. Movern, ki že spi v grobu. On je bil, ki začel Slovence opozarjati na to važnost. Drugi zdaj dobro za njim nadaljujejo in uspehi se že kažejo. Slovenci in Jugoslovani smo zdaj vse drugače poznani med drugimi narodi, kakor pa preje. Predaleč sem že zašel in da ne bom predolg, ker vem da dolgih suhoparnih dopisov nihče rad ne čita, kakor jaz sam ne, zato jenja'm. "A. S." pa kličem le tako naprej za Slovane, kakor' doslej. Slovan glej, da sam sebe ne pozabiš, drugi se zate zanimali ne bo- do. Pozdrav vsem čitateljem, A. naročnik lista. -O—- "DVE NEVESTI" Chicago, III. Zadnjo nedeljo smo imeli v Chicagi priložnost videti "Dve nevesti" na svetoštefanskem odru. Igra je bila prirejena pod pokroviteljstvom Združenih društev K. S. K. Jednote v Chicagi. Igra "Dve nevesti" je baš prav predpustnega značaja in kakor nalašč za tak čas. Je polna humorja in je zajeta iz kmečkega življenja našega naroda in poda res sliko življenja, kakoršnega je naš narod živel marsikje dosedaj in upamo, da še tudi sedaj. Zelo nazorno poda, kako nekateri ljudje lahkomišljeno žjve naprej, kakor n. pr. pri kmetu Melharju. Tako teče življenje marsikje in igra poda svoj nauk, kaj je prav in kaj ni. Oziroma si o pravilnosti lahko vsak naredi svoj zaključek. Igra je bila zelo dobro predvajana. Nekateri igralci so sploh nastopali neprekos-ljivo. S posebno dobro gesto je nastopal kmet Napaljon. Tudi ženske vloge so bile v najboljši rokah. Potovka Neža in pa kmetica Melharca, kakor tudi njeni hčerki so bile neprekosljive. Pri vsaki igri je potrebno, da igralci govore glasno, naravno, kakor doma v življenju. Drugače jih občinstvo ne čuje, če igralci mečkajo tiho na odru, kakor bi jih bilo sram. To pot tega ni bilo. Vsi so korajžno in na glas govorili, da se je po dvorani čula vsaka beseda, lles-nično igralci igre "Dveh nevesti" zaslužijo to pot vso zahvalo. In kar gre enetau, gre drugemu. Dobro so se postavili. Mi smo že svoj čas sugesti-rali in ponavljamo da v Chi-caški okolici imamo izborne igralske moči. Preje, ko smo bili v mladih letih smo imeli včasih vsako nedeljo kako igro. To je bilo res malo preveč. Ampak tako stari pa še nismo, da bi morali v kot. Vsaj za kakih deset, petnajst let še ne. In to je še precej časa. Ali bi se ne dalo n. pr. v Chicagi, So. Chicagi, Jo-lietu in Waukeganu spraviti skupaj v vsaki naselbini en dober dramatični klub ali društvo. In vsako društvo naj bi se vsako zimo dobro naučilo samo eno igro. Zato naj bi se dalo vsem dovolj časa. Potem bi pa vsak klub vpri-zoril isto igro doma v domači naselbini, pa bi šel isto ponovit enkrat v Joliet, drugič v Waukegan. Tamkajšnji klju-bi pa zopet ravno tako. Tako bi vse te štiri naselbine imele vsako zjimo res štiri dobre dramske predstave. Ali bi to ne bilo mogoče izvesti? Prav lahko, samo malo dobre volje je treba v vsakem kraju pa bi šlo. Letos je še dovolj časa, da si take klube ustanovimo. Cez leto si izberimo igre in prihodnjo jesen naj 'bi se začelo. Tisti, ki imate še kaj veselja za dramatiko, pridite na dan in povejte svoje mnenje k temu. Zadnjih par let na sličen način prav lepo uspevajo skupni pevski koncerti. Zakaj ne bi bilo to mogoče tudi z dramatičnimi prireditvami ? In še nekaj je vredno in zasluži posebne omembe. Velika in sijajna udeležba, kakoi-šne naša svetoštefanska dvorana že dolgo ni videla,kakor zadnjo nedeljo. Ali veste zakaj ? Združena društva so imela v rokah, prireditev. Udeležba' jasno govori in priča, da v združenju je moč. Ce bi to skupino razdelili na več delov, kaj bi bilo? Tu malo, tam malo, nazadnje pa očitki, da se ne splača več prirejati, ker ni udeležbe. Kadar se pa vse združi, je nas pa še kot listja in trave, nas svetoštefanska streha komaj podse spravi. To združenje društev KSKJ. naj kar ostane in živi! Postane naj stalno in naj se še bolj poveže med seboj. Kajti le v združenju je moč. In bolj ko bomo združeno nastopali, bolj uspešni bomo v vseh ozirih. Tako je nam zadnja nedeljska prireditev dala na vsej črti prav lep vzgled, namreč, da slovenska pesem in slovenska igra sta nam še vedno pri srcu in pa da v združenju je naša moč. Delajmo naprej za oboje! XYZ. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji. Smrt kosi v Clevelandu Cleveland, O. — Nagle > smrti za srčno kapjo je zadnji teden preminul tukaj po- ; znani Rudolf Perdan, v staro- I sti 57 let, stanujoč na E. ] 185,th Street. Ilojen je bil v j Ljubljani in je prišel v Ame- I riko pred 34 leti. Zapušča J ženo, sina in hčer ter dve se- J stri. V Ljubljani zapušča brata Jerneja, v Gradcu pa sestro. — V mestni bolnišnici J je po daljši bolezni preminul | Kari Keck, v starosti 48 let ! iz St. Clair Ave. Zapušča 1 omoženo hčer, sina in brata v Granite City, 111. . Doma je :] bil iz Jugoslavije, kjer za- j pušča mater in brata. — V J mestni bolnišnici je tudi pre-minul Frank Skuly, star 28 j let, rojen v Clevelandu. Za- } pušča starše in tri sestre. Novi odbor Aurora, Minn. — Ameri-kansko-Jugoslovanski Klub je imel zadnji teden letno sejo, na kateri je bil izvoljen novi odbor za leto 1940: Mr. Vincent Mikulič, predsednik; Mr. John Smolič, podpredsednik; Mr. Frank Šubenik, tajnik; Mrs. Eli Smolič, blagajničar-ka. Zapisnikarjem je izvoljena Mrs. Ann Milinkovič. Nadzorniki pa so: Frank Hodnik, Frank Mišmaš in Jožef Kra-šovec. Poročnik Ambrožič poroča Eveleth, Minn. — Mornariški poročnik, Slovenec John L. Ambrožjič, ki vodi tukaj mornariško rezervno radio postojanko, je podal te dni izjavo, da bodo na podlagi spremembe določil sprejeli nadaljnih šest mož za signaliziranje. Ko pride do tega, potem bo postojanka postala redna občevalna postaja, in bo obenem vodila vežbanje za radio obrat, kakor tudi za signalsko službo. Vesel dogodek 1< So. Chicago, 111. — Zadnjo ■■ nedeljo 14. januarja je bil v 1 t tukajšnji slovenski cerkvi sv. : Jurija sprejet med farane sv. t Jurija novorojeni sinček Mr. in Mrs. Frank Udovicha, po domače "Travničana", Krstili : j so ga na ime Richard. — Srečni družini častitamo, mlademu fantku pa želimo 1 zdravja in sreče v vsem nje- | govern življenju! f 1 I . Vesti iz Pueble ] :B t Pueblo, Colo. — Nesrečno ' < je padla rojakinja Mrs. Ange- f 1 la Grebene, ki stanuje na J ] Bervint Street. Padec je bil j tako hud, da si je dvakrat I , zlomila nogo. — Prijatelji ji | 1 žele, da bi se skoro pozdra- J; \ vila. — Bolna je Mrs. France^ Petkovšek. Tudi njej žele prijatelji skorajšnjega o- i krevanja. Obe sta naročnici naših listov A. S. in N. S. — J. M. I ■ Smrt rojaka So. Chicago, 111. — Iz tu- ; kajšnje cerkve je bil te dni j pokopan rojak J^e, Keber, ki ' je zadnja leta živel v Indiana Harbor, Indiana. Tukaj v So. Chicagi zapušča brata. MR. PALENDECHA OKRADLI ZA $800 Chicago, 111. — John R. Falandech, lastnik znane ju- j goslovanske oglaševalne tvrd-ke,ki stanuje na 7617 Phillips 1 ave., je postal v nedeljo zve- f čer žrtev tatov. Ko je bil na tem, da stopi v vlak, namenjen v Florido, sta se pritisni- ■ la k njemu dva moška ter mu ukradla denarnico, v kateri je i imel $800. O tatvini je okra-dieni z vožnje obvestil brzo- || javno svojega zeta, ta pa je ; nasprotno naznanlil stvar po- ' liciji. TARZAN IN OGENJ V THORU Slovensko podjetje dobilo naročilo Ely, Minn. — Na poslopju šolskega stadiuma 12. distrik-ta je izvršilo plumbarska dela slovensko podjetje Cherne & Co. Ker tu marsikaj odloči slovenska večina, je priporočati, da se v vsakem mogočem slučaju vpošteva le slovenska podjetja in podjetnike. Slovenec podpiraj Slovenca v vsakem slučaju! Če se sami ne bomo, drugi nas ne bodo. (Metropolitan Newspaper Serviced Napisal: Edgar Rice Burroughs Ko se je Tarzan z lastno močjo pognal iz čolna v zrak, so s« njegove lai-šičaste roke krepko oprijele dolge in močne plezalke, ki je visela z drevesa. Z, opičjo gibčnostjo se je pognal v veje. toda spodaj je močan tok vode z vso silo gnal njegove prijatelje bližje iii bližje prepada. Prišedši do drevesa, se je naglo o-prijel močne ovijalke in v trenutku je že tudi bil na drevesu, kjer ga je za krilo široko listje. Kmalu se je zopet pokftzjjl in hitel stopati po dolgi močni veji, se je stezala nad vodopadom / ramena je naglo snel svojo močno \rv in jo vrgel v čoln. V trenutku, ko je Tarzan prispel na drevo in vrgel konec vrvi proti vodi, je že bil tudi čoln z ostalimi pod drevesom. D'A"iot in Perry O'Rourke, sta se ga naglo oprijela, prav tako Burton in Wong. Zaradi močnega o-prijema, se je čoln potresel in počasi drsel nad grozeči prepad. Sreda, 17. januarja 1940 amerikanski SLovenec Stran 9 Zapadna i Slovanska DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 \V. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. iajmk: Anthony Jeršin, 482S Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo, j 2. nadzornik: Mike Popovich, 9S10 Ewing Ave., So. Chicago; III 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1096 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. 5. porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikansld Slovenec", 1849 W. Cermak Rd„ Chicago, 111. Vse. ^narne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi Dolinske nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor zeli postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila m potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! "—nniinMtMMM,,^......^....., hMMM IZ URADA GL. PREDSEDNIKA ZSZ. V prvi vrsti si štejem v prijetno dolžnost, da v imenu celokupnega članstva izročim moje častitke in priznanje našemu agil-nemu delavcu na društvenem polju, sobratu Mike Popovich, katerega divizija je dosegla najvišje mesto v zadnji kampanji, (258 kreditov) obenem je pa tudi njegovo društvo "Svoboda štev. 36" pridobilo v teku Zmagoslavne Kampanje največje število članov, (75.5 kreditov) zakar je omenjeno društvo tudi deležno do zlatega kladiva katerega jim hočem osebno izročiti 3. feb. ob priliki proslavitve zmage v So. Chicagi. — Ker je prva divizija v zadnji kampanji zavzela najvišje mesto, je kot taka tudi deležna prve nagrade ($150.00). Ta denar se bo razdelil v proporciji med sledeča društva: štev. 1, 7, 21, 24, 32, 33, 36, 52 in 56. Prav prisrčna hvala za vaše vestno sodelovanje. Druga divizija, pod vodstvom agilnega sobrata, George J. Mi-roslavicha, je dosegla 139.5 kreditov. Ker sta društva štev. 41 in O sama kot taka dosegla in pridobila 90 kreditov, je pač žalostno, da ostalih 13 društev omenjene divizije ni delovalo dovelj, da bi ta cuvizija bila deležna vsaj do ene razpisanih nagrad. Vsekakor Pa si štejem v dolžnost, da izrečem na tem mestu izrecno zahvalo 1fiZna"Jt' svatom, George J. Miroslavich in Joe Spillar, člana omenjenih društev, katera sta bila v največji meri odgovorna za ta lep napredek teh dveh društev v zadnji kampanji. Lepa hvala turn onim drustvam 2. divizije, kateri ste sodelovali v zadnji kam-panji, s«= fri T!S fvizija' P°d vodstvom sobratov Blatnik-Rupar, je do-fcegu i05d kreditov. Po mojem mnenju, tukaj sta dva vzroka aicaj ta divizija ni napredovala kakor smo pričakovali, in ti so: -i-) strašna nesreča katera se je pripetila v družini Blatnik' 2.) Ker sta omenjena sobrata v prvi kampanji (1938) skoraj vse po-raia kar ni bilo pribitega. Pod takimi razmerami je razvidno, aa sta sobrata Blatnik-Rupar dokaj dobro napredovala. Ako bi dele ,UStva maI° bolJ'e sodelovala, gotovo bi tudi ta divizija bila izrečea Gne razpisanih nagrad. Naj zadostuje za enkrat, da čin rTv. VSem dru»tvom 3. divizije, kateri ste na eni ali drugi na-Un p£Pomogli k napredku, prav lepa hvala. poročilu^ mi;Sobrat in sosestra: iz poročila gl. tajhika v zadnjem 743 čl- ^ razvidno' da smo v zadnjem letu napredovali zopet za raj 1800°i" Ioiejvv zadnjih dveh letih smo napredovali za sko-stvn 7 C ilU0V in članic- Ali ni to res v ponos celokupnemu član-v zLnT7\ 'anske Zveze? Morda b0 kd0 mnen.ia, da smo K temu • IeUh 81 uradniki mal° Preveč navduševali k delu. nost gl nU'' toliko PriPomnim, da je to naša dolžnost, dolž-deluie ' U nika kakor tudi vsakega posameznega člana(ice), da vanske Z "apredek in dobrobit naše dobre matere, Zapadne Slo-'stva. Zal?' V letu 1938 smo Pridobili čez 1000 nove£a član-sameznih f' 80 vsi gl" uradniki kakor tudi uradniki po- 743 nove r ^tev sodelovali. V letu 1939 smo napredovali za 1000 n Tr anstva- Zakaj nismo dosegli naš zaželjeni cilj, ali nekoliko hl-r Članrov? Za to> ker se je vsestransko navdušenje ZSZ da Zato pa sedaj apeliram na celokupno članstvo nio no 1 lavno.sedaj> ko smo še vedno nekoliko "vroči", da ne smeli". V m P0^o.iem pripustiti, da bi se popolnoma "ohladi-uredil z ^ Smis!u uPam in želim, da bo gl. odbor na letni seji ^ letu l un neka"1"' kar bo Privlačno za pridobitev novega članstva sodelov • '• ^vei;jen sem, da se lahko zanesemo na vaše polno v dobrobit6 m k00peraci-i° Pri vseh podjetjih, kateri bodo služili K sUiem nara5čaj Zapadne Slovanske Zveze, članstvu ZS7 PU enkrat izrekam prav lepo hvalo celokupnemu izkazoval' i 2-& Ves vaš trud' clel° in Požrtvovalnost, katero ste 7 h 1 +,' odboru in napram svojim društvom v zadnjem letu. uratskim pozdravom, udani vam, i LEO JURJOVEC, gl. predsednik. URADNO NAZNANILO ZSZ. vredno T^u Se nazuan'ia' da revizije knjig, obveznic in drugih ar j a io4J! , llstin' katere lasfcuje ZSZ, se prično v petek 26. janu-točno ob deveti uri dopoldne v gl. uradu ZSZ. gl hlJmiS!U pravil se ima vdeležiti omenjenih revizij gl. tajnik, ' blaeajnik in nadzorni odbor. deveti 21' Januarja se Pa otvori letno zborovanje točno ob zgora; , 1 opoldne- Tefcra Zborovanja se pa ima vdeležiti, poleg hovni zdravnik"*1' ^ ^ prudsedllik' L Podpredsednik in vr- odbon^v?'^ "Uh dru5tva ali posamezni člani žele predložiti gl. nuarja 1940 mm° biti V gL uradu ne P<*#je kot ja- Z bratskimi Pozdravi ter najboljšimi željami za uspešno leto 1940, ostajava Vam udana, LEO JURJOVEC, SR., gl. predsednik ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. OFFICIAL NOTICE OF THE WSA. The membership is hereby notified that the auditing of books and examination of bonds and other valuable documents, held by The Western Slavonic Association, shall commence Friday, January 26, 1940, promptly at 9 a. m. at the headquarters of the Association. In accordance with our by-laws it shall be the duty of the Supreme Secretary, Supreme Treasurer and the Supreme Board of Trustees to attend. The annual meeting shall be called to order Saturday, Jan. 27, 1940, promptly at 9 a. m. In addition of the aforesaid members of the board it shall be the duty of the Supreme President, 1st Supreme Vice-Pres. and Supreme Medical Director to attend this meeting. A1 matters submitted by lodges or individual members for consideration should reach the Supreme office not later than January 25, 1940. With best wishes for a very prosperous and successful year, we remain Fraternally yours, , LEO JURJOVEC, SR., Sup Pres. ANTHONY JERSIN, Sup. Sec'y. 0- gimiuniiianiniinnitjiiiiiiiiininiimniminnanBinirrnTiinTnrm Dopisi lokalnih društev IZ URADA DRUŠTVA SLOVAN ŠT. 3, ZSZ. Pueblo, Colo. Komaj smo začeli tekoče leto, že se je v vrstah članstva našega društva oglasila smrt in nam iztrgala sosestro Katarino Težak. Pokojna sosestra je pristopila v naše društvo leta 1927. Bila je dobra članica in vneta za napredek društva, zato jo bomo jako pogrešali. Spominjam se nazaj, za čas mojega urado-vanja kot tajnik društva Slovan, da kadar je društvo priredilo kako prireditev v dobrobit društvene blagajne in ko sem raznašal vstopnice med društvene člane, sem po da bomo prišli kedaj v prve vrste? To, česar menda nobeno aktivno društvo ZSZ ni pričakovalo, se je zgodilo. Dosegli smo prvo nagrado in tako dobili zlato kladivo, ki je, če se 110 motim prvo,ki ga je še kedaj kakemu društvu podelila naša čvrsta organizacija Zapadna Slovanska Zveza. Poleg zlatega kladiva bomo pa dobili tudi veliko srebrno kupo,ki bo ostala pri društvu toliko časa, dokler nas v prihodnjih dveh kampanjah ZSZ.,ki bodo gotovo sledile, ne prekosi kako drugo društvo. Tako, sedaj že veste, cenjeni člani in članice, kaj vam je stoflti, da bi>mo obdržali tudi častno kupo. Da smo dosegli to čast, imeti zlato kladivo, gre pa zasluga našemu neumornemu in požrtvovalnemu delavcu sobratu tajniku, ki je napel vse svoje moči, da je priboril društvu trkal na vrata tudi pri ome- _ ., , , njeni sosestri in jo vprašal,. ,mu > s!al° če bi ji bilo mogoče prodati par vstopnice,.,.pa mi. je odgovorila : K a j bo samo par vstopnic, petindvajset mi jih dajte, skušala jih bom prodati s pomočjo svojega soproga, ki je tudi član našega društva. Ni samo poskusila, vse je razprodala. — Upam in želim, da bi naš sobrat Anton Težak,, soprog pokojne, tudi za naprej tako vneto deloval za društvo, kot je delovala njegova spoštovana soproga v minulih letih. — Pokojna sosestra zapušča poleg žalujočega moža še dva sina in dve hčeri, Katarino omože-119 Ercul in Mary, katerim na tem 'mestu izrekam v imenu društva naše globoko sožalje. Pokojni sosestri pa naj sije lepše sonce in svetlejša zarja rumeni na rajskvih livadah. Odbor našega društva za leto 1940 je sledeči: Predsednik Anton Kochevar,podpredsednik John Mramor, tajnik Joseph Spilier, blagajnik Jos. Dejak, zapisnikar Jos. Krall, nadzorniki Frank Brajda, Frank Boitz, Katarina Krašo-vec, mladinski nadzornik Jos. Spilier, kateremu pomagajo pri tem tudi ostali društveni uradniki. V imenu društva se lepo za- cel° Zapadno Slovansko Zve- ob strani še nekaj aktivnfi članov, zlasti kampanjski kapitan sobrat Fr. Juvančič in še par drugih članov, vendar največ novih je pridobil sobrat tajnik M. Popovich, kateremu je društvo dolžno zahvale v vsakem oziru. Ce bi ne bil 011 tako aktiven, sem prepričan, da bi ne bili mi nikoli na prvem mestu, morda še tretjega bi ne dosegli. Tako smo pa "Over the top!" Da se članstvo pokaže hvaležno sobratu tajniku M. Po-povichu za njegovo neumorno delo in požrtvovalnost pri društvu, je bilo 11a zadnji letni seji sklenjeno, predlagano po sobratu John Bukovec, da društvo daruje sobratu tajniku kak spomin, ki ga bo vedno spominjal njegovega dela in pa ravno zaključene Zmagovalne kampanje. Ta spomin bo krasen zlat prstan 52 znakom Zapadne Slovanske Zveze v emajlu, kar bo gotovo iep spomin, kakorŠnega si je tudi zaslužil. Sicer se je nekaj branil; nazadnje je pa le pristal na to, da sprejme ta dar, zlasti, ko smo mu omenili, da bo to spomin na njegovo veliko delo, ki ga je izvršil za naše društvo in za vsi člani in članice našega društva. Obenem seveda vabimo tudi naŠEt bližnja sosednja društva ZSZ., iz Chicage in Jolieta, da nas ob tej pri- j liki v kolikor mogoče velikem številu posetijo. Vabimo pa tudi cenjeno občinstvo v naselbini, da pride na to slav-nost, kajti kot sem slišal, take časti, da bi kako društvo v naši naselbini, pa naj bo te ali one podporne organizacije, bilo deležno zlatega kladiva, se še ni zgodilo: To je nekaj posebnega, zato bo pa tudi omenjena veselica in iz ročitev nagrad zmagovalne kampanje, nekaj posebnega. Kako radi bi, da bi bil med nami naš neutrudljivi glavni tajnik sobrat Anton Jeršin iz Denverja, kakor tudi sobrat I. podpredsednik in ineutrud-ljivi vodja mladinskega oddelka George Miroslavich, tudi iz Denverja, pa radi velike daljave jima najbrže ne bo mogoče priti. Veseli nas pa to, da bo med nami sobrat glavni predsednik Leo Jurjovec. Tako bo on zastopal ves glavni odbor ZSZ ob izročitvi kampanjskih nagrad. Zato vam že sedaj kličem nasvide-nje v farni dvorani na 96. cesti in Ewing Ave. v soboto 3. februarja ob 8 uri zvečer. C. Grmek, preds. ZSZ ENGLISH SECTION TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 Denver, Colo. Well, sisters aud brothers, the best we could do in the Victory Campaign was to come in second, just V2 credit ahead of Three Star No. 33 of Chicago. Svoboda Lodge No. 36 of So. Chicago captured high honors thereby winning the Golden Gavel and taking possession of the Championship Trophy. The complete story will be found in this month's Fraternal Voice. Wc want to be among the first to extend congratulations to Svoboda Lodge. It was a grand race and wc take our hats off to the champions. Well done! Our praise likewise to the First Division, headed by Mike Popovich, which left the other two Divisions far behind, and we compliment flic Captains and other hard workers who so remarkably piled up a huge amount of credits. Our lodge hereby announces that it will be in the swim as usual in the future and will certainly contribute more than its, share for the Juvenile Year of 1940. Wc arc looking forward to a banner year in progress and advancement in every respect. It is hoped that more and more Trail Blazers will come to the front and help in all our efforts and activities. Our appreciative thanks to all officers and members who have in the past year done their bit for the splendid progress we have enjoyed. Special thanks is given Anthony Jersiu,' our efficient Supreme Secretary and good friend, who gave generously his valuable assistance. Last, but not least, wc are thankful! to (he large host of non-member friends for their kindness 011 several occasions. Now, Trail Blazers, let us all unite in continuing our splendid stride toward bigger and better things. Prexy. UNITED COMRADES JUVENILE BRANCH NO. 1 Denver, Colo. Due to the fact that we held a short meeting before our Christmas Party on December 17, the election of officers was postponed. This will be held at our next meeting 011 Sunday afternoon, January 28, which will start at 1:30 sharp. Please be present and ask all WSA juvenile members to come. It would be a grand sight if only half of those children attend that were, at the Christmas Party. Business and pleasure will be the order of the day. We have much to do this year. Our main work will be to do all we can to make the year 1940 the biggest' and best the WSA ever had. This is the wish of our Supreme Juvenile Supervisor, and we know that there is not a single member of the United Com rades who does not want to see his wish come true. So come to every meeting aud be of some help in the great work we have ahead of us. Ask vour folks to help, too. A Supervisor. -o- LIBERTY BOOSTERS ,WSA„ NO. 36 So. Chicago, 111. Exactly ten years ago this coming February 4, twelve men got togethei in' South Chicago and received a char ter from the Western Slavonic Ass'n for tile purpose of establishing branch lodge. Little did these dozen men realize that they were the founds tion of, a lodge that was destined to rise fast in the eyes of the entire organization. As the time went by mile-post after milepost was past, many of them signifying the passing away of most of these lodge founders, while others marked events which led up to the present growth of the lodge. New members were obtained and after several years after the founding of the lodge, the need for the younger clement was discovered and was quickly remedied upon the organizing of a branch juvenile lodge. From there the story is known to many of you. That juvenile department grew from a small caucus who were then known as the East Side Youngsters to today wher they are no^longer "youngsters" bul young men whose athletic abilities have placed them in the leading sports with winning teams, teams which the entire organization can be well proud of. While our juvenile lodge were building up their foundation, their ciders by no means remained idle. Undci such leaders as Mike Popovich, Candid Grmek and many others, the mem bership in both departments steadily increased and the lodge was brought in front with the other organizations of the community and district. This year 1940, marking ten years of progress is indeed commenced fit tingly in honor of those twelve charter members. That is, in winning the membership campaign of the WSA and thereby gaining much more rc-known and recognition as a lodge which is going to continue in its work and (lot let it falter just because another milepost has been passed with success. On February 3, 1940 there will be. much to celebrate at our FOURTH ANNUAL DANCE to be held at St. Geprge's Hall. First our victory in the campaign will be celebrated by our Supreme President Leo Jurjovec presenting our lodge with the Golden Gavel and Trophy in recognition of the feat. Secondly our own secretary who you all know for all his splendid aid in building up our branch, Mr. Mike Popovich will receive a ring with the WSA insignia 011 it as a token of appreciation by the lodge members. Thirdly the success of our baseball team in the past season and the present basketball quintet will be celebrated. Lastly we shall have a toast to the past ten years which if they were to come all over agaip, I'm sure could not be spent as successfully. Jimmy Knight and his popular Knight-in-gales have been engaged to render the music .in their own dis tinctive style. We should like to see a large delegation from our "Friendly Rivais,-" the Three Star attend so that hvalim članicam, katere so pomagale na zabavi po naši decemberski seji, ki so: Katarina Ivrašovec, Mary Trontell in Alojzija Jalovec. Upam in želim, da bi naše društvo tudi v tekočem letu delovalo skupno za napredek in v ponos naše dične ZSZ. V tem upanju vam želim sreče in veselja v tekočem letu. Jos. Spilier, tajnik OD DRUŠTVA SVOBODA ŠT. 36, ZSZ. So. Chicago, 111. Kakor je menda že članstvu našega društva znano, smo v zadnji kampanji ZSZ prišli do prve nagrade. To ni malenkost, ki se je dosegla v pretekli "Zmagovalni" kampanji Zapadne Slovanske Zveze. Kdo bi si še pred komaj kakimi šestimi leti mislil,: zo. To zgoraj omenjeno darilo bo sobratu tajniku izročeno v soboto 3. februarja, obenem ko bo slavnost izročitve zlatega kladiva našemu društvu in pa glavne trofeje, po sobratu glavnemu predsedniku ZSZ Leo Jurjovec. Poprejšnji namen je bil, da se bo slavnost izročitve n a g r a d zmagovalne kampanje ZSZ izvršila z no nakup hiš in vil v mestu, Največje zanimanje za stev-bišča vlada okolu Zgornje Šiške, na Viču, Dravi j ah in Vižmarjih. -o- . 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' HIŠA IN LOTA na prodaj. Sest stanovanj po štiri ;sobe. Zelo poceni. Za informacije vprašajte M v •:. Wolf, 1837 W. 21st Pla;c, Chicago. Dr. Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ,ob nedeljah po dogovoru. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. Tel. v uradu CANAL 49SS — na stanovanju CANAL 6027 Borci-" r. jO WW" ** Ukrajina joče amerikanski slovenec Sreda, 17. januarja 1940 ALEKSIJ PELIPENKO Komarja se niso bali le komunisti le v lipovškem okraju, temveč v vsej breclav-ski guberniji. Kmetom ni prišlo več niti na misel, da bi plačevali davek. Če so se pojavili v vasi rdeči vojaki, da bi pobrali davek, je zadostovalo, da je kdo zakričal: Komar gre! — in že so zbežali. Sem pa tja je napadala Komarjeva četica boljševiške vojaške straže, komuni-istične občinske sovjete in manjše vojaške posadke in jih razgnala na vse strani. Kogar so dobili v pest, so ga obesili na prvi brzojavni drog. Čeka je poskušala napraviti red z večjimi oddelki, tedaj pa je Komar sklical iz vasi svoje ljudi. Zbralo se je nekaj tisoč mož in v eni noči so uničili celo lipovsko posadko. Pri tem pa ni preteklo niti šest tednov, kar je Komar zbral svoje ljudi, da bi osvobodili župnika Ni-kandra. Misel na cerkveni zaklad ni dala Komarju miru. Sam je prišel v Volovodivko zelo poredko. Vendar je vzdrževal s kmeti stike. Nekoč je poslal sla s pismom. "To pismo naj gre iz roke v roko!" je nanj napisal. V pismu je bilo napisano, da je prepričan, da je očka Nikander pokazal kakšnemu svojemu zaupniku, kam je skril pred komunisti zaklad. Zaradi očke samega, prosi slednjega, ki o zakladu kaj ve, da bi mu sporočil. Pismo je krožilo od roke do roke in kdor ni znal brati, so mu vsebino povedali Irugi. Tudi Vasilij, ki je edini vedel, kje je zakopan cerkveni zaklad, si je dal prebrati pismo. Dolgo in temeljito je premi-ijeval, ali naj odkrije Komarju skrivališče. Dva dni je premišljal in tretji dan e šel v Nemiriv, da bi se pogovoril s ško-,'om. Škof Fotfj ga je takoj sprejel, ker je bil .■adoveden, kaj mu mora Vasilij povedati. Po kratkem obotavljanju mu je Vasilij oovedal, da je on edini, ki mu je župnik Nikander pokazal skrivališče. Vprašal je ikofa kaj naj stori, ker sprašuje Komar, maščevalec ljudstva, po zakladih. Povedal mu je tudi, da ga je župnik Nikander zaprisegel in mu je moral pod prisego obljubiti, da bo molčal tako dolgo, dokler ne bo v deželi močne vlade in vpo-stavljen nov red. Skof mu je odgovoril naslednje: "Zato te moram pohvaliti Vasilij, da si prišel k meni zaradi te zadeve. Gotovo bi bilo bolje držati prisego in čakati na nov red, toda nihče ne ve kdaj bo nov red prišel. Danes si ti edini, ki veš za skrivališče. Kaj pa bi bilo, če bi te Bog poklical k sebi? Saj veš, kako se sedaj lahko izgubi življenje. Potem bi cerkveni predmeti propadli, nihče ne bi vedel kje so in nihče bi jih ne našel, zaklad bi ostal v zemlji brez haska za človeštvo. Zato je potrebno, da še nekdo pozna skrivališče. Zakaj vprašuje Komar po stvareh mi ni znano. Najbrže jih rabi, da bi preživel svoje tovariše in jim kupil obutev in obleko. Preudariva to! Ali naj te stvari prepadejo v zemlji ali naj pomagajo našim mladim junakom, ki se ne strašijo niti bolezni, ko morajo živeti po gozdovih, niti si ne čuvajo življenje, so vsak v hip v nevarnosti, da jih bodo ustrelili. Vidiš, Komar ni storil za ljudstvo nič slabega, celo nasprotno, le dobro. Zato te odvezujem prisege, ki si jo dal župniku Nikandru in ti dovoljujem, da smeš pove- imiP? dati Komarju, kje so zakopani cerkveni zakladi. Prosi ga, naj skrivnost čuva in je nikomur ne razodene, kdo mu je skrivnost o zakladu razodel. Če bi rdeči kaj izvedeli, bi storili s teboj isto kakor z župnikom Nikandrom. Torej pojdi z Bogom in brez strahu povej Komarju, kar bi rad zvedel!" Čez nekaj dni je Vasilij poromal proti Voroni dubini, Vranjemu gozdu. Iskal je Komarjevo taborišče. Bilo je prazno. Vreme je bilo mrzlo in neprijazno, tanka snežna plast je pokrivala zemljo. Ko je zjutraj stopil v gozd je bilo vse pobeljeno, opoldne pa je sneg že pričel kopneti. Vasilij je imel mokre noge in opustil je po dolgem iskanju vsako nado, da bi koga srečal in je odšel zato domov. Na poti je srečal nepoznanega moža, ki ni bil iz Volovodivke. Bil je Pampuška, eden Komarjevih zaupnikov. Če so napadali z večjimi oddelki, je bil stotnik in je vodil del čet. Toda Vasilij ni tega vedel. Pampuška si je ogledaval Vasilija, ki je prišel iz gozda, ob takem slabem vremenu in ga je meril s predirljivim pogledom. Vasilij' je hotel mimo, a Pampuška ga je \ prašal: "Ali koga iščeš?" Vasilij je najprej molčal. Končno je oklevajoč dejal: "Da, srečal bi rad nekega moža, ki ga pa ni videti!" "Ali bi povedal ime tega moža, če ti povem, da sem njegov dober prijatelj?" Vasilij je še okleval, oni pa je nadaljeval: "Dobro, povem ti, koga iščeš. Štefana Komarja!" Vasilij je pokimal. "Tedaj počakaj," je rekel Pampuška,. Oddaljil se je in je hitro stopal proti gozdu. Vasilij je čakal. Ne dolgo in že je prišel Pampuška z gozda z nekim možem, Vasilij je že od daleč Spoznal Komarja. Kmalu so se sešli "Kaj bi mi rad povedal?" je vprašal Komar. "Nekaj bi ti rad povedal," je odgovoril Vasilij, "kar pa ti povem le med štirimi n očmi. Komar je stopil z njim nekaj korakov vstran in Vasilij mu je sporočil, da ve za skrivališče cerkvenega zaklada. Povedal mu je tudi o prisegi in o pogovoru s škofom Fotijem in ga prosil, naj bo previden in naj nikomur ne pove, kdo mu je pokazal skrivališče. "Ne boj se," je rekel Komar. "Nihče ne bo o tem ničesar zvedel. To bomo tako napravili. Danes ponoči bom prišel k tebi in če potrkam na okno prideš ven in potem mi boš pokazal kje so skrite stvari. Naprej bom pa že sam opravil. Prišel bo,m k tebi sam in ko mi boš pokazal kje so skrite cerkvene posode ne bo nihče poleg. Ko boš potem odšel domov, bom s svojimi tovariši odpeljal zaklad. Tako ne bo o tebi nihče ničesar vedel, kakor le jaz sam. Prosil bi te tudi, da bi prišel semkaj danes teden, da bi ti nekaj dal, kar te bo zelo razveselilo. Lepo se ti zahvaljujem, da si mi vse to povedal. Danes ponoči torej na svidenje!" (Dalje prih.) I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije In posameznike, lično in poceni Poskusite in prepričajte sel RAZNOTEROSTI 1849 West CermaE Road, CHICAGO, ILLINOIS i- PREMOG V UKRAJINI Švedski listi poročajo iz Moskve, da so v Zapadni Ukrajini, ki so jo Rusi vzeli Poljakom, odkrili ogromna ležišča premoga. Odprava geologov je premogovnemu komisarijatu v Moskvi poslala poročilo, iz katerega .je razvidno, da Poljaki teh zakladov niso izkoriščali in da bi jih bržkone tudi nikoli ne bi odkrili. Gre za najmanj 100 milijonov ton lahko dostopnega antracita in mehkega premoga. Na mnogih mestih segajo skladi do površja. Novi premogovniki so za Rusijo velikega gospodarskega pomena, ker bodo zyišali nje izvozni presežek. ANEKDOTA Komik Schmitz je potoval z železnico. V kupeju mu je sedel nasproti eleganten gospod v snežno belih, ostro zlikanih hlačah. Na nekem ovinku se je voz stresel, Schmiizov kovčeg je padel in mreže, se odprl in iz njega se. se vsule zrele češnje ravno na potnikove bele hlače. Seveda so dobile te grde lise. V trenutku je odlični, rezerv/irani gospod pobesnel. Zahteval je, naj mu Schmitz plača hlače. "Seveda vam jih plačam," je dejal Schmitz. "Koliko pa stanejo?" "Šestdeset mark, izdelal jih je eden najboljših kroja- V * » cev. Schmitz je segel v denarnico in menil: "Denar vam takoj izročim. Prosim, ali hočete biti tako dobri in hlače medtem sleči. Hlače so po-te'm seveda moja last." Ob splošnem krohotu popotnikov je elegan izginil iz kupeja, Schmitz pa je zadovoljno pojedel ostanek česen' NAČRT ZA GRADITEV DVEH PREMENLJIVIH LADIJ Washington, D. C. —Mornariška komisija je zadnji teden objavila, da namerava podvzeti graditev dveh trgovskih ladij take obsežnosti, da boste največji, kar jih je bilo .še zgrajenih v tej deželi. Imeli boste namreč 30,000 ton in bo njih dolžina po 760 čevljev. Posebnost pri njih bo, da bopte v slučaju vojne hitro lahko izpremenjeni v nosilki aeroplanov. MANJ MOŠKIH SE ZDAJ BRANI POROTNE SLUŽBE Chicago, 111. — Na tukajšnjih sodnijah se že nekaj mesecev opaža, da število moških, ki se skušajo izogniti porotne službe, stalno pada. Tako se je tekom leta, katero se je končalo z 31. oktobrom, celih 31 odstotkov moških o-prostilo te službe na svojo lastno p r o š n j o . Od meseca septembra naprej do zdaj pa jih je prosilo za oprostitev le okrog 21 odstotkov. Vidi se torej, da se moški zdaj manj branijo porotne službe. Oblasti so skušale dognati, kaj je vzrok temu, in pravijo, da so ga tudi našle: Od meseca septembra naprej služijo na poroti tudi ženske. NEMCI SE MNOŽE Berlin, Nemčija. — Kakor kaže statistika, izdana zadnjo sredo, je bilo zadnje leto rekordno v Nemčiji v številu porok in rojstev. Rojstev je bilo nad poldrugi milijon, porok pa več kakor v 1934, ko se jih je sklenilo 740,161. -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da »o nan; G9-roče! Ena luč, ki se nikdar ne zatemni NEKJE v vaši soseščini je neka soba, ki ni nikdar temna — koristna, postrežba, ki se nikdar ne ukine. Podnevi in ponoči, ieto za k'Uun, koncem tednov, ob nedeljah, praznikih, gorijo luči na preitijyijalih Illinois Bell telefonske družbe, /.a va\šo telefonsko postrežbo mora biti vedno pripravljena in čakati, da sprejmi vaše naročilo — klic za pomoč, tolažljivo besedo, ali pa samo pogovor s prijateljem. V sredi noči, v viharju in poplavi, v vrvežu dneva, je moških in žensk Illinois Bell telefonske družbe stalili cilj, da vam preskrbe koristno, zanesljivo telefonsko po strežbo — po najnižjih cenah, ki je mogoča. ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY Č1TAJTE "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" VSAK DAN! Pisano polje J. M. Trunk Rusija je v borbi z malo Finsko. Slon proti muhi. Ne gre za to, kje je krivica ali pravica do zraka vsaj. Menda imajo Rusi v borbi silne armade, pa nekaj noče iti naprej. Finci poročajo o zmagah, ali vsaj uspehih. Zrakoplovi padajo ko muhe,tankov uničujejo kar po desetine, vojne ladje se kar drobijo. . . Vsekako Rusi ne morejo govoriti o kakih uspehih. Finci se bodo borili ko levi, to se razume, Rusi ne bodo posebno navdušeni, razen morda nekaj zagrizenih komunistov, oboroženi morajo biti Finci izborno, menda Rusi tudi, kakor so kazali vsa leta pri paradah, in ker bo na ta ali drugi način pomagal prav ves svet, bo imel slon ali medved še opravka z finsko muho. Kaj pa strategija, vodstvo? Zatrjujejo, da je to prvo pri operacijah, potem šele pride vojak in orožje. Utegne biti tako. Ali imajo Rusi kakih strategov? Ko so počistili kar cela krdela oficirjev, tudi najvišjih, sem videl sodbo, da ne bo strategov pri kakem spopadu, ker kak prmojd... komunizem še ne zadostuje za strategijo. Izgleda, da bo tako. Pri Mazurih je bil jo j, ko je manjkalo strategov, in Finci močno govorijo tudi o — močvirjih. Radi komunizma bi bilo dobro, ko bi jo moral medved pred muho popihati, ampak radi Rusije kot take, to bi se moralo šele videti. List "Maasbode" je te dni prinesel vest, da bi bila Nemčija res pripravljena za mir. Bo časniška raca. Vest pove, da bi Hitler bil voljen upnsfa-viti Cehoslovaško, Poljsko brez Gdanska in Koridora, v Avstriji bi naj odločilo glasovanje, in Anglija naj bi šla z Nemčijo zoper Stalina, zoper komunizem. Vest je iz katoliških nemških krogov. Prav ti krogi* zabeležijo vsako malenkost, ki bi kazala, da se je Hitler "spreobrnil," in ,sumim, da jim ne bo toliko "zoper komunizem," pač pa za to, da bi politično in ekonomsko še bolj zaprli Rusijo V kletko. Poznamo se. Italija se hudo postavlja na Balkanu. Enostavno. Padejo čez Albanijo, jo vtaknejo v žep, in zdaj so na Balkanu in brez njih se nihče ne sme ganiti. •j: Finska ima gozdove in jezera. Finci jezera podminira-jo in cela ruska krdela izginejo v jezerih. Tako poročajo vsak dan«, in Rusi hodijo še naprej na jezera in raj-žajo v globočine. Potem so gozdovi. Zopet so tam le Finci, ker Rusi^se baje bojijo iti tja, ker so nad vse prazno-verni in verujejo še v "duhove," in se jih bojijo v gozdovih. Tako prav resna vest od strani A. P. Vzeti moram vest at the face value. Zanimivo bi bilo pri tem le, da so po več ko 20 let propagande za ateizem Rusom ubili menda Boga, ampak vere na "duhove" niso,in tu naj bi bili bolj-ševiki zastavili sekire, bi bilo res pametno delo, in bi jim nekaj pomagalo gelo pri vojnih operacijah, ker bi se ruski vojaki ne bali iti v finske gozdove, in bi ne stali na planjavah, da jih Finci iz gozdov smukajo kakor muhe. Zaletavati se v Boga, podirati cerkve, zapirati in moriti duhovnike, streljati koga ob steni, "čistiti" doma z revolverji, vse to je lahko delo, ampak iti v finske gozdove — nak — tu mora biti v ozadju do sto tisoče policistov, in morajo zadi regijati strojnice, tako da so ruske armade med dvema ognjema, in Stalinu so hoteli za 60 letnico podariti Finsko! Ali ni tudi tu nekaj božjih mlinov? Parkelj podrl kolesarko Nenavadna nezgoda se je pripetila Julijam Ogrirtc, ko se je peljala iz Maribora v Radvanje. Na cesti jo je srečal "parkelj," jo podrl in ji prizadejal hude poškodbe. Parklja je prijela policija, pa se izgovarja, cla je mislil kolesarko samo ostrašiti. Jesen se bliža in za njo pride kmalu zima. Dolgi večeri in časa za čitanje bo dovolj na razpolago. Medtem pa se novice in razni dogodki tako hitro pojavljajo, kakor še nikoli odkar obstoji svet. Edino zanesljiv in dober list vas more o vsem sproti poučiti. Zato tisti, ki danes ne bero dnevnega časopisa zgreše veliko, veliko, kar drugi zvedo iz časopisa sproti vsak dan. Naročite si za poskušnjo vsaj za pol leta dnevnik "Amerikanski Slovenec". Stane letno $5.00, za pol le ta .$2.50. Za Chicago in inozemstvo pa letno $6.(JO in za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois 8DM@IE Od 1886 brez presledka nismo nikdar plačali na hranilne vloge manj kakor V/,%. Nad 7000 zadovoljnih klijentov, vključno voditelji trgovin, korporacije, partnerstva in trustna lastništva, prinesejo ali pošljejo semkaj svoje previsne sklade. Denar v prometu vam plača več home federal savings AND LOAN ASS'N OF CHICAGO Resource! Over $6,000,000.00 18th St. at Ashland Ave. MON. 81 On Zveze s starim krajem! Zveze z našim starim krajem še vedno razmeroma dobro funkcionirajo. Kako dolgo bo pri tem ostalo, se ne ve. Ako imate kak važen posel, je v vašo korist, da ga čim prej izvršite. Ako rabite pomoči, vam je naš urad s svoiimi 20-letnimi izkušnjami v staro-krajskih poslih drage volje na uslugo. Tudi denar se še vedno tja lahko pošlje. ZNIŽANE CENE DENARNIH POŠILK 7.a Din II Za Lir $ 2.40............ 100 I! $ 5.90............ 100 4.60............ 200 |j 11.50............ 200 6.70............ 300 II 17.00............ 300 10.50............ 500 II 28.00............ 500 20.50............1000 II 55.00............1000 40.00............2000 || 108.00............2000 Pri višjih zneskih sorazmeren popust. — Dolarji se sedaj ne izplačujejo v starem kraju. — Pošiljamo tudi brzojavno. — Cene so podvržene spremembi gori ali doli. V vseh starokrajskih zadevah se vselej obrnite ija: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N. Y. Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblik«. Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini Slovar je priredil In aestavD znani profesor J. Mulaček, Id Je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani CENA: Trdo vezan v platno-- $1.50 Broširan mehko-----------$1.25