Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 61111 Posamezna št.l Din. mesečno, če se sprejema list v upravi, tiaroč- Uprava: Miklošičeva c. S (paviljon) Telefon št. 20 SO, interurban 2050 nlna 4 Din, na domin po pošti dostavljen list S Din. Celoletna naroč- Poštni ček. račun, Ljubljana 15.179 Rokopisi se ne vračajo nlnaSODln, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. tnsera/1 po dogovoru Telefon štev. 30J0 J. Demetrovic - trgov. minister Belgrad, 1. septembra. (AA) Danes je bil z ukazom Nj. Vel. kralja imenovan za ministra za trgovino in industrijo g. Juraj Deme-trovič, bivši pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo. Novi minister je bil danes pred Nj. Vel. kraljem in predsednikom vlade, generalom Petrom Zivkovidem zaprisežen. Belgrad, 1. septembra. (Tel. »Slov. listu«) Za ministra trgovine in industrije je imenovan Juraj Demetrovič, bivši banski namestnik na Hrvatskem in v Slavoniji. Danes ob pol 7 je položil prisego, ki jo je sprejel na- mestnik belgrajskega župnika NVagnerja, bel-grajski kaplan Toma/. Ulaga. Novi minister sprejema jutri dolžnosti od ministra Drinko-viča, ki je bil do sedaj zastopnik ministra za trgovino in industrijo. Kongres rez. oficirjev in „Fidaca" Belgrad, 1. septembra. (Tel. »Slov. listu«) .Ves današnji dan je bil izpolnjen z velikimi slavnostmi rezervnih častnikov. Zgodaj zjutraj so prispeli francoski bojevniki iz Bitolja in Skoplja. Na postaji so jih sprejeli naši rezervni častniki in skavti, ki imajo tu svoj sestanek. V imenu vlade je francoske rezervne častnike pozdravil naš vojni minister, general Hadžič, ki mu je odgovoril v imenu Francozov Herot. Ob 9 se je vršila slovesna otvoritev kongresa »Fidaca«. V imenu vlade ga je pozdravil minister K u ni a n u -d i, a prisotni so bili tudi ministri Maksi-movič, Hadžič in Uzunovič. Po slavnostnem zborovanju se je razvil sprevod, ki je šel po celem mestu ter je občinstvo pri tej priliki prirejalo francoskim gostom in našim invalidom posebno velike ovacije. Pred dvorom so se ustavili Francozi, ki so opazovali sprevod naših rezervnih častnikov. Francoski in naši rezervni častniki so posebno prisrčno pozdravljali Nj. Vel. kralja, ki je opazoval sprevod skozi okno. V družbi z Nj. Vel. kraljem so bili ministri Korošec, Uzunovič, Hadžič in Kumanudi. Po sprevodu se je vršila slovesna posvetitev temeljnega kamna za dom bojevnikov, ki ga je posvetil niški žkof Dositej. Po izvršeni posvetitvi se je vršila v pozdrav našim rezervnim častnikom slavnostna seja belgrajskega občinskega odbora. Na seji je z dobrodošlico pozdravil rezervne častnike podžupan belgrajski dr. S t o -j a d i n o v i č. Nato je belgrajska občina priredila banket na čast francoskim bojevnikom v restavraciji Klerič. Na banket so bili poleg francoskih gostov povabljeni tudi mnogi drugi predstavniki naše vojske in političnih krogov. Belgrad, 1. sept. (a.) Pri polaganju temeljnega kamna za »Dom bojevnikov« je imel predsednik Udruženja rezevnih oficirjev in bojevnikov, polkovnik Milan Milosavljevif govor, v katerem se je spomnil žrtev, ki so padle za naše osvobojenje. Nato je govoril o zaslugah Nj. Vel. kralja, čegar visoko ime bo nosil novi dom. Nova stavba naj postane vojni panteon, ki bo še pozne redove spominjal na pokolenje, ki je ustvarilo s svojimi brezpri-mernimi žrtvami našo veliko domoviuo. Pod krovom novega doma naj se izvrši mobilizacija vseh zdravih nacionalnih sil naše države. Svoj govor je završil z vzkliki: »Živel kralj! Živeli bojevniki!« Pozdravni govor ministra Kumamtdija Belgrad, 1. sept. (A. A.) Zastopnik ministra zunanjih del dr. Kosta Kumanudi je imel danes ob 11.'10 na kongresu »Fidaca« v oficirskem domu govor, v katerem je med drugim dejal: »Pozdravljam vas v imenu kraljevske vlade kraljevine SHS in želim vam prisrčno dobrodošlico ter prijetno bivanje med našim prebivalstvom. Nato je Kumanudi naglašal, kako je naše prebivalstvo ponosno, da se vrši kongres »Fidaca« v naši državi. Ni slučaj, da se proslava lOletnice »Fidaca« vrši ravno v državi, kjer so bile doprinešene za splošen mir in za zmago pravičnih idej največje žrtve. Nato je govornik poveličal delovanje »Fidaca«, ki je prva pokrenila veličastno idejo o večnem miru. Deset let neprestanega dela ni zadostovalo, da se popravijo razdejanja in da se izravnajo žrtve, toda nedvomno je, da bo ideja miru slavila svoj končni triumf. Po uje-dinjenju in osvobojenju ima naša država samo en cilj: da bi v mejah, ki so jih razširile mednarodne pogodbe, mogla uživati blagodali trajnega in srečnega miru.« Belgrad, 1. sept- (A. A.) Podpredsednik ; »Fidaca« Ljuba Štefanovič je imel na današnjem kongresu »Fidaca« govor, v katerem je pozdravil prisotne v imenu starih srbskih bojevnikov. Tujini in domačini gostom .je želel dobrodošlico na zemlji, ki je bila za vedno osvobojena. Za tem je govoril o zaslugah angleških, francoskih, belgijskih, italijanskih, poljskih, portugalskih, rumlinskih in češkoslovaških bojevnikov ter poveličeval vrline njihovih narodov. Misija »Fidaca« obstoja v tem, da ohrani vezi in soglasje, ki je bilo potrjeno s krvjo na bojnih poljanah. »Fidac« je postal na ta način čuvar miru in pomočnik i Društva narodov, ki jo po pravici upanje vseh j narodov v boljšo prihodnost. Zastopniki „Fidaca" pri kralja Belgrad. 1. septembra. (Tel. Slov. lislu«) | Danes je Nj. Vel. kralj sprejel v avdienco , francoske bojevnike, s katerimi se je raz-| govarjal nad tričetrt ure. V imenu vseh bo-i jevnikov ga je pozdravil Herot. Nj. Vel. kralj je vsem udeležencem avdience podal roko in se razgovarjal s posamezniki ter z njimi obujal spomine na vojna leta. Govor iranc. poslanika Belgrad, 1. sept. (a.) Na današnjem ban-i ketu, ki ga je priredila belgrajska občina v čast članov »Poala d'Orient« je imel francoski poslanik v Belgradu Dard nagovor, v katerem se je zahvalil kraljevski vladi ter občinskim upravam v Bitolju, Prilepu, Skoplju in Belgradu za gostoljubnost napram francoskim bojevnikom. Zatem se je spominjal velikih francoskih in jugoslovanskih vojskovouij ; na solunski fronti. Imenu Franchet de Espe-rayja, Serailla. Mišiča, Stepanoviča itd. bodo ostala zapisana z zlatimi črkami, f/. Male Srbije je postala velika Jugoslavija, Ki vzdržuje enake prijateljske stike s Francijo. Za tem je Dard govoril o Napoleonovih vo;uik'h, ' ki so oživeli slnro Ilirijo, baš v času, ko je v Srbiji Karagjorgje klical svoje vojake na 1 ustanek proti Turčiji ter za neodvisnost Si V ije. Svoj govor je završil v srbohrvatskem jeziku s klici: »Živel kralj Aleksandei' Živela , Jugoslavija!« „Zeppelin" odplul v Evropo Lakehurst, 1. sept. (Tel. »SI. 1.«) Zrakoplov »Zeppelin« je davi ob 7.20 njujorškega časa startal za polet v Friedrichshafen. Pri startu so bile navzoče ogromne množice ljud- stva, tako da so oblasti komaj vzdržmale red in je zrakoplov mogel nastopili ••vojo pot šele z dveurno zamudo. Atentat s peklenskim strojem v Berlina Berlin, 1. sept. (Tel. »SI. L«) Davi ob petih je pred poslopjem nemške državne zbornice eksplodiral peklenski stroj. Razbita so vsa okna v podzemlju in več oken tudi v pritličju in v prvem nadstropju. V pritličju je eksplozija napravila tudi precejšnjo škodo. Ljudje pa niso bili poškodovani. Policijsko predsed-ništvo v Berlinu je razpisalo za izsleditev atentatorja nagrado 25.000 mark. Obširna poizvedovanja so že dognala, da je po konstrukciji peklenskega stroja in tudi po drugih okolno-stih smatrati, da so storilci v zvezi z atentati v Schlesvvig-Holsteinu. Bomba je bila sestav- ljena natančno tako, kakor bombe v Schlesvvig-Holsteinu. Bomba je 30 eni visok, precej masiven zabojček z eksplozivno snovjo in z malo budilko, katere kolesje je bilo s finimi žicami zvezano z električno baterijo. Berlinska policija smatra, da je atentat v zvezi z zaključkom haaške konference. Domneva se, da so gotovi nacionalistični krogi hoteli s tem izraziti svoje nezadovoljstvo. Berlinska policija je bila ves današnji dan v živahni zvezi s svojimi uradniki, poslanimi v Schleswig in Liineburg. Obveščali so -e medsebojno o svojih opazovanjih. London pozdravlja Snoivdena London, 1. sept. (Tel. »SI. 1.«) Snowden, njegova soproga in trgovinski minister Gra-ham, so dospeli v London, kjer jih je pričakovala velika množica ljudstva. Policija je morala delati red, da jc Snovvden mogel na- daljevati pot s kolodvora. Snowden bo v ponedeljek imel v angleškem radiu tričetrturno predavanje, v katerem bo poročal o svojih doživetjih v Haagu. London, 1. sept. AA. Finančnemu mini- stru Snowdenu so bile prirejene na postaji v Londonu veličastne manifestacije. Policija je aretirala nekoliko komunistov, ki so hoteli manifestirati proti Snowdenu. Po svojem prihodu je Sno\vden sprejel časnikarje ler izjavil, da je konferenca uresničila najboljše želje in da smatra, da bo pravkar sprejela rešitev re-paracijskega vprašanja omogočila gospodarsko obnovo Evrope. Nadaljnji uspeh konference je izpraznitev Porenja. Na koncu je dodal, da je konferenca v glavnem ugodila angleškim zahtevam in da bodo uspehi te konference enaki uspehom konference v Locarnu. Srečen sem, je pristavil Snowden, da je haaška konferenca zaključila svoje delo v ozračju prijateljskih simpatij. Sestanek MacDonatda z Briandom Pariz, 1. sept. (A. A.) Havas poroča, da sla na včerajšnjem sestanku Briand in Mac-donald pretresala vprašanje, ki je v zvezi s septembrskim zasedanjem Društva narodov. Oba državnika sla so razgovarjala nadalje o vprašanju pomorske razorožitve ler o poglobitvi prisrčnih stikov, ki obstojajo med Anglijo in Francijo. Marinkovic v Ženevi Belgrad, 1. septembra. (Tel. »Slov. listu*) Iz Ženeve javljajo, da je tja prispel ju"««lo-vanski zunanji minister dr. Marinkovic. Narod velikemu pesniku Belgrad, ,L septembra. (Tel. »Slov. listu«) Iz Cačka in drugih krajev, koder vozijo posmrtne oslanke pesnika Ive Vojnoviča, prihajajo poročila, da ljudstvo povsod prireja velike žalne manifestacije. Nesoglasja v „Srpski Matici Novi Sad, 1. septembra. (Tel. »Slov. listu«) Danes se je tu vršilo zborovanje Srpske Matice, ki ga je otvoril dosedanji predsednik V rh ovce. V imenu prosvetnega ministra je zborovanje pozdravil Itista Odavič. Na zborovanju jo prišlo med pristaši stare upravo in njene opozicije do hudih nastopov, tako da so morali radi nastalih nemirov, ki so onemogočili vsako razpravo, skupščino prekiniti in jo nadaljevati šele ob 5 popoldne. Opozicija je nastopila proti dosedanji upravi z očitkom, da se bavi samo s književnimi vprašanji ter skuša prodreti z novo upravo, ki naj bi se poleg književnih vprašanj bavila tudi s čisto narodnoobranibnini delom v Vojvodini. Belgrajski Židi protestirajo Belgrad, 1. septembra. (Tel. »Slov. listu«) Danes se je vršilo v Belgradu protestno zbo-| rovanje Židov povodom dogodkov v Palestini. Glavni govornik dr. Sox je naslikal razvoj dogodkov v Palestini. Zborovalci so sprejeli na njegov predlog resolucijo, ki zahteva od vseh evropskih držav, da zaščitijo preganjane Žide v Palestini. Resolucija poziva predvsem angleško vlado, da napravi v deželi red ter zaščiti življenje in imetje Židov v Palestini. Belgrajske vesti Belgrad, 1. sept. (a.) Poljski poslanik na našem dvoru g. Babinski je odpotoval z Bleda na Poljsko na enomesečni dopust. Belgrad, 1. sept. (a.) Znani poPski novinar in prijatelj naše države g. Kazimir Smo-gorzewsky jc prispel v Belgrad, kjer ostane več dni iu bo prisostvoval tudi svečanostim »Fidaca«. Belgrad, 1. septembra. (Tel. »Slov. lislu«) Jutri popoldne bo VZS nadaljeval razpravo o ljudskošolskeni zakonu. Belgrad, I. septembra. (Tel. »Slov. listu«) j Danes so v Skoplju slovesno otvorili gospo-j darsko razstavo. To je prva tovrstna prireditev v južni Srbiji. Istočasno so otvorili v Skoplju ludi blagovno borzo. Potovanja Venizelosa Atene, 1. sept. (Tel. »SI. L«) »Hestia« I javlja, da bo ministrski predsednik Venizelos J svoj obisk v Berlinu in Pragi porabil za to, j da bo tam razpravljal o nekaterih splošnih : vprašanjih glede trgovinskih odnošajev Gr-i čije z Nemčijo in Češkoslovaško. Zato se bo Venizelos v Berlinu iu Pragi zadržal nekoliko bolj dolgo, kakor v drugih glavnih mestih, katere misli poleni še obiskati. Otvoritev dunajskega velesejma Dunaj, l.sept. (Tel. »SI. L«) Zvezni predsednik Miklas je otvoril danes lelošnji dunajski jesenski velesejcm z nagovorom, v katerem je naglašal, da je iskali pot k notranjemu pomirjenju v Avstriji v gospodarskem delu, ki jo za Avstrijo tudi radi tega najvažnejši zunanjepolitični moment, ker je Avstrija v gospodarskem pogledu navezana na izvoz. Glavne atrakcijo dunajskega jesenskega sejma so južnoafriška, egiptska, sovjetskoraska, hotelska in radijska razstava. Velik vlom v Beethovnovi ulici Včeraj med 4 in G popoldne jo bil v Beethovnovi ulici št. 6 izvršen velik vlom. V i stanovanje finančnega svetnika Mozetiča v drugem nadstropju so vdrli neznani vlomilci in pobrali iz stanovanja vso zlatnino v vrednosti okrog 15.000 Din. Policija jo uvedla strogo zasledovanje in jo baje vlomilcem že na sledu. nimnjskn vremenska napoved; Večinoma jasno, zelo loplo. Temelji našega napredka Glavna zasluga velesejmov je, da podajajo jasno in razločno sliko o stanju produkcije. Zlasti za ljubljanske velesejnre velja to, saj je tu vse združeno, kar imamo, saj je tu razstavljena vsa naša produktivna sila. A ravno tako tudi vsa naša produktivna zaostalost. Če vidimo n. pr. cele vrste iz tujino uva-žanih poljskih strojev, potem se samo od sebe postavlja vprašanje, zakaj nimamo Slovenci sami tovarne za poljedelske stroje, zakaj se noben posameznik in nobena korporacija ne loti izdelovanja poljskih strojev, ko mora vendar dati to izdelovanje velike dobičke. Če pa že kje nastane taka tovarna — iu nekaj strojev se res že izdeluje doma — kako to, da vse korporacije ne podpirajo tega podjetja, temveč še nadalje naročajo tuje stroje? Prav ista stvar je s celo vrsto drugih izdelkov. Mogli bi jih izdelovali donia, pa jih naročamo v tujini. Tako gre denar iz dežele, namesto da bi doma ustvarjal nova bogastva in dajal ljudem nove mo>.uosti zaslužita. Ni čuda potem, če morajo ljudje v tujino in če že desetletja požira tujina ves naš naravni prirastek, da ne pridemo nikamor naprej. V zadnjih letih se je sicer že marsikaj izboljšalo, toda tem (K) našega razvoja je še vedno prepočasen. V primeri z velikanskim in hitrim napredkom drugih narodov je naš skromen napredek že nazadovanje. Zato je odrešitev iz našega siromaštva le v tem, da čim bolj povečamo svojo produktivnost, da se polagoma čisto osamosvojimo od tujine. Da to moremo doječi, je letošnji velesejem jasno pokazal. Predvsem pa je to dokazala zadružna razstava. Imamo zdravo in vedno bolj se razvijajoče zadružništvo, ki je zlasti glede zbiranja ljudskih prihrankov na višku. Kapitalna moč naših zadrug rasle stalno in še bolj bo narasla, če bo tudi ves čisti dobiček tega zbranega kapitala ostal zadrugam. Potreba, da bodo zadruge svoj denar tudi same, brez posredovanja drugih zavodov, uporabljala za investicije, je vedno večja. To tudi vsled tega, ker je zadružni denar najcenejši in zato rentabilnost od zadrug financiranih podjetij vedno večja. Vrhu tega pa je število zadružnikov že tako veliko, da tvorijo ti trg, ki zasigura velik odjem. Tudi statistična služba pri zadružnih zvezah je tako dobra, da je mogoče v kratkem izračunati, koliko svojih potrebščin dobivajo zadružniki iz tujine. Stremljenje naših zadrug mora biti, da polagoma prevzamejo one vse to kritje. Ustanavljanje novih podjetij postaja vedno bolj neobhodno potrebna naloga našega zadružništva. Veliko lepega in dobrega se pri nas že izdeluje, a vse io je tako malo znano dostikrat celo nam samim, kaj pa šele tujini. Tako je n. pr. naša pohištvena industrija na tako visoki stopnji, da more konkurirati z vsako tujo. In vendar! Koliko pohištva se še vedno uvaža, koliko se še vedno po južnih krajih naroča pohištva v tujini, ko bi ga mogli dobiti ti naročniki v Sloveniji cenejše? Vzrok tega nedostatka je v tem, ker so naše zadruge vsled svoje solidnosti le malo navdušene za reklamo. Ali potrebno je, da postanejo navdušene za reklamo, ker ena glavnih nalog zadrug mora biti tudi ta, da popularizirajo izdelke svojih članov povsodi. En mizar ni dovolj močan, da bi razvil v tujini ali samo v državi veliko reklamo za svoje izdelke. Zadruga vseh mizarjev pa hi to reklamo zmogla in vsi mizarji bi prodali več. Vsaka Zadružna zveza bi morala imeti svoj reklamni oddelek. To je tembolj potrebno, ker je pri nas še vsa plakatna in propagandna tehnika nerazvita. Preudarka je tudi vredna misel, če up bi kazalo, da bi se naše Zadružne zveze imele skupen reklamni oddelek, vsaj za nekatere panoge, skupnih interesov je na vse zadnje vendarle precej. Tako so skoraj vse Zadružne zveze interesi rane na tem, da postane bohinjski sir čim najbolj znan, isto je glede čipk in vseh drugih izdelkov domače industrije. Tudi to je treba razviti do največje mere, ker tudi v tem je temelj našega napredka. Zopet primer z letošnjega velesejma. Tako je letos razstavljena izboljšana mehanična kro-sna na ročni pogon. Ta tkslni stroj je silno enostaven in tudi zelo poceni (nekaj nad tisoč dinarjev). Vsaki kmečki hiši bi mogel tak stroj zaslužiti čez zimo lepe denarce, ker je tudi njegova uporabnost izredno velika. Takih primerov je na velesejmu še vee polno in povsodi se odpirajo novi viri dohodkov. Smo optimisti in verujemo, da se bodo ti novi viri dohodkov tudi odprli. V tem prepričanju nas zlasti še potrjuje letošnja zadružna razstava, ki je jasen doka« varčnosti in delavoljnosti našega naroda. Temelji, ki so ustvarili naše zadružništvo so tudi temelji našega napredka in zato verujemo v napredek našega naroda. v Žrtev fantovskega pretepa Ljubljana, 1. septembra. Nocojšnji brzovlak iz Rflke.kn Je v Ljubljano pripeljal kletnega ževljarskega pomočnika Franceta Martlnčidn, ki je hudo obslreljpn zadaj v rebra. Ko to pišemo, leži Martinčifi šo vedno nezavesten v bolhir.i, kamor ga je ljubljansko reševalna postaja s svojim vozom prepeljala. Martin*!" je doma iz GrtCCflje vasi pri Zifch ter jc [jo poročilih žrtev fantovskega pretepa. Stanje Martinčiča je hudo resno. Zmaga našega zadružništva Da se imamo zadružništvu v prvi vrsti zahvaliti za ves lep razvoj naroda, smo vedeli že vsi dolgo. Da pa je zadružništvo pri nas doseglo tako mogočen razvoj in da je naravnost rešitev slovenskega naroda, tega se dostikrat ni*o zavedali niti tisti, ki mislijo, da so rojeni voditelji naroda. Zadružna razstava pa je Io veselo resnico statistično dokazala, občni zbor Glavne zadružne zveze pa je potrdil še več, da namreč naši zadružni delavci nočejo počivati na lavorikah, temveč da streme vedno naprej, dokler popolnoma ne dosežejo svoj cilj. Ta cilj pa .je isti, kakor ga ima slovenski in ves jugoslovanski narod. Zasigurati narodu tem lepšo bodočnost, dati mu tem večje blagostanje, da bo mogel v vsej krasoti razviti vse svoje sile. Zato pozdravljeni naši zadružniki, zato hvala vam v imenu naroda, kateremu je posvečeno vse vaše plodonosno delo in vsn ljubeča skrbi ★ Na kongres Glavnega zadružnega saveza so prihiteli delegati z vseli strani države. V dvorani Delavske zbornice, kjer se je včeruj vršilo glavno zborovanje zadružnikov, se je nabralo nad G00 delegalov posameznih zadrug. Vse je družila velika in enotna misel, da je le v zadružništvu možnost našega napredka, možnost in njihov napredek v blagostanje. Kongres Glavne zadružne zveze se je pričel včeraj ob 9 zjutraj. Predsedstvo kongresa so tvorili prof. Bogomil Hemoc, minister n. r. Anton Kristan in Rudolf Gnjler iz Zagreba. Otvoritev kongresa. Kongres je ob 0 otvoril g. Anton Kristan. Pozdravil je vse številne prisotne zadružnike, nato pa poudaril, da je la kongres jubilejni kongres, zakaj »Glavni zadružni savez« praznuje letos desetletnico svojega obstoja. Predsednik g. Kristan je nato pozdravil odlične predstavnike, tako zastopnika ljubljanskega vel. župana dr. Andrejko, obl. komisarja dr. Natlačena, predsed. zbor TOI Jelačina ml., predsednika Del. zbornice Čobala, zastopnika zveze srbskih zadrug Djordjeviča, direktorja zveze nabavljalnih zadrug državnih uradnikov Vlado Vojnovifa, direktorja zveze agrarnih zadrug v Osijeku, Novem Sadu in Bečkereku dr. Andriča, direktorja Smodiča za Zadružno zvezo v Celju, zastopnika Malice živih in mrtvih Jugoslovanov DušanaSrnkifa, zastopnika srbskega poljedelskega društva dr. Mitroviča in dr. Ratkovifa in druge. Po pozdravili posameznih delegatov je , predsednik kongresa predlagal udanoslno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru l. v Belgradu ter pozdravni brzojavki ministru dr. A. Korošcu v Belgradu kot svojemu predsedniku, in ministru dr. Otonu Fraingešu. Predsednik je nato prečita! mnogoštevilne pismene pozdrave kongresu. Med drugimi brzojavke Internacionalne zadružne zveze v Londonu, Centrale poljedelskih zvez v Švici, Državne zveze nemških poljedelskih zadrug v Berlinu in druge. Predlagal je tudi brzojavni pozdrav načelniku mednarodnega urada dela Albertu Thomasu. Predsednik je nato prečital še oprostilni pismi ministrov dr. Antona Ko-rošca in dr. Frangeša, ki sta bila zadržana v Belgradu. Pozdravi zastopnikov. Po otvoritvi kongresa je pozdravil zbrane zadružnike predsednik Delavske zbornice g. Melhijor Čobal kot domačin zborovalne hiše. Poudaril je, da zadružništvo pocenjuje produkcijo, konsuni in kredit. Za njim j;? toplo pozdravil kongres zastopnik vel. Žitp. dr. An-drejka. Oblastni komisar dr. Natlačen je poudarjal: Važnosti zadružništva sc naša oblastna samouprava v popolni meri zaveda, kn.r jc tudi v dejanju dokazala. Zadružništvo je slovenski narod gospodarsko osvobodilo in naša želja ie, d.n bo osvobodilo tudi vse Jugoslovane in jih privedla do konsolidacije. S lega tališča smo veseli, da se kongres Glavne zadružne zveze vrši v središču ljubljanske oblasti. Prav toplo je pozdravil kongres zastopnik ljubljanske mestne občine g. nadsvelnik Jančigaj. Predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jeln-čin ml. pa je naglašal, da je tokrat morda prvič, da se udeleži zastopnik trgovskih krogov zadružnega zborovanja. Toda današnje trgov-stvo ni več na nekdanjem ekskluzivflom stališč,u, temveč ve ceniti napore slehernega za povzdigo narodnega gospodarstva In blagostanja, zlasti ve ceniti zasluge zadružništva. V nadaljnjem govoru g. Jelačin izraža željo, da bo agrarna banka nesebično delovala za povzdigo našega kmetijstva in kmetijskih zadrug. Predsednik nato pozdravi nekatere novo-došle zadružnike, tako dr. Ludvika Prohasko, bivšega tajnika Glavne zadružne zveze in sedanjega načelnika kmetijskega ministrstva, zastopnika zagrebške oblasti ing. Kovačeviča, zastopnika vrbaske oblasti ing. ftgr. Lazarja Markoviča, zastopnika srbskih obrtniških zadrug Dragoljuba Gjurkoviča, obenem pa je predlagal pozdravni brzojav staremu jugoslovanskemu zadružniku Mihnjlu Avramoviču v Belgradu. — Pomeml>en je bil pozdravni govor dr. Ludvika Prohaske, ki je sporočil, da s»o Občni zbor Glavne zadružne zveze zborovanju sprejeli resolucijo, da bo vsak agronom v svojem okrožju deloval za osnovanje novih kmetijskih zadrug. Za govori in pozdravi še nekaterih delegatov so sledili referati in teoretična predavanja o zadružništvu. Ing. Ivan Varga, inšpektor Glavne zadružne zveze v Belgradu, je imel slavnostno predavanje o desetletnici obstoja in dola Glavne zadružne zveze. Zadružništvo v Jugoslaviji ni od včeraj. Nacionalni momenti so se pri snovanju zadrug združili s socialnimi momenti. Nacionalna in gospodarska samostojnost našega naroda je bila leda j najaktualnejši problem ter končni in vrhovni cilj vsakemu naporu javnega življenja in tudi zadružništvu. Zlasti velja to za one kraje, ki so pripadali prej avstro-ogrski monarhiji. Predavatelj se je z mnogimi citati in navedbami izkazal kot dober poznavatelj zgodovine slovenskega zadružništva Med drugim je tudi navajal dr. Kreka, kateremu je bilo zadružništvo del njegovega »jaza« in je postalo tudi eden najdragocenejših del njegove oporoke. Na seii dne 2. februarja 1910 zadružne sekcije poverjenišlva za agrarno reformo narodnega sveta v Zagrebu je prišlo do resnih poskusov, da se pripravi zedinjenje vseh zadružnih orgnnizncij v nnši državi. Posledica tega in naslednjih posvetovanj je bila, da se je v kratkem osnovala Glavna zadružna zveza Jugoslavije. Ustanovni obrni zbor pa se je vršil 14. junija 1919 v Belgradu pod predsedstvom bivšega ministra narodnega gospodarstva Sime Lozaniča. Kot predsednik pa je bil izvoljen sedanji minister dr. Anton Korošec. Zgodovinsko važna je tudi anketa, ki se je vršila dne 13. in 14. septembra 1924 v Belgradu pri kmetijskem ministrstvu na poziv tedanjega kmetijskega ministra dr Kulovca. Anketa je sklenila osnovanje centralne zadružne banke v zadružni obliki in na zadružni podlagi. Tudi z idejo osnovanja Privilegirane agrarne banke, ki je nastala ravno v desetem letu obstoja in dela zveze, se je Glavna zadružna zveza baviln že od početka. Stalno pričakovanje zadružništva pa je, da se uveljavi edinstveni zadružni zakon. — Sledil je referat dr. Jože Basaja o »Zadrugi in zadružni zakonodaji«. Iz izčrpnega in temeljito zasnovanega poročila dr. Jože Basaja, ki ga objavi jutri »Slovenec«, naj posnamemo samo nekaj glavnih misli: Ugodna in zadružništvu naklonjena zakonodaja lahko pomeni Hermesove peniti za mogočen razmah'in napredek zadružništva, dočim zadružništvu nenaklonjena zakonodaja 'aliko umrtvuje vse zadružno življenje in delo in ga sili v pogibelj. Dokaz za to je angleški zadružni zakon, ki je omogočil mogočen razmah angleškega zadružništva. Isto velja tudi za nemško in francosko zadružništvo. Naša država pa trpi predvsem radi neenake zadružne zakonodaje. Razumljivo je radi tega, da stremi vse r-ase zadružništvo za enotno zadružno zakonodajo. Ta zakonodaja naj bi obsegala vse zadruge. Za zadružništvo naj velja predvsem prosta pot, možnost prostega razvoja. Govornik je nato definiral stališče zadružništva do davčnega zakona, do taksnih predpisov (v tem naj velja za zadruge taksna prostost) in do drugih zakonskih predpisov, ki naj predvsem protežirajo zadružništvo. Ing. Vojislav Djordjevič je predaval o »zadružništvu kot novem ekonomskem sistemu«. Posrečilo se mu je prav dobro očrtati troje sistemov, ki veljajo za gospodarsko življenje človeka: ekonomske-liberalno šolo, na kateri . temelji ves današnji kapitalizem, doktrino, ki j zagovarja bedo mas in blagostanje redkih, da-j Ije komunizem (socializem), doktrino nemož-I nosti vsake produkcije in končno zadružni-I štvo, ki uporablja ustvarjajoče silo človeka, jo hrani, dviga, obenem pa hrani in dviga tudi blagostanje zadružnikov. Nikoln Jagatič je poročal o »splošnih principih zadružne organizacije«. Vrednost zadruž- Račun PoStne hranil. Ljubljana štev. 10.680 ništva ni samo v ustvarjanju materialnih dobrin, temveč tudi v ustvarjanju moralnih pri. dobitev. Kapitalizem, najsi bo pod krinko in-dividualizma ali gospodarskega liberalizma, pretirano naglaša pravice posameznika pred družbo. Kapitalizem je poganski gospodarski sistem, ki ne odgovarja sedanji družabni morali. Socializem in vsi njegovi radikalni iz-rodki no odgovarjajo naravnim zakonom in je njegovo nemoč moral priznati tudi Lenin sam z besedami: »Komunizma ne moremo ustvariti v celoti, ker nunamo komunistov.« Zadružništvo pa je sredina med socializmom in in-dividualizmoin. Ni pa kompromis med obema. Zadružništvo je oblika samopomoči malih, pravi izraz njihove vzajemnosti in pomenja najboljši instrument za zadovoljitev teženj človeštva. Zadružništvo je tudi edini Izhod iz sph sne gospodarske krize, v kateri se človeštvo sedaj nahaja. Inšpektor poliedelskega ministrstva Miloš Stibler je poročal o našem zadružnem šolstvu in merah in sredstvih zn njegov napredek. Naglašal je, da so moderne zadruge logična posledica gotovih socialnih in družabnih odnošajev, ki se pojavljajo v vsakem narodu. Vendar kup-čijska strast sama ni iu ne sme biti glavni razlog za propagando in za ustvarjanje zadružništva ter zadružnega šolstva. Zadružnim zvezam so predvsem potrebni dobri revizorji in drugi uradniki. Dandanes nI naroda z dobro razvitim zadružništvom in brez stalnih zadružnih šol. Govornik nato navaja podatke o raznih sistemih zadružništva pri posunieznih narodih. Martin Glavina poroča nato o življenjskih problemih našega agrarnega zadružništva. Iz njegovih izvajanj so spoznali zborovalei, kako ogromne naloge izpolnjuje zadružništvo za vojvodinskega kmeta. S tem so bila teoretična predavanja zaključena. V zmislu vseh teh predavanj je kongres sprejel resolucije, ki so močna manifestacija zadružne ideje. Ob zaključku zborovanja je predsednik Kristan še poudarjal, da je želja vseh zadružnikov, da novo osnovana Privilegirana agrarna banka dela le s posameznimi zadružnimi zvezami. Ta zahteva je bila sprejeta z burnim aplavzom. Popoldne so si ogledali zborovalei zadružno razstavo na velesejmu. Zvečer se je Vršila v zeleni dvorani »Uniona« skupna večerja. Danes zjutraj pa se zadružniki odpeljejo z avtobusom na Jesenice, v Kropo in v Kamno gorico ter Škofjo Loko, kjer si bodo ogledali tamkajšnje zadruge. Ali res samo zato? Ljubljanski popoldnevnik poroča, kako so neki podivjani fantje v Ihanu napadli z zasede šoferja Norana in ga potolkli na tla, nazadnje pa je neki poseben junak nezavestnemu in v krvi ležečemu šoferju zasadil nož v hrbet. Svoje poročilo zaključuje ljubljanski popoldnevnik z besedami; »Fantovski pretepi škodujejo našemu ugledu v zunanjem svetu in zato bi morale stopiti oblasti junakom noža in kola prav pošteno na prste.« Ali morda res zamo zato? Ali ne tudi zato, ker taka podivjanost in surovost ponižuje človeka in žali Boga? Mislimo, da je to i celo v vsakem oziru prvo. Baš na to pa se da-i nes pozablja in zato se širi surovost in zato pada srčna kultura. Samo radi tega pa so mo-| goče take podivjanosti, o kakršni poroča ljub-; ljanski popoldnevnik. Drugo vprašanje pa je, če se slovenski tisk danes še zaveda, da je njegova naloga tudi še, da skrbi za dvig srčne kulture? In da mo-| ramo o tem dvomiti, je'bolj žalostno, kakor pa so fantovski pretepi. Saj so ti le posledica splošnega zla, pomanjkanja srčne kulture. \f z\ Račun Poštne hranil. Ljubljana Stev. 10.680 Ljubljana je denarni zavod Ljubljanske oblasti, ki jamči za vloge z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje nevezano po vezano višje do 7% brez odbitka rent. davka Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji — daje menična posojila — vrši vse kontokorentne posle IVafboli varna naložba denarja Cela vrsta uspelih podeželskih prireditev Ljubljana, dno 1. septembra. Današnja nedelja je bila kot nalašč pripravna za razne prireditve, ki so jih razna društva prirejala na deželi. Ril je lep, krasen, solnčen dan, po ljubljanski okolici so kmetje v skrbeh za vreme celo sušili seno, Ljubljančani pa so že zurana zapustili mesto in jo mahnili na deželo v razne smeri. Na Limbarski gori se je vršil romarski shod. ki se ga je udeležilo ljudstvo od vseh strani, zlasti z Gorenjske. Že v soboto zvečer »o se romarji vozili z okrašenimi vozovi iu s pesmijo proti Moravčam in Krašnji, odkoder je na Linibarako goro uajlepši dohod. V Domžalah je tamkajšnja orlovska družina praznovala 20 letnico svojega obstoja, obenem M) blagoslovili nov prapor, delo našega nio^stra Plečnika. Orlov in Orlic se je v Domžalah zbralo par sto iz vsega obširnega kamniškega okrožja. Dopoldne se je skozi Domžale razvil pester sprevod, v katerem je korakalo okrog 270 orlovskega članstva. Pred sveto mašo je nov prapor blagoslovil domžalski župnik, duh. svetnik Val. Beruik, ki je nato imel lepo pridigo o namenih in ciljih orlov-stva. Praporu je kumovaln gospa Marjetka Fik, soproga pekarskega mojstra v Domžalah. Popoldne se je na vrtu društvenega doma v Domžalah vršila zanimiva javna telovadba, ki je potekla v popolnem redu in v splošno zadovoljstvo. Zlasti je ugajala orodna telovadba kombinirane orodne vr-eter ter zadnja točka članic. V Cerkljah na Gorenjskem so danes popoldne blagoslovili novo motoruo bnzgulno, ki jo je dobavila gasilnemu društvu v Cerkljah firma Ro-senbauer iz Linza. Brizgalni je kuinovala gospa Kantova, soproga trgovca iz Kranja, katoro so gasilci z godbo na čelu spremili v vas pred farno cerkev, kjer je nato blagoslovitev izvršil dekan Dolinar iz Cerkelj. Ob tej priliki so govorili o pomenu slavlja: gg. dekan Dolinar, trgovec Kero kot načelnik gasilnega društva v Cerkljah in Sa-jovic iz Kranja kot načelnik gorenjske gasilske župe. Nafo so vsi gasilci, okrog 120, odkorakali v cerkev k litauijam. nakar je bila kratka vaja z novo brizgalno. Nato se je vršila domača veselica — brez plesa, kar štejemo cerkljanskim gasilcem v čast. Igrala je domača cerkljanska godba. Na Jetlri prt Ljubljani so tudi imeli vesel in zanimiv dan. Pred kratkim ustanovljeni tambu-raški zbor je imel na senčnatem vrtu »Alešove« gostilne svoj prvi javni koncert, ki je povoljno izpadel. Kvartet pevskega zbora prosvetnega društva je zapel tudi par uspelih pesmi. Na Čatežu pod Zaplazoin so praznovali domačini izredno slavnost. Pomožni škof g. dr. G. Rožman je blagoslovil novi društveni dom, ki ga je tamkajšnje ljudstvo na pobudo svojega vnetega župnika, g. Henrika Povšeta v zadnjem času sezidalo. Po maši se je pred cerkvijo vršilo zboro- vanje, ki ga je otvoril domači župnik Povše, vodil pa trebanjski dekan, g. Tomažič. Kot slavnostni govornik je nastopil urednik .Slovenca,:, bivši narodni poslanec F r. K r e m i a r. Govorila sta že zastopnika Orla in Orlic ter v imenu novomoSke podzveze br. Žukovec. Zborovanje je s kratkim govorom zaključil g. dekan Tomažič iz Trebnjega. Popoldne se je v prijaznem naravnem domačem stadionu vrfcilu orlovska javna telovadba. Ljudstvo se je nato proti večeru zadovoljno in navdušeno razšlo. Avtomobilska nesreča pri Jezici Jezica, 1. septembra. Nocoj hb je pri črnuškem motu zopet dogodila težja avtomobilska nesreča, ki bi skoraj končala s smrtno žrtvijo. Od Črnuč sem je privozil s kolesom Vinko Kosmač, posestnik z Ježice. Očividci prijiovedujejo, dn je Kosmač s kolesom ko-lebal po cesti sem in tja. Vozil je pravilno po desni strani ceste, tik ub gramoznih kupih. Tisti čas je od Črnuč sem čez most privozil tudi avto trgovca čučka iz Ljnbliane. Šofer je vozil za Kosmačem, trobil, trobil, toda Kosmač *o ni mogel pravočasno umakniti. Avto se ie z vso silo zaletel v Kosmača ter ga podrl na tla s kolesom vred. Vlekel ga Je kakšnih 10 metrov s soboj, potem s nogah. Svoboda : Ilirija 2 : 0 (0 : 0) kombinirani juniorji Ilirije so zaigrali prav dobro, imeli so celo več od igre iu le neodločnost napada ni prinesla /.uslu/enogu uspehu. I)<> I 35. minute drugega polčasu je bila ijrra neodlo-I cena, Svoboda je dosegla vodilni gol i/ preostro I dosoiene 11 metrov ke. Drug gol je padel i/ cen-[ tra desnega krilu. ZUNANJE TKKMK Dunaj, 1. sopt. (Tel. SI. l.<) Danes se io pričela na tlunaju jesenska Rezlja nogometa. Igrale so igre: Rapid-Adniira jo končala neodločeno 0:0. Nicholaon-Hertn 8:2 (2:2). Wionor Sport-klub-llakoah 2:1 (0:0). Prijateljska igra Wacker-Slovan 2:1 (0:1). Praga, I. sopt. (Tel. SI. I. ) Viktorija žiž-kov-Teplice 5:3 (1:2). — S. K. Kladno-Bohomian 3:2 (0:2). Meddržavna tekma amaterjev mod češkoali*-vaško in Avstrijo za evropski pokal se je igrala danes v Brnu ter je končala z zasluženo zmago Avstrijcev 3:1 (2:1). Budimpešta, I. sopt. (Tel. S!. 1. ) Iljpeil-Hungaria 4:2 (1:2). Bnstla Segedin-Bocskay De-brocin 5:0 (8:0). Počil h, 1. sopt. (Tel. : SI. 1. ) Budai 33 proti Pecs Haranva 3:0 (1:0). Kaposvar, 1. sept. (Tel. »SI. I.?) Somogy-Bu-dapest III 2:2 (1:1). Oglejte si nove najmodernejše aparate na naši razstavi na velesejmu pavilton „11" levo pred češkim paviljonom Mm Ljubljana, Miklošičeva c. § nj:.\ v..:> >V- jrijj! Leto strahote 1793 Spisal Victor Hugo. 37 »Torej: Gauvain je na čelu posebnega odreda obrežne armade. Lantenac je imel namen Bretonijo spuntati do zadnjega moža, odpreti vrata v deželo Angležu in tako rešiti vandejsko armado stotisočih Angležev in dvesto tisoč kmetov iz zadrege. Ta načrt je Gauvain prekrižal. Zasedel je obrežje in potiska Lantenaca v notranjost dežele, Angležem pa brani, da bi se izkrcali. Lantenac je bil prej tu, Gauvain ga je prepodil. Potem mu je vzel ront-au-Beau, ga zagnal iz Villedieu, mu zastavil pot v Granville. Zdaj ga je mislil potisniti v gozd Fougeres in ga tam obkoliti. Vse je šlo po sreči. Včeraj je Gauvain korakal s svojim odredom čez naš kraj. Toda starec je prebrisan in krenil vstran; pravijo, da hiti na Dol. Če Dol zasede in na griču postavi baterijo — topove ima — potem je ustvarjeno izkr-cališče za Angleže in vse je izgubljeno. Ker se ne sme izgubiti niti minuta, in ker ima Gauvain glavo na pravem mestu, zato ni vprašal za povelje, ampak se odločil sam na lastno odgovornost in se z vso svojo silo vrgel na Dol, kjer bosta zdaj Gauvain in Lantenac treščila drug na drugega. Najbrž sta že udarila skupaj.« »Kako daleč je do Dola?« »Za četo s topovi in vozovi najmanj tri ure. Zdaj so gotovo Že tam.« Potnik je prisluhnil in dejal: »Res je; zdi se mi, da čujem topovski grom.« Tudi gostilničar je poslušal. »Da, državljan, pa tudi puškino prasketanje se sliši. Vi bi morali tu prenočiti. Tam zdaj ni mesta za vas.« »Ne smem. Moram naprej.« »To ni pametno. Jaz ne vem za vaše opravke, j toda nevarnost je velika — razen, če bi šlo, recimo ■ za vašega sina.« »Bo nekaj takega.« Gostilničar je potnika pogledal in zamrmral pri sebi: »Mož je vendar duhovnik.« »Obuzdajte zopet mojega konja,« je rekel jezdec. »Koliko sem dolžan?« In je plačal. Gostilničar je prislonil jasli in vedro k steni in stopil zopet k jezdecu: »Ker že hočete na vsak način naprej, poslušajte moj nasvet. Vi jezdite v Saint-Malo — to je jasno. Ne jezdite skozi Dol. V Saint-Malo sta dve poti, ena čez Dol, druga ob morju. Ta ni dosti daljša in pelje skozi Saint-Georges, Cherrueix in Hirel-le-Vivier. Vi pustite Dol na jugu in Cancale na severu. Par sto korakov od tu se cesta cepi: na levo se gre v Dol, na desno v Saint-Georges. Poslušajte mene; če jezdite skozi Dol, pridete sredi v ogenj Zato se morate držati desne.« »Hvala,« je rekel potnik. In je izpodbodel konja. Stemnilo se je in jezdec je kmalu izginil v temi. Ko je prijezdil do razpotja, je slišal iz daljave, kako je gostilničar zaklical močno in zategnjeno: »Na desno-o!« Krenil je na levo. Dol Je stara španska vas v Bretoniji, prav za prav ne vas, ampak cesta: stara, široka, srednjeveška cesta, desno in levo obrobljena od hiš na slopih. Hiše ne stojijo v ravni Črti, ampak izstopajo in tvorijo kote sicer zelo široke ceste. Ostalo vas tvori mreža ulic, ki se kakor potoki v reko izlivajo v glavno cesto. Brez zidu in vrat, bi vas, za katero se dviga hrib, ne izdržala obleganja, pač pa cesta. Izstopi hiš in oblokani hodniki na obeh straneh so izvrstno služili krepki in odporni obrambi. Koliko hiš, toliko trdnjav; treba je bilo vzeti eno za drugo. Približno sredi glavne ceste je bila stara tržnica. Gostilničar v Pontorsonu je imel prav. V Dolu je divjala krvava bitka: beli, ki so bili vkorakali v vas rano zjutraj, so se spoprijeli z modrimi, ki so bili prišli zvečer. Belih je bilo šest tisoč, modrih tisoč petsto. Razkačenost je bila na obeli straneh enaka. Kar je značilno, pa je to, da je tisoč petsto mož napadlo šest tisoč. Na eni strani je bila pisana množica kmetov, zbranih z vseh vetrov, na drugi vojaki v pravilnem ustroju. Šest tisoč kmetov, s srci Jezusovimi, vSitiml v usnjene jopiče, z belimi pentljami na okroglih klobukih in rožnimi venci v pasu, je imelo več srpov ko sabelj in puške brez bodežev; topove so vlekli na vrveh. Bili so slabo opremljeni, slabo izšolani in slabo oboroženi, so pa besneli v strašnem srdu. Na drugi strani je bilo tisoč petsto vojakov s trivogelnikom s Irobojno kokardo, odetih v dolgo-Škricaste suknje s širokimi našivi, navzkrižnimi pasovi za kratko in krivo sabljo, ter puško z dolgimi bajoneti. Bili so drzni in poslušni ter so znali ubogati kakor poveljevati. Tudi oni so bili prostovoljci, toda ne prostovoljci fevdalcev, ampak domovine. Bili so pa v capah in bosi. Za monarhijo so stali kmetski vitezi, za republiko bosonogi junaki. Duša vsaki četi je bil njen poveljnik; pri rojalistih starec, pri republičanih mladenič. Tam Lantenac, tu Gauvain. Zraven orjaških mladeniških postav kakor so bili Danton, Saint-Just in Robespierre, je imela republika idealne mladeniške postave kakor sta bila Hoche in Marceau; k tem je spadal tudi Gauvain. tpteiS&Kl&i H < Orz * •D rt) V—' — r- K" P H " N" r »g c OcpšcV S-n s.. ~r i 5"3' ni>N to>_, * C V)*«- K S. fel-pli O • _ - • r 3-ioN.3 IsonHE-5 S rS J» rt Of "" O TO *'n , ?r S ° « : V* s; ~ E a. i 5*s o T- 1 s a g'< w P-- fO — < t— •t-N s 5 11- <■■ 2>y r. 5 n? Htf o »s u 1*** On**?« b |n O? F? P\ Šahi sli odstavili Napoleona V »N. F. Pr.< čitamo: Napoleon je, kakor znano, igral šah. Zato se je mislilo, da je igral dobro šah. To pa jo zmota. Razne dobre francoske šahovske knjige, ki so izšle v zadnjem Času, se bavijo tudi s šahovskim znanjem Napoleona. Analizirale so par Napoleonovih iger in konstatirale, da ni mogel biti noben Sahženi. Nekatere teh analiz celo trde, da bi Napoleon izgubil vse bitke, če bi bil v življenju samo podobno tako nepreviden in neroden, kakor jo bil v šahu. Imel je navado, da je svojo kmete tako razpostavil, da so bili na potu njegovim lastnim figuram. Nikdar ni mogel razvili na šahovski deski vseh svojih sil, spod-taknil so je ob vsaki figuri in vsak srednji igralec ga jo premagal. Sam pa jo svoje šahovsko zmožnosti precej visoko cenil in oficirji iz njegove okolice so ga v tej zmoti le še bolj utrjevali. Maršali so se med seboj dogovorili, da puste. Napoleonu dobiti vsako partijo, ker je bil potem dobre volje. Izgubljena partija je mogla Napoleona naravnost razkačiti, da je bil ves besen. Ko se je sedaj dognalo, da ni bil Napoleon noben ženi v šahu, ga tudi francoski šahisti ne cenijo več tako. Tako se je zgodilo, da so šahisti pričeli odstav-ljati Napoleonov kip s častnega mesta v njih klubih. Slična sprememba se je izvršila tudi v pariški kavarni de la ltegence, kjer je za medeno ograjo postavljena miza, na kateri je, igral Napoleon šah. Ta miza še stoji na častnem mestu, toda na njej ni več Napoleonovega kipa, temveč soha svetovnega mojstra Aljchina. Noben stvar ne bi mogla jasnejše pokazali, koliko je izgubil Napoleon v očeh šahistov. ^idarska dela nove stavbe in vsa hišna popravila izvršuje strokovno in po primerno nizki ceni Stavbno podjetje IVAN VIŽINTIN LJUBLJANA •■■. Močnikova ulica it. 13. Shaw o socializmu Se ni buržujski socialist, ko Marks, Ljonin in Trocki. Zato se čutim v tej očitno buržujski okolici ko doma. Težko, da bi obstojala še družba, ki bi delavca tako malo razumela, ko naša. * Labour Parly (angleška delavska stranka) ni zmagala pri volitvah, ker je popularna, temveč zato, ker je edina stranka, ki ni popularna. Naj se no bi udajala sladki misli, da je velika večina volivcev socialistična. Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les. Vsaka množina v zalogi. 'Žaganje, odpadki od lesa. - Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR lesna industrija in trgovina, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta 12, Ljubljana. Če sem se kaj naučil, potem je spoznanje, da se ne more človek na nikogar zanesti. Sedaj v svojem 73. letu sem zelo prepričan socialist, v čemur pa ni nobeno jamstvo, da bom v svojem 73. letu divii reakcionar. 8. številka ilustracije" Zopet nova številka »Ilustracije«, zopet zbirka krasnih in aktualnih slik. Pregled vseh važnejših dogodkov v preteklem mesecu je zadnja številka »Ilustracije« in vsak bravec pride na svo' račun. Zlasti pa ugaja jasnost in čistost tiska Splošna želja je, da bi »Ilustracija« še povečali svoj fotografski del in omejila literarnega. T« pripomba pa naj ne velja kot kritika. — Lepa j