Poštnina plačana v gotovini Speci, in ahhon. po*l • II Cena : Posamezna štev. L Naročnina : Mesečno L Ih Za inozemstvo : Mesečno L 1 V(i Postno ček. račun: štev. 24 124 HI Uredništvo iu uprava Gorica. Riv/i «Piazzut ta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 u L m JMk Leto VII. - Štev. 13 Gorica - 31. marca 1955 - Trst Izhaja vsak četrtek Nekaterim kristjanom v opomin o katoliški načelnosti v politiki Goriški pokrajinski svet je na seji z dne 26. marca razpravljal o zahtevi svetnika g. Bratuža, naj se ukine prepoved, ki za-branjuje otrokom optantov vpis v slovenske šole. Svetnik Bratuž je v imenu človečanskih svoboščin in katoliške načelnosti zahteval, naj naši otroci na osnovi naravnega prava posečajo slovenske šole. Poudaril je, da je bil predpogoj za veljavnost opcijske prošnje italijanščina kot občevalni jezik (lin-gua d’uso) in ne kot materinski jezik (lin-gua materna). Optant, ki obvlada italijanski jezik, da lahko v njem občuje — pa čeprav slovenskega porekla — ima pravico do italijanskega državljanstva, s tem pa nikakor ne izgubi svoje narodnosti, kajti državljanstvo ni isto kot narodnost. Mirovna pogodba ne istoveti teh pojmov in bila bi nemoralna in krivična, če bi kaj takega zahtevala. Pokrajinski predsednik, odvetnik dr. Angelo Culot, je zavrnil Bratuževo zahtevo, trdeč, da so imeli pravico do opcije za italijansko državljanstvo samo oni, ki so italijanskega jezika, to je pripadniki italijanskega naroda, ki smejo pač zato pose-čati izključno le šole z italijanskim učnim jezikom. Postavil je Bratuževo zahtevo na glasovanje: zanjo so glasovali trije slovenski svetniki in komunist Poletto, vzdržal se je socialistični predstavnik, vsi ostali — in med njimi je bila večina demokristjanov — so glasovali proti. Ni naš namen, da bi v tem članku prikazali upravičenost zahteve g. Bratuža in pravilnost njegovega dokazovanja ali celo pravno nevzdržnost in krivičnost tolmačenja dr. Culota, niti ne mislimo naštevati člene mednarodne zakonodaje, mirovne po-godbe, italijanske ustave, ki obvezujejo Italijo, da nudi svojim manjšinam narodne pravice, pač pa hočemo v službi katoliške načelnosti in v obrambo najvišjih duhovnih vrednot vere in morale dvigniti svoj glas in jasno obsoditi dejanje, ki zaprepašča in žali vsakogar, ki veruje v neokrnljivo veljavnost božjih zapovedi in v učinkovitost ter obveznost socialnega nauka kat. Cerkve v javnem življenju. NAUK Pl J A XII. V goriškem pokrajinskem svetu se je dogodilo namreč nekaj zelo težkega in bolestnega: v imenu nacionalizma, katerega je sveti oče ožigosal kot strupeno sodobno herezijo, in poganske raznarodovalne politike, so zatajili najvišja načela krščanske pravičnosti in veljavnost cerkvenih naukov v javnem življenju. Zrušili so lestvico duhovnih vrednot s tem, da so dali prednost krivičnemu raznarodovanju pred jasnimi ukazi naravnega prava in navodili kat. Cerkve. In kar je najbolj usodno je to, da so to storili prav oni, ki se proglašajo za predstavnike krščanske demokracije. Najvišji ukaz krščanske pravičnosti zveni: »Daj vsakomur svoje! Ne stori bližnjemu, kar ne želiš sebi!« Če te ukaze prenesemo v mednarodne odnose in v ravnanje z narodnimi manjšinami, zvenijo takole: »Večinski narod naj nudi manjšini vse narodne pravice, ki jih sam uživa v državi!« Te pravice mora nuditi manjšini, to je vsem pripadnikom narodne manjšine. Soditi, kdo pripada manjšini, ni stvar države ali večinskega naroda, ker je že dano po rojstvu, po naravnem pravu. Kdor koli bi hotel samovoljno, proti naravnemu pravu, nekoga siliti v sestav drugega naroda, m to proti volji zainteresiranega, bi grešil zoper naravno pravo, to je zoper voljo božjo, in zoper vrojene pravice in človeško dostojanstvo šibkih in nezaščitenih: to pa je vnebovpijoči greh! Papež Pij XII. je v božični poslanici za leto 1939 postavil za temeljno zahtevo pravičnega in častnega miru, »da se zagotovi pravica do življenja in do neodvisnosti vsem narodom, velikim in malim, mogočnim in šibkim. Volja do življenja enega naroda ne sme predstavljati smrtne obsodbe za drugi narod. Če pa bi bila enakost v uživanju pravic zrušena ali okrnjena ali ogrožena, pravni red zahteva, da se škoda popravi po pravilih pravičnosti in medsebojne enakosti.« V% božični poslanici za 1. 1941 je Pij XII. spregovoril še določneje: »V novem redu, ki je zgrajen na moralnih načelih, ni mesta za odkrito ali zvijačno zatiranje kulturnih in jezikovnih dobrin narodnih manjšin, za oviranje in krčenje njihovih go-spodarskih možnosti, za omejitev ali uničenje njihove naravne plodovitosti. Kolikor bolj vestno pristojna državna oblast spoštuje manjšinske pravice, s toliko večjo upravičenostjo sme od njih zahtevati iz-polnjevanje civilnih dolžnosti.« Moralna načela prepovedujejo vsako zatiranje narodnih manjšin, odkrito in prikrito, nasilno ali zvijačno, pod pretvezo državnih koristi ali na podlagi mirovnih pogodb: kar je proti naravnemu zakonu, je proti Bogu, ki je postavil naravni zakon. Kdor pa izdaja moralna načela, greši in nima več pravice, da govori v imenu kr-ščanstim. Papež Pij XII. je v božični poslanici leta 1954 to jasno in nedvoumno proglasil: »Bila bi docela pogrešena ona politika zedinjevanja — če že ne pravo izdajstvo — ki bi žrtvovala na oltarju nacionalističnih vidikov narodne manjšine, ki so brez moči, da bi branile svoje najvišje vrednote. svojo vero in svojo krščansko kulturo. Oni, ki bi to počenjali, niso vredni zaupanja in bi ne ravnali dosledno, če bi se v slučajih, ko gre za njih korist, sklicevali na vrednote vere in na spoštovanje zakona.« Bratska solidarnost med narodi, tako je učil Pij XII. v velikonočni poslanici leta 1941. temelji na pravičnosti in na moralnih načelih, ki odklanjajo »vsako dvojno moralo in dvojno pravico, ko gre za velike ali male narode, za močne ali šibke. Resnica, slično kot človek, ima en sam obraz!« POLITIKA DVOJNE MORALE IN DVOJNE PRAVICE Neštetokrat smo bili priča, kako se pri nas vodi »politika dvojne morale in dvojne pravičen, in kako se uporablja nemoralni način preglasovanja večinske stranke v občinskem in v pokrajinskem svetu brez najmanjšega ozira, če je to, za kar se glasuje, moralno ali nemoralno, pravično ali krivično. Vrhovno vodilo glasovanja ni krščanska pravičnost, temveč obramba in ojačenje italijanstva. To pa je izdajstvo katoliške načelnosti v politiki, to je pro-glašanje neveljavnosti božjih in cerkvenih zakonov v javnosti. »Ne vršili bi svoje dolžnosti«, pravi papež v lanski božični poslanici, yiduhovniki in laiki, ki bi zavestno zaprli oči in usta nad socialnimi krivicami, katerih so priča, ker bi tako mulili priliko za krivične na-p še živi, 3.) milijonov ljudi pa je vojna pohabila. Kakšna je bila dušna škoda, ve le Bog. Švicarska centrala rdečega križa zaključuje svoje poročilo s pozivom, naj bi narodi spoznali grozotne posledice brezsmiselnih vojn in delovali na to, da prenehajo za vselej. Nova upravna razdelitev jugoslovanske republike Slovenija bo po novem načrtu, ki ga je izdelala posebna komisija Izvršnega sveta, razdeljena na II okrajnih skupnosti, namesto dosedanjih 22. Goriška okrajna skupnost bo sedaj obsegala še tolminski okraj in del sežanskega. Sedeži novih občin bodo v Novi Gorici, Šempetru, Komnu, Vipavi, Ajdovščini, Kanalu, Kobaridu, Cerknem, Idriji, Bovcu in Tolminu. Koprski okraj bo obsegal še večji del sežanskega in postojnskega okraja. Glavne občine bodo v Kopru, Izoli in Piranu. Tako bosta koprski in goriški okraj zajela vse sedanje Slovensko Primorje. Največja okrajna skupnost pa bo ljubljanska, ki bo imela okrog 270.000 prebivalcev. Srd na Roosevelta V nekem londonskem parku so kip pokojnega predsednika ZDA Roosevelta prebarvali z rdečo barvo. Po objavi jaltskih dogovorov je javno mnenje v Angliji tako razburjeno, da so si dali duška na ta način, da so kip soodgovornega politika jaltskih sklepov enostavno rdeče pomazali. Boje se vpliva Cerkve Laični sindikati šolnikov v Franciji so stopili v borbo proti privatnim kmetijskim šolam, češ da je nevarnost, da bo imela Cerkev prevelik vpliv na te šole. Einaudi 81-letnik Predsednik italijanske republike Einaudi je 24. marca dopolnil 81. leto starosti. Predsednik je svoj rojstni dan obhajal le v krogu najožjih sorodnikov. Zopet huda nesreča V rudniku Morgnano pri Spoletu je 22. inarea jamski plin povzročil hudo eksplozijo, ki je doslej zahtevala 21 smrtnih žrtev in več hudo ranjenih. Dr. Ivan Šubašič umrl V Zagrebu je 24. marca v 63. letu starosti umrl politik Ivan šubašič. Pokojnik je podpisal 1944. leta v imenu jugoslovanske vlade v Londonu sporazum s Titom. Po osvoboditvi se je vrnil v Jugoslavijo in postal prvi jugoslovanski zunanji minister v Titovi vladi.' Še iste jz a leta v jeseni se je umaknil, ko je sprevidel hudo prevaro, katere žrtev je postal. Pomagalo je Neki 14-letni šolar je pobegnil od doma z namenom, da bi šel v Egipt gledat grobove faraonov. Dobili so ga šele v južni Franciji in ga poslali domov. Časopisna poročila so pripomogla pobeglemu dijaku, ki se je spet pridno doma učil, da je dobil uradno povabilo od egiptovskega predsednika za obisk dežele faraonov. Obisk v Granadi Španija ima marsikaj zanimivega. Njena mesta imajo vse polno zgodovinskih spomenikov. Eno izmed takih mest je brez dvoma Granada v južni Španiji. Nikdar bi ne verjel, da ima ta zemlja toliko lepot, če bi jih sam na lastne oči ne bil videl. V granadski stolnici sta pokopana kralj in kraljica Fernando de Aragon in Izabela Katoliška, ki sta izgnala Arabce s španske zemlje. Znamenita je cerkev sv. Janeza od Boga, ustanovitelja reda usmiljenih bratov, v kateri se hranijo ostanki svetnika skupno z drugimi rečmi, ki jih je rabil v življenju. Najlepša pa je cerkev žalostne M.B. »Virgen de las angustias«, ki je patrona Granade. Cerkve so v tem delu Španije razkošno okrašene, ker tu ni bilo rdeče revolucije, ob kateri bi jih ropali. Druge zgodovinske zanimivosti so Al-harnbra, Generaiife, Cortuja in Sacramcnte. Alhambra je palača v arabskem slogu, v kateri so bivali arabski poglavarji; njeno bogastvo je nepopisno. Tu je spisal J. Washingtoin knjigo pravljic »Los cuentos de Alhambra«, ki je dosegla velik uspeh na tej in na oni strani Atlantika. Generaiife so vrtovi, kombinacije drevoredov in studencev, ki človeka zares ponesejo v deželo sanj. Cortuja je samostan, katerega zakristija je znana kot velika umetnina. Sacramcnte pa je skrivnostno mesto podzemeljskih votlin. Po zunanjosti izgleda velika revščina: odprtina meter visoka, nato ozek poševen hodnik, nad votlino pa bel dimnik, ki se od daleč zdi kot goba po dežju. V notranjosti pa sc človeku zdi, da je zašel v stanovanjc kake mestne palače. Sobe so opremljene z vsem komfortom od radija in telefona do kopalnice • itd. V teh skrivnostnih votlinah živijo že dolga stoletja cigani in ni je oblasti, ki bi jih mogla izgnati. Še marsikaj lepega ima Granada, a najvažnejše je pač to, kar je prej omenjenega. B. IVAV MATI LJUBEZNIVA šmarnice Tu v zamejstvu imamo že nekaj let to srečo, da dobimo vsako leto kake nove šmarnice, tako da duhovniki nismo v zadregi, kaj izbrati za šmarnično berilo. Tudi letos smo dobili nove šmarnice. Napisal jih je rojanski g. kaplan Stanko Zorko; naslov jim je Mati ljubezniva. Naši bralci g. Zorkota poznajo. Najprej je skoro dve leti pisal nedeljske pridige v KG. Lani je objavil svoj lepi opis romanja v Fatimo in Lurd preko Španije in Portugalske. Tudi drugače zelo rad kaj napiše za naš list in vedno v lepem slogu in čistem jeziku. Že to nam je lahko zagotovilo, da so šmarnice g. Zorkota prijetno branje za dušo in za uho; da, tudi za uho, ker beseda g. Zorkota teče, kot teče vsem Dolenjcem. Šmarnice »Mati ljubezniva« se imenujejo tako gotovo zato, ker se nam v njih kaže Marija Devica kot ljubezniva mati do zašlih otrok, katerim je s svojo priprošnjo zopet pomagala vrniti se v hišo Očetovo. Nove šmarnice so namreč vse napisane na podlagi spreobrnjenj raznih sodobnih konvertitov. O nekaterih bolj znamenitih smo tu in tam že slišali kaj ali brali, drugi so nam neznani, toda zgodbe vseh so napisane prepričljivo in bodo nemalo pripomogle, da bomo spoznali, kako deluje milost božja tudi v modernih časih z nezmanjšano močjo. Bog kliče kogar hoče in kadar hoče in blagor mu, ki božjega glasu ne presliši. Na vsako zgodbo je pa navezana ta ali oni nauk o Mariji, kakor je prav v mesecu majniku. Prepričani smo, da bodo šmarnice »Mati ljubezniva« ostale med najbolj priljubljenimi šmarnicami. Naročajo se pri pisatelju ali pa v Katol. knjigarni v Gorici ter v knjigarni Fortu- nato v Trstu. (r + r) Iz življenja Cerkve KAKO JE Z OTROKI V AVSTRIJI? Od milijon osemsto tisoč avstrijskih družin jih je 949.000 brez otrok, kakor je ugotovila po posebnem raziskovanju Zveza avstrijskih družin. 470.000 družin ima samo enega otroika, družin s šestimi otroki je 5.000. Kakor je ugotovila ista Zveza, je število rojstev padlo, ni pa padlo število nezakonskih otrok. Dunajsko županstvo skrbi za 30.000 nezakonskih otrok. Kako je pa v slovenskih družinah? Brez otrok ni družin in brez družin ni naroda. Obstoj našega naroda na tem ozemlju je predvsem odvisen od otrok in zdravih družin. ALI NI TO PREGANJANJE VERE? Po rastnih nemških listih veliko pišejo o tako imenovani posvetitvi mladine, ki jo zahtevajo komunistične oblasti v Vzhodni Nemčiji. Škofje so tako početje odklonili in so odredili, naj se mladini, ki se da »posvetiti«, ne da odveza pri sveti spovedi. Tudi nekateri protestantski krogi so odločno nastopili proti, v kolikor je to seveda možno pod komunističnimi oblastmi. Zakaj gre? Za enostaven odpad od vere. Oblasti so izdale posebne »obredne« predpise, katerih se mora mladina držati pri posvetitvi, ki ima z.načaj verskega obreda. KAJ JE NA KOREJI? Apostolski delegat v Seulu na Koreji je izjavil, da se tam pojavljajo dobri znaki za bodočnost katoliške Cerkve, ker izobraženci in preprosto ljudstvo s simpatijo gledajo katoliško Cerkev. Družine, ki so leta 1950 bile izročene severnim Korejcem in so se pozneje vrnile v Seul, so na svojem zborovanju pred nedavnim sklenile vstopiti v katoliško Cerkev. Duhovniki imajo vedno več dela, čeprav je njihovo število vedno enako. Bolniška oskrba in dušnopastirsko delo imajo veliko bodočnost, a -katoličanom nalagajo velike dolžnosti ini odgovornosti. Mladeniči morajo poklekniti pred rdečo zastavo in jo poljubiti. Od tega trenutka jo morajo smatrati za sveto. Njihova naloga je, da prikazujejo razvoj človeške skupnosti, kakor jo pojmuje komunistični nauk, ki odklanja odvisnost od božje ideje. To naj bi bil veliki dar, ki sta ga Marks in Engels poklonila človeštvu. PROTIVERSKI FILM Komunisti se kot sredstva za svojo propagando poslužujejo tudi filmov. Tako vrtijo zadnje čase na Poljskem poseben film, za katerega je izdelal besedilo pisatelj Bogdan Czesko. Ta film prikazuje v svojevrstni luči doibo med leti 1939-1945. Po tem filmu so samo komunisti pravi bori-telji za svobodo naroda proti okupatorju, dočim se duhovščina in katoliški verni L i prikazujejo ikot sodelavci sovražnika. V {1'.-mu prikazujejo nekega duhovnika kot špi-jona okupatorja, dočim je skupina mladih fantov prikazana kako se odpovedo katoliški veri in prestopijo v komunizem, da tako pokažejo svojo ljubezen do domovine. Eden od teh fantov izjavi celo v filmu: »Kdor hoče biti pravi patriot, se mora boriti proti veri, zakaj samo komunizem uči pravo domovinsko ljubezen.« Ste razumeli? PO SVETU Francoski senat odobril pariške sporazume Po skoro petdnevni debati je francoski republiški svet ali senat odobril pariške sporazume. In odobril jih je, kar je treba posebej poudariti, brez kakih sprememb ali dodatkov. Ako bi bil namreč na teh sporazumih kaj spremenil, bi prišli ti sporazumi zopet v razpravo pred francosko narodno zbornico in nič se ne ve, kaj bi se z njimi še lahko zgodilo. Francoski zunanji minister Antoi-ne Pinay in predsednik vlade Edgar Faure sta napela vse svoje sile, da bi dosegla odobritev sporazumov. Opozorila sta francoski senat na težke posledice, ki bi zadele Francijo, ako bi teh sporazumov ne odobril brezpogojno in brez vsakih zavlačevalnih klavzul. Pinay je v svojem zaključnem govoru izrekel med drugim tudi tele besede: »Smisel debate je nadvse jasen: na videz se nanaša debata na nemško o-borožitev, dejansko pa odločamo o zapadnem zavezništvu. Zelo bi se motil, kdor bi mislil, da se mora Francija izreči, ali je za nemško o-borožitev ali ne. Ako se namreč ta oborožitev Nemčije ne izvrši sporazumno z nami, se bo izvršila brez nas in morda celo proli nam.« Še pred glasovanjem v francoskem senatu je predsednik nemške zvezne republike Heusč podpisal pariške sporazume. In podpisal jih je, ne da bi bil počakal, kako se bo Ustav- Argentinski kulturni boj V Argentini se boj zoper katoliško Cerkev še vedno nadaljuje. Državni poglavar Peron je izdal zadnje čase dekret, ki črta pet zapovedanih cerkvenih praznikov iz števila priznanih državnih praznikov. Odpravljeni prazniki so: praznik sv. Treh kraljev, sv. Rešnjega Telesa, Marijinega vnebovzetja, vseh svetnikov in Marijinega brezmadežnega Spočetja. Ker je argentinska vlada že leta 1951 odpravila s privoljenjem sv. stolice tri praznike in sicer sv. Jožefa, sv. Petra in Pavla in Vnebohod, so o-stali od vseh cerkvenih praznikov le trije, ki jim priznava država .nedeljski počitek. Ti prazniki so novo leto, veliki petek, in Božič. In vse to se godi v deželi, ki je skoro stoodstotno katoliška. Vlada se sicer opravičuje s praznim izgovorom, da je treba povečati proizvodnjo in da ni časa za praznovanje. To je stari izgovor, ki so se ga poslužile vse protiverske vlade, ko je bilo treba udariti proti katoliški Cerkvi. Kljub temu da je treba povečati proizvodnjo, je ohranila vlada pet civilnih praznikov, od katerih sta dva za naše demokratično pojmovanje popolnoma nerazumljiva. Ta dva civilna praznika sta ob-smrtni dan Eve Peron (26. julij) in dan zvestobe predsedniku Peronu (17. oktober). Svojevoljna odprava zapovedanih praznikov je seveda le en člen v verigi raznih krivičnih ukrepov zoper pravice katoliške Cerkve. Že pred meseci je argentinska vlada vpeljala civilno razporoko, dovolila tolerančne hiše, udarila po katoliških zasebnih šolah, uprizorila neutemeljeno gonjo zoper katoliške škofe in duhovnike ter mnogo duhovnikov tudi zaprla. Že v začetku lanskega decembra je poleg tega vpeljala zakon, ki prepoveduje javna zborovanja. S tem je hotela v kali zatreti vsak zakonit odpor argentinskih katoličanov zoper krivične vladne ukrepe. Ta zakon je začela policijska oblast izrabljati tudi zoper cerkvene slovesnosti in verske obrede. Tako je na *»*•. policija v Buenos Airesu prepovedala polaganje temeljnega kamna za novo salezijansko cerkev. Te slovesnosti bi se bil moral udeležiti tudi buenosaireški nadškof kardinal Copello. — V El Rodeu je zaprla policija tri duhovnike, ker so izvršili neke cerkvene obrede zunaj cerkvenih zidov. — V Tandilu so prepovedali običajno slovesnost sv. križevega pota, ki se je vršila že od nekdaj zunaj cerkve na kraju »El Calvario«. V Azulu niso oblasti dovolile procesije na čast lurški Materi božji in ravno tam je policija vdrla v cerkev ter prisilila vernika k izhodu. Marsikje so prepovedali praznovanje cerkvenih patronov in nekateri policijski komisarji so šli tako daleč, da so prepovedali za Božič postavljanje jaslic celo v zasebnih hišah. Urugvajski časopis »El Plata« je prinesel celo vest, da so izpustili iz argentinskih zaporov raz-ne propalice pod pogojem, da bodo morali nositi v gumbnici znak katoliške akcije. Na ta način so hotele oblasti udariti po argentinski kat. akciji ter jo spraviti pri ljudeh v slabo luč. Ta vest zaenkrat še ni potrjena. Medtem nadaljuje vladni tisk svojo gonjo zoper katoliško Cerkev in njene ustanove ter poudarja, da je treba omejiti delovanje Cerkve na notranjost templjev in da mora zunaj cerkva vladati tako zvana »ju-sticialistična resnica«. Toda vse kaže, da se peronisti tudi s tem ne zadovoljujejo, ampak da hočejo tudi v notranjosti cerkva nadzirati katoliške duhovnike. To ni nič posebnega, saj se je tudi fašizem vtikal v naše cerkve ter nadziral naše duhovnike. In isto velja o komunizmu in sploh o vseh diktaturah. Nekaj podobnega se vrši sedaj tudi v Argentini, kjer je ženski odsek vladne stranke izdal okrožnico, v kateri nalaga svojim članicam, da morajo določiti iz svoje srede skupino članic, ki bodo obiskovale cerkve, se udele- ževale cerkvenih slovesnosti in pridig ter nadzorovale duhovnike in njihove besede. Isto nadzorovanje naj se vpelje tudi glede spovedi in glede zborovanja katoliške akcije. Z eno besedo: članice stranke se morajo vriniti v katoliške ustanove in ako bi zapazile kje kako »netočnost«, bodo morale o tem poročati višjim oblastem. V vsakem slučaju pa bodo morale odločno in neposredno zavrniti vsakogar, ki bi napadel predsednika Perona ali njegovo pokojno ženo Evo. Ti podatki, ki smo jih povzeli po vatikanskem listu »Osservatore Romano«, nam nudijo ponoven dokaz, kako težko življenje ima Cerkev v tistih državah, ki ne poznajo prave demokracije. Isti list je prinesel skupno pismo argentinskih škofov, ki govori o pravicah sv. Cerkve in o odnosih, ki morajo vladati med Cerkvijo in državo. Beseda o narodnih mlačnežih »Novi list« je v svoji zadnji številki zapisal nekaj besed, mimo katerih ne moremo molče. »Za časa fašizma,« pravi, »smo označevali Slovence, ki so zavoljo udobnega življenja bežali v Jugoslavijo, za narodne mlačneže ter zahtevali, naj jih za take smatrajo tudi onkraj meje.« Zavoljo udobnega življenja! Pod ta klobuk bi težko deli vseh tistih 70.000 Primorcev, ki doma niso našli kruha ter so se zatekli v Jugoslavijo, ki jim je res krepko pomagala. Te je primorala stiska za vsakdanje življenje, da so zapustili rodno zemljo. Če Besednjakov list misli te, jim dela očitno krivico. Morda pa dr. Besednjak moli o-čitno spoved. Kdo ve? Znano je namreč, da je pred več kot dvajsetimi leti v Gorici urejal časopis, ki se je tudi imenoval »Novi list«. Tam pod zimo 1930. leta pa mu je postalo, ne rečem prevroče, kajti vroče je bilo tudi mnogim, ki so ostali, pač pa premalo udobno. Zato je ustavil takratni »Novi list«, dobil v zameno potni list in šel v spremstvu še nekaterih »voditeljev« čez mejo, kjer je bil zrak čist. Po več kot dvajsetih letih ga je morda začela peči vest in priznal je, da ga je tiste meglene jesenske tedne premagala narodna mlačnost. Radi pa bi, da bi odgovoril še na eno vprašanje: Ali se je pred nekaj leti vrnil v Trst tudi zaradi udobnega življenja in kakšna mlačnost ga je sedaj prignala čez mejo? Saj ni treba, da odgovori takoj: bomo že počakali. Z GORIŠKEGA Letni občni zbor SKPD v Gorici Kot napovedano se je v sredo 23. marca zvečer vršil redni letni občni zbor Slov. kat. prosvetnega društva v Gorici. Občnega zbora se jc udeležilo kar zadovoljivo število članov, čeprav bi v tem oziru bilo lahko še bolje. Odstopajoči odbor je po referentih podal poročilo o izvršnem delu v preteklem letu. Zopet smo imeli priliko slišati, koliko dela se izvrši v enem letu z vztrajno, čeprav tiho delavnostjo. Poročilo knjižničarke je izpričalo, da vedno več lj-udi poseča društveno knjižnico, ki je bila odprta vsako nedeljo od lOh do 11.30, razen v poletnih mesecih. Blagajnik je pokazal, kako je bilo z društveno blagajno; dobil je pohvalo, ker je umno gospodaril z društvenim denarjem. Najbolj zanimivo pa je bilo poročilo referenta za prosveto, kar je tudi razumljivo, saj se delo prosvetnega društva vrši predvsem na prosvetnem polju. Videli smo, kako zelo je bil delaven posebno društveni pevski zbor, ki je med letom dvakrat samostojno nastopil, enkrat v Avditoriju v Trstu ob marijanski pro-slavi, drugič na koncertu v Gorici, s katerim je tudi gostoval v Bazovici in v Dolini. Razveseljiva je bila pridobitev man-dolinističnega orkestra, ki se je osnoval v preteklem Iclu. Poleg tega je pevski zbor sodeloval še?pri raznih drugih prireditvah v Gorici iu na Tržaškem. Manj razgibano je bilo delo dramatskega odseka in kul- turnih večerov. Toda to je razumljivo, ker društvo s svojimi omejenimi močmi ne more biti povsod enako delavno. Tajnikovo poročilo je nato posvetilo še globlje na delo odbora in njegovih sej. Predsednik je pa ob koncu vsa poročila povezal in se zahvalil najbolj zaslužnim delavcem. Sledilo je poročilo nadzornikov, ki so predlagali razrešnico odboru. Nakar so se vršile volitve novega odbora. Izvoljen je bil ponovno za predsednika g. profesor Butkovič in povečini tudi vsi dosedanji odborniki. V odbor je pri lem prišlo nekaj novih mladih sil, kar je zelo prav. Želeti je le, da bi mlade sile vedno krepkeje sodelovale pri društvenem kulturnem udejstvovanju. Tudi mi želimo, da bi se društvo vedno bolj širilo in vedno bolj uveljavljalo za podvig zdrave slovenske in katoliške kulture med nami. „Sovražnica“ na goriškem odru Z dramo »Sovražnica« se je dramatski odsek dekliške Marijine družbe povzpel visoko nad povprečnost in potrdil svoje odlične zmožnosti v odrski umetnosti. To globoko in zahtevno delo so dekleta prvič izvajala na predvečer Marijinega Oznanjenja, ki je obenem spominski dan vseh mater. Zato je bila vsa prireditev posvečena našim materam, »živim in mrtvim, njim, katerim je Bog zaupal največji umo-tvor-človeka.« S temi besedami je ena iz- med družbenic pozdravila vse matere, predvsem vse navzoče. Ni naš namen, da bi se spuščali v podrobnosti posameznih vlog, saj so bile vše mojstrsko podane in so občinstvo prepričale o visokih zmožnostih mladih igralk. Ne moremo pa mimo dejstva, da je bila vloga matere-sovražnice najbolje podana. Akademičarka Mirjam Saksidova, ki je to zahtevno vlogo s tako dovršenostjo podala, zasluži vse naše čestitke in priznanje. Nič manj dobro ni svojo vlogo odigrala Sandra. Občinstvo je živo sledilo njenemu brezupnemu trpljenju in hrepenenju, ki je končno našlo svojo upokojitev v materini ljubezni. Tudi ostale vloge, stare babice, nežne in prijazne Ljubice, ohole in častila-komne gospe Regnaul in bolničarke Klavdije so bile dobro podane. Pohvalno se moramo izraziti tudi glede scenerije, ki je bila okusna in bogata, kakor tudi spretnost, katero so dekleta pokazala pri izbiri oblek. Materina proslava z istim sporedom se je ponovila še v nedeljo 27. marca. Hvaležni smo dekliški Marijini družbi, ki s toliko požrtvovalnostjo in nesebičnostjo skrbi ne samo za versko poglobitev naših deklet, ampak nudi tudi njim in širšemu krogu občinstva nepozabne ure čistega veselja in pravega umetniškega užitka. Dramatskemu odseku in pridni režiserki naše najiskrenejše čestitke. Ojačili bodo relejno postajo v našem mestu Te dni so tehniki RAI pregledali relejno postajo v stolpu goriške poštne palače in ugotovili, da je prešibka. Zato bodo njeno jakost povečati od 10 watov na 100 watov. Ker se tudi televizijski prejemniki v našem mestu vedno bolj množijo, je radijsko ravnateljstvo sklenilo, da bo tudi na Goriškem omogočilo boljše sprejemanje televizijskega programa. V ta namen bodo namestili na Kalvariji ali pa na hribu Medea pri Kr-minu prenosno postajo TV. Poletni urnik trgovin S prvim aprilom stopi v veljavo poletni urnik trgovin. Trgovine z jestvinami bodo odprte od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30, prav tako tudi trgovine z zelenjavo in sadjem. Mesnice bodo sedaj odprte tudi ob nedeljah od 6.30 do 11. ure. Ob ponedeljkih bodo mesnice ves dan zaprte. Najemanje delavk za Anglijo Urad za delo sporoča, da je odprto vpisovanje za najemanje delavk za Anglijo. Delavke bi dobile zaposlitev v tovarnah za izdelavo škatel. Delovna pogodba je za šest mesecev, ker je to sezonsko delo, ki pa se lahko naslednje leto zopet obnovi. V poštev pridejo samo dekleta in vdove brez otrok v starosti od 21. do 30. leta. Prijave sprejema urad za delo v ulici Crispi 9. Peti Pasijon v Gorici Kakor prejšnja leta bo tudi letos slovesno izvajanje Kimovčevega Pasijona v cerkvi sv. Ivana pri maši na cvetno nedeljo 3. aprila ob 8. uri. Ob tej priliki bo tudi skupno sv. obhajilo za može in fante iz goriškega mesta. Prilika za sv. spoved bo zanje v soboto zvečer v vseh eerkvah, kjer so slovenski spovedniki, v nedeljo zjutraj pa med sv. mašo tudi pri Sv. Ivanu. Pobožnosti velikega tedna NA VELIKI TOREK od 3h do 4h bo skupna ura molitve za duhovniški naraščaj v stolnici, kjer bo tiste dni celodnevno češčenje najsvetejšega Zakramenta. NA VELIKI ČETRTEK ob 6. uri zjutraj sv. maša za slovensko vernike v stolnici tako kot lani. Uporabite priliko, da prejmete ta dan sv. obhajilo. * Zvečer od 11. do polnoči bo v stolnici ura češčenja pri božjem grobu za Marijino družbo in ostale dekleta in žene. Od polnoči do ene bodo častili Jezusa v božjem grobu fantje in možje. NA VELIKI PETEK zjutraj ob 6h pridiga o Jezusovem trpljenju in križev pot v stolnici. Zvečer ob 8h zadnja postna pridiga pri Sv. Ignaciju. NA VELIKO NOČ bo v stolnici vstajenjska procesija ob 5,30 zjutraj. Procesija bo samo v cerkvi tako kot lani. Po procesiji sledi sv. maša, pri kateri bo mešan zbor izvajal naše mogočne velikonočne pesmi. Verniki, že ta teden sklenite, da se udeležite vstajenjske pTO-eesije v stolnici. Prosvetni večer V TOREK 5. aprila priredi SKPD v Gorici v Marijinem domu na Placuti prosvetni večer, ki bo posvečen Sveti deželi. Na sporedu je predavanje o svetih krajih s skioptienimi slikami. Predaval bo č. g. dr. Ludvik Čepon, ki se je pravkar vrnil iz Palestine. Začetek večera ob 20.30. Vstop prost. Goričani, ne zamudite prilike, ki so vam nudi! Srednješolske provincialne tekme V soboto popoldne so se vršile na Roj-cah (Campagnuzza) zaključne tekme v tek čez drn in strn za prvenstvo posameznikov in šol goriške province. Tekmovalo je 41 dijakov, ki so zastopali 9 šol. Tekmovalci, so bili razdeljeni v dve skupini in to na podlagi rezultatov izbirnega tekmovanja, ki se je vršilo en teden prej. Dijaki slov. srednjih šol so se na izbirnem tekmovanju plasirali eden (Meschnik Adolf) v prvo skupino, pet pa v drugo skupino (Komel, Cerno, Černič, Colja, Furlan). V prvi skupini so se dijaki borili za mesta od 1-21, v drugi pa od 25. mesta dalje. Proga je merila okrog 1350 m (na izbirnem tekmovanju je bila kakih 100 m. daljša). V prvi skupini je bila borba za prvo mesto med Sellanom (ital. učit.) in Bledig-em (tehn. šola). Zmagal je Sellan, ki je že znan in izvežban lahkoatlet (je srednješolski prvak v skoku v višino in v teku na 80 m čez, zapreke) in je zato imel dovolj moči, da je v ostrem finišu sorazmerno lahko premagal mladega in še neizkušenega Bledig-a; časa sta bila 4’01” in ■109". Meschnik Adolf (slov. strok, šola), ki je tekel v tej skupini, sc je zelo dobro boril; zasedel je 12. mesto s časom 4’22” in je šoli priboril 29 točk. V drugi skupini je zmagal Komel Franko s časom 4’27”; Komel se je ves čas držal med prvimi; v zadnjih 100 metrih pa je »pritisnil« in r lepem stilu prišel prvi na cilj (17 točk). Dobro se .je odrezal tudi Cerno Viljem, ki je zasedel 3. mesto s časom 4’31” (15 točk). Ostali slovenski dijaki, ki so tekli v tej skupini, so se takole razvrstili: 12. Furlan Silverij 4’42” (6 točk), 13. Černič Ivan (5 točk), 14. Colja Josip (4 točke). V skupni oceni so mesta šol naslednja: 1. Telinična šola 203 točke; 2. Industrijska šola, Gorica 153 točk; 3. Realna gimn.. Gorica 126 točk; 4. Slov. srednje šole 76 točk; 5. Klasična gimn. 69 točk; 6. Ueite-lijšče 66 točk; 7. Realna gimn.. Tržič 58 točk; 8. Umetniška šola. Gorica 40 točk; 9. Industrijska šola, Tržič 20 točk. F.BARCATA; y deždi Škipet ar jev POVEST - 13 Sla je čez hišni prag. stopila na dvorišče, prešla par raztresenih hiš ter krenila na pot, ki pelje proti potoku. Do takrat jo je lahko Mark sledil z očmi, sedaj je pa ni mogel več videti. Zato jc hoja postala počasnejša, držanje bolj negotovo, začela je omahovati na desno in levo, ni mogla več zdržati ravnovesja, kar je storila prej s tolikim naporom zaradi brata. Mislila se jc skriti za kak grm, da bi dala prosto pot solzam in si tako olajšala srce. Mogoče, da ne bosta ne oče in ne Mark zvedela za to sramotno skrivnost. Z vso silo se je komaj privlekla do potoka in začela z zajemalko polniti sodček. Naenkrat, kot bi jo kača pičila, je odskočila °d potoka in se umaknila nazaj: Tam v vodi je videla obraz — obraz, ki se ga je tako bala — obraz Pa la Gjoka! Prokleta si, zgubljena za večno — je rekel neki glas — tvojo dušo ima satan, tvoje telo j0 v njegovi roki. S pogledom je obšla vodo potoka; ko-n'aj se je obrnila, jc že videla v .nedi vode tisti obraz. Zatisnila je oči, postal ie še bolj razločen. Da bi vsaj umrla m ne bi bilo treba vrniti se v očetovo hišo! Nagnila se je na posodo in obupno zaihtela. To mlado, lepo, veselo dekle je postalo nesrečna žrtev neumnega praznoverja. Vstala jc. Misel je šla na dom; čakata jo Mark in teta; ne, ne sme jima razodeti skrivnosti! Naglo je napolnila posodo z vodo, si jo naložila na ramo. Opogumila se je, šla naglo, ne da bi gledala kod stopa, prešla prve hiše, prišla na dvorišče, prestopila prag, dela posodo z vodo na njen prostor, in kakor bi se ne bilo nič zgodilo, rekla Marku: »Mark, hočeš sveže vode?« V tem dušnem boju je ostala tisti dan, naslednjo noč in še drugi dan, potem ni imela več moči! Ko se jc naredila noč in so drugi že zaspali, je zapustila hišo. Sla je ven, gnana od neznane sile, kakor hipnotizirana, hodila sem in tja, ne da bi vedela kam, potem je šla na pot, ki pelje v hišo Pala Gjoke. Prišla je tja, stopila v kočo. Ni slišala besed veselja, s katerimi jo je sprejel Pal, ni čutila njegovih rok. ki so jo objemale, ne ustnic, ki so jo poljubovale. Kakor kamen brez življenja je padla v roke Palu, ne da bi se najmanj branila, ter pustila, da je napravil z njo, kar je hotel. Po polnoči se je Pal naenkrat zbudil. Ni smel zgubljati časa. Mora se hitro pripraviti za beg. Proč odtod, predno se začne daniti. Pogledal je Lulo. Kako jo je ljubil. Koliko je morala jokati revica, predno se je odločila priti k njemu! — Tako žalostna je bila. Mora zanetiti ogenj, pa ni drv; šel je ven, da zbere nekaj dračja. Ko je zaprl vrata, je v zidu skrit nož padel na tla; ta ropot je zbudil Lulo. Odprla je oči in pogledala naokrog. Hitro ji je padla mrena z oči; spoznala je, kaj je napravila, spomnila se je vsega! — Ne satan, ampak čarovnica s svojimi besedami jo je spravila v hišo tega človeka. Kaj poreče Mark? Planila je ven in stekla v gosti temni noči proti domu. Ko je Pal Gjoka z bremenom drv stopil v hišo, jo je našel prazno. Na postelji, kjer je ležala Lula, ni bilo nikogar. Začel jc trepetati, pa je spet pomislil, da njena odsotnost ni tako važna. Zamudil sem se precej časa zunaj, — je mislil, — medtem sc jc Lula zbudila, videla da ni v hiši drv ne vode, zato je šla ven; morda je šla do potoka, ali pa iskat malo drv okoli hiše. Začel je v duhu šteti korake do potoka. Vse zastonj, ni se vrnila. Pal je šel in jo iskal... Ustrašil se je, ker je ni našel ne v gozdu ne na potoku. Vrnil se je v hišo, mogoče se je vrnila. Ni je bilo! Polotila se ga je žalost in jeza, begal je nemirno sem in tja, klical drago ime, prosil, rotil, klel in prisegal. Potem je pomislil — tisto dekle, ki je prišlo k meni, ni bila Lula, bil je sam hudič, poslan od čarovnice, da se ponorčuje z menoj! — Kakor da bi mu pet sto vragov prišlo v hrbet, je zbežal iz koče v gozd, v smeri proti hribu, taval sem in tja, klel, jokal, se jezil. Pot mu je curkoma lil po obrazu. Prišel je na vrh Molunguta. Truden in zdelan se je vrgel na zemljo, da se odpočije; začelo se je daniti, razločevati so se mogli že razni vrhovi okoliških hribov, veličastni obronki Velesa, velik bel kamen Qafefika. V mladi zori se je že kazalo lepo zelenje gozdov, vijugastih dolin in travnikov, studenci in potok Rubiga, ki se je vil med hišami Kryezcza. Ni videl živega človeka. Polagoma so se začela tu pa tani odpirati vrata, prikazala se je oseba, moški ali ženska, ljudje so začeli vstajati. Toda Pal se ni brigal za vse to — njegovo oko je bilo usmerjeno na majhen bel prostor, na malo hišo — hišo starega Dode. Želel si je videti skozi zid, da bi mogel opaziti eno osebo — Lulo. Moram vedeti, če se nahaja notri. Čakal je dolgo časa! — Naenkrat se odpro vrata, iz hiše pride dekle z lodrico na hrbtu — Lula! Ona je torej doma, ni v njegovi hiši; kdo je bil namesto nje — hudič? Hudič je zakričal Pal in zbežal od strahu. In ga ni bilo več videti. DUŠNA BOLEST Za hišo starega Dode se nahaja med zidovi odprtina, navadno napolnjena z lesom za kurjavo. Zadaj je majhen vrt, ograjen z mejo radi koz, v katerem so pridelovali najpotrebnejšo zelenjavo za kuhinjo. V enem kotu tistega vrta je več bezgovih dreves, katerih veje delajo nekako majhno streho. Pod to strešico stoji mala lesena klopica. Na tej klopici je sedela Lula. V zadnjem času je postal ta količek njeno običajno stanovanje. Izbrala si je ta Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto VII - 1955 - Stev. 13 Zaključek vzornega tedna Kot smo že sporočili, bo zaključek vzornega tedna v Gorici na cvetno nedeljo ob 4h popoldne pri Sv. Antonu. Roditeljski sestanek Kakor je bilo že najavljeno, bo v nedeljo 3. aprila ob 10.30 v prostorih Nižje .srednje šole v ul. Randaccio roditeljski sestanek za Gimnazijo-Licej, Učiteljišče in Nižjo srednjo šolo. Vabljeni so vsi starši, ki imajo svoje otroke na teh šolah. Števerjan Praznik sv. Jožefa je pri nas že pred letom dni zadobil posebno slovesnost. Lansko leto na ta dan se je pri nas ustanovil'1 organizacija naših fantov, ki jo imenujemo Fantovski krožek. Letos smo prav lepo praznovali obletnico ustanovitve. Fantovski krožek je skupno z Dekliškim krožkom povabil v svojo dvoranico starše in prijatelje članov, ki so se polnoštevilno odzvali in zasedli prav vse prostore. Posebno veselje je prevzelo naše fante in dekleta ter vse navzoče, ko so zagledali v svoji sredi g. župnika. Bog mu daj zdravja, da nas vsaj s svojo navzočnostjo tu pa tam osreči! Pozdravil je navzoče naš g. kaplan; nato je dekle iz D.K. s šopkom belih nageljnov voščilo fantom iz F.K. Sledila je enodejanka »Dve teti«, ki so jo prav lepo igrala dekleta, nato pa burka »Fotograf v zadregi«, ki so jo podali fantje iz F.K. Vsi so prav lepo odigrali svojo vlogo, posebno pa Lizika in Fotograf, ki sta imela glavni vlogi. Po uri veselega razvedrila je stopil na oder g. dr. Klinec in s svojo učinkovito besedo poudaril važnost organizirane katoliške mladine v sedanjem brezbožno organiziranem svetu. Hvaležni smo mu prav vsi navzoči za tople in prepričevalne besede. Sledila je kinopredstava. Našim fantom voščimo vztrajnosti na poti, ki so nanjo stopili, da bomo podobnih obletnic še in še praznovali! * V nedeljo 27. marca so zastopniki goriške kmečke šole vodili pri nas zborovanje, na katerem se je razpravljalo o streljanju proti toči. Vsa navzoči, bilo jih jih je okrog petdeset, med temi tudi Oslavci, so sprejeli predlog, da se pridružijo krminski zadrugi za streljanje proti toči. Prispevati bodo morali letno 500 lir za vinogradno njivo in 250 lir za orno njivo. * Naša Občina je dobila iz Rima uradno dovoljenje za otvoritev poštnega urada. Treba bo pa počakati še kak mesec preden bo otvorjen, da popravijo občinsko hišo, v kateri bo nastanjen. Doberdob Za praznik Marijinega Oznanjenja smo blagoslovili lepo Marijino kapelico ob poti iz Doberdoba na Poljane. V njej je podoba svetogorske Matere božje, a je bila med prvo vojno porušena in potem ne več pozidana. Ko so nekdaj romali še peš na Sv. Višarje, je romarje spremljala procesija iz doberdobske cerkve do te Marijine kapelice; tu jih je duhovnik blagoslovil in izročil Marijinemu varstvu na poti, ki je trajala celih osem dni. Ko so se romarji vračali domov, so jim šli zopet v procesiji nasproti do iste kapelice. Naj naša ljuba Mati Svetogorska iz te nove, Njej posvečene kapelice, obilno blagoslavlja naš Kras in potnike, ki gredo mimo Nje. Za proslavo materinskega dne nam je naš Dekliški krožek pripravil lepo akademijo v novi župnijski dvorani. Popoldan je bila akademija samo za matere z njim primer- nim programom, zvečer pa splošno za vse z nekoliko spremenjenim programom. Obakrat je bila dvorana polno zasedena. V programu je bilo petje, recitacije in deklamacije ter vesele enodejanke in dvospevi. Zelo resne stvari in vesela zabava je bilo spretno vzporejeno in lepo podajano, za kar gre vsa hvala dekletom, ki so se z veliko požrtvovalnostjo potrudile, da je prireditev v vsem uspela, in upamo tudi, da ne brez sadu. Splošna želja je, da bi take stvari še in pogosto videli. Nekaj iz zgodovine vasi Jazbine Na pročelju starega »Gradiča« v Jazbinah je stal napis, vrezan v kamnito ploščo, ki je do prve svetovne vojne 1915-1918 imela v sredi zgoraj grb (menda avstrijskega cesarskega); sneli so ga laški vojaki. — Napis je latinski in se glasi: PRAEDIIS ’ VILLAE ' IASBINE ’ AM-PLIATIS/ AEDEIS/ KIEMBVRGIAE ČILIM ’ GENTIS/PRAE ’ NIMIA ’ VETV-STATE ’ SEMIRUTAS/ELEGANTIUS EX-TRVEBAT/ SIGLSMVNDVS ’ COMES ’ ATTEMSIVS/ MAR. THER. AVG./ HVNG. ’ AC. ’ BO. ’ REG./ A. CVBIG. ET . A. CONSIL./ AC ’ GORIT. COMITATVS ’ PRAETOR/ AN. MDCCXLVII. Po slovensko napis pomeni: »KO SE JE POSESTVO VASI JAZBINE RAZŠIRILO JE TO PALAČO, KI JE BILA NEKOČ LAST KIEMBURŠKE RODOVI-NE, ZARADI STAROSTI ŽE NAPOL RAZPADLO LEPO POPRAVIL SIGISMUND GROF ATTEMS, MAR. TER. PRESVIT. OGRSKE IN ČEŠKE KRALJICE DVORNI SVETNIK IN GORIŠKI MESTNI SODNIK. LETA 1747.« — (Bližnji vodnjak ima letnico 1569). Točno ob dvestoletnici 1. 1947 (po novi meji) se je ustanovila duhovnija Jazbine. Kar je veljalo o palači pred dve sto leti, velja tudi danes: Poslopje je potrebno temeljitega popravila. Hiša bi se dala spremeniti v cerkev, ker je dovolj dolga in visoka; ima še trdno zidovje, če se okrepijo temelji. Gradič je last baronov Teuffen-bach. Zaradi zgodovinske vrednosti ga ne dajo. Jamlje Zopet je vojni material iz prve svetovne vojne zahteval žrtve življenja. V ponedeljek popoldne je močna detonacija s strahom napolnila svojce naših »rudarjev«, ki iščejo svoj dnevni zaslužek po kraških planotah, kjer še vedno najdejo nevarne ostanke granat. Tokrat sta padli dve žrtvi: neki delavec iz Tržiča ter Alfred Krošel iz Jamelj. Čeprav je dobro poznal tovrstno orožje, je tudi on moral žalostno končati pri tem bridkem dnevnem zaslužku. Podgora Že od novega leta sem, pri nas ne slišimo več cerkvene ure, ker sploh ne teče več — saj je vsa tozadevna naprava v zvoniku stara že menda več kot sto let in je videla že dve svetovni vojni. Sedaj pa ni več za drugo kot za v staro železo. Napravljeni so bili vsi potrebni koraki posebno pri upra- vi goriške občine. Gospod župan in mestni očetje so uvideli in pripoznali nujno potrebo in veliko silo v vsej zadevi. Tako so, hvala Bogu, že v torek prišli v Podgoro višji uradnik kot zastopnik goriškega županstva in z njim inženir znane tovarne ur Solari in drugi. Podali so se v zvonik, vse pregledali in premerili in zagotovili so, da bomo prav v kratkem videli in slišali novo, lepo in bolj moderno uro. Žabnice Sv. Jožefa smo tudi letos lepo počastili z običajno devetdnevnico, med katero je pridigal naš g. župnik sam res izredno prepričljivo. Na praznik pa nas je posetil tudi naš sosed g. župnik iz Ukev, da je bilo bolj slovesno. Na koru so peli latinsko Filkejevo mašo. Vreme je bilo prekrasno, čez dva dni je pa snežilo kot že dolgo ne. Takšna je naša letošnja pomlad. Uk ve Na praznik sv. Jožefa in naslednji dan 20. marca smo doživeli v naši vasi izredno prijeten večer. V majhni dvorani pri »Ka-rantovih« so nam domača dekleta uprizorile posrečeno trodejanko »Sv. Elizabeta« (Sr. Gregorec). Igra je na splošno zelo dobro uspela. Posebno doživete so bile nekatere vloge. Tašča (Hana Prešern) je bila prava srednjeveška prefinjenost in razkošnost z vsem nerazumevanjem in zasmehom velikašev do ubogih, trpečih in ponižnih; služkinja (Tončka Prešern) je ustvarila pravi lik petolizne služkinje, polnu lastnega interesa, ki često vodi do lastne pogube. Ta vloga je bila še prav posebno posrečeno izbrana in je odkrila v Tončki resnične igralske talente. Dobro je bila podana vloga Elizabete (Mici), čeprav skoraj premirno, vendar z ubranim nastopom, ki je nekako odkril dušo trpečega, zasmehovanega, zatiranega v onem idealnem življenju ponižnosti in samoodpovedi. Dobro so se odrezale tudi svakinja (Alma Prešern); služkinja (Janah Lojza) in beračica (Klara). Slednja se je nadvse hvalevredno odrezala v zaključnem prizoru »Planšarica« (Sardenko) pod naslovom »Dekle s planin«, ki je s svojim nadvse živim nastopom do skrajnosti razveselila ter zadovoljila vse gledalce. S tem prizorom smo še enkrat ugotovili, da je mlada Klara pravi igralski talent. Za zaključek so nam dekleta zapele še nekaj lepih pesmi, na kar smo se razšli na naše domove z upanjem, da nas dekleta čimprej razveselijo s podohno prireditvijo. Kroniki na ljubo je treba dodati, da so ista dekleta s pomočjo italijanskih vrstnic nedeljo prej uspešno uprizorile lepo pet-dejanko »II battaglione della Vergine«. Med drugimi se je dobro izkazala poldo* mačinka Silvija, ki upravičeno velja za najboljšo igralko naše vasi. Slovenski večer na Proseku Slovenska prosveta je preteklo sredo priredila Slovenski večer na Proseku. Predavatelj g. Vinko Zaletel iz Celovca je Pro-sečanom pokazal v besedi in sliki lepote Koroške. Prosečani, ki dobro poznajo-Koroško, so imeli uro in pol užitka. Šempolaj Imeli smo sveti misijon, že tretji v času župnikovanja gospoda dekana. Za lep u-speh se moramo zahvaliti Bogu, kateremu se je mnogo priporočala mlačnost povojnega sveta; pa tudi misijonar č. g. Vidmar je s svojo gorečnostjo in neumornostjo — zlasti pri stanovskih govorih — pritegnil skoro vse farane k sodelovanju. Daj Bog, da bi sadovi svetega misijona dolgo let posvečevali našo župnijo. Smrtna kosa S TRŽAŠKEGA ŽUPNIJSKI KINO BAZOVICA predvaja film JUTRI BO PREPOZNO (Domani troppo tardi) V soboto 2. aprila ob 20.30 za može in fante; v nedeljo 3. aprila ob 16.30 za žene; zvečer ob 20.30 za dekleta. Po vsaki predstavi bo razgovor o filmu. Vabljeni! Postna razmišljanja na radiu V tem tednu so na vrsti naslednja razmišljanja : v ponedeljek Blagor miroljubnim, v sredo Blagor tistim, ki so zaradi pravice preganjani in na Veliki petek zaključni govor o osmerih blagrih. Oddaja je vedno ob 22. uri. Ljudsko gibanje v Trstu Leta 1954 je bilo v Trstu rojenih 2546 otrok. Umrlo pa je 2946 ljudi. Primanjkljaj znaša torej 418 duš. Na 1000 prebivalcev je v Trstu 9,4°/00 rojstev in ll°/00 smrti; primanjkljaj jc torej 1,6 °/00. Dolina Pretekli teden je imela Dolina pravi kulturni teden. V četrtek je bil tu zanimiv prosvetni večer s kulturnim predavanjem, petjem dveh zborov in solista, šaljivim prizorom in še s kratkim vzgojnim filmom. V petek in soboto pa je bil za odrasle kinoforum. Nova cerkev v Trstu Na praznik sv. Jožefa so posvetili novo cerkev posvečeno Brezmadežnemu Srcu Marijinemu v ulici S. Anastasio v bližini glavne postaje. Cerkev je lepa in srednje velikosti. Upravičeno pričakujemo, da bodo v tej cerkvi našli tudi slovenski verniki svoj kotiček in vsaj v kakem kotu primerno in skromno spovednico; saj Slovencev v župniji Brezmadežnega Srca Marijinega ne manjka, kakor tudi ne manjka slovenskih patrov v družbi Sinov Brezmadežnega Srca Marijinega (klaretineev), ki imajo v oskrbi župnijo in cerkev. kraj od trenutka, ko je začel ta grozni dogodek gristi v njenem nesrečnem in nedolžnem srcu, od ure, ko je bila prisiljena skrivati svojo sramoto pred ljudmi. Kakor si ranjena srna išče v gozdu skrit kotiček, da skrita pred drugimi ostane sama, tako je hotela Lula v tem pozabljenem kotu skriti pred ljudmi svojo bolest. Tudi danes je bila tukaj. Imela je na kolenih bratovo srajco, nekaj zaradi krpanja, še bolj pa, da je imela povod ostati tam. Krpala je in šivala, njene misli pa niso bile pri delu. Prenehala je z delom, ubodla šivanko v srajco, dvignila glavo ter se zagledala v daljavo. Poznalo se je, da Lula hudo trpi. Ni več pela, se ni več smejala, ni bila več vesela; vedno molčeča, sama zase, je bežala pTed vsakim človekom, najbolj pred veselim. Popolnoma se je spremenila. Z obraza je zginila lepa, zdrava barva, ni bilo več bleska v očeh, iz katerih je prej tako lepo sijal; od obilnega joka so postale oči vse krvave, postava njena se je upognila, hoja je postala počasna in negotova, noge je skoraj vlekla za seboj kakor stari ljudje. Vsa ta sprememba je prišla naenkrat, od onega dneva in noči, ki jo je zanesla v Palovo kočo. Takrat ni nihče opazil njene odsotnosti; vrnila se je domov v noči, trudna, uničena; padla je na posteljo in takoj nenavadno trdno zaspala, bolj trdno, ko če bi bila ves prejšnji dan opravljala najtežja dela. Imela je samo neki meglen spomin na grozno noč: Morala se je hudo boriti, ob koncu je bila vseeno premagana. Ni se mogla spomniti vsebine sanj, samo za eno stvar je dobro vedela in se je je spominjala: Pala Gjoka! — Ravnotako ni pozabila, da je trpela nepopisne bolečine in velik strah, zavedala se je težke, neodpustljive krivde. Za nesrečno mladenko se je začelo sedaj drugo popolnoma izredno življenje. Kakor prej je opravljala zvesto vsa hišna opravila. Hodila je v gozd po drva za kurjavo, na potok po vodo, skrbela za živino, pripravljala jedi, pekla vsakdanji kruh. Izvrševala pa je ta dela mehanično, kakor stroj, brez misli in duše. Vsako prosto minuto je porabila, da se je zatekla pod bezgovo streho v mirnem samotnem kotičku vrta za hišo. Družinski člani so sicer opazili to spremembo na Luli, niso pa temu polagali posebne važnosti. Dekleta v Albaniji nimajo Nova razlastitev slovenske zemlje Potuj*čevalnim načrtom na Kontovelu in Sesljanu se sedaj še pridružuje razlastitev milijon kvadratnih metrov slovenske zemlje v Domju. To ozemlje pa ne bo koristilo prosti industrijski coni ampak je namenjeno zidavi stanovanjskih hiš boljše vrste, v katerih gotovo ne bodo stanovali Slovenci, ker bodo stanovanja predraga. Načrt o razlastitvi in zidavi novih hiš nikakor ni v skladu s Posebnim statutom, ki prepoveduje spreminjati etnični značaj slovenske zemlje. Slovenski večeri na Tržaškem Slovenska prosveta je pretekli teden imela v Trstu svoj VII. Slovenski večer. Večer je bil posvečen v besedi in sliki Sveti deželi. Predaval je č. g. V. Zaletel iz Celovca, ki je ob predlanskem Božiču preživel nekaj dni v tej deželi in posnel na barvni film zanimivosti svetih mest. Odgovorni urednik: Stunko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici »Huda bolečina me je zadela, moj dobri oče je umrl.« Tako nam sporoča izseljeniški duhovnik Nande Babnik, ki že deset let neumorno deluje med Slovenci na Holandskem. »Njegova velika želja je bila, da bi se še enkrat videla, pa ni bila to volja božja, moral je umreti. Sedaj sem pa sam, kajti mama mi je umrla dva meseca pred novo mašo leta 1939. Hudo je to. Tudi vsi bratje in sestre — šest — so že pomrli. Deset let bo meseca maja, kar sem zadnjič videl očeta. Ta dan sem se z g. škofom odpeljal iz Ljubljane v Avstrijo. Oče je čakal na cesti pri Št. Vidu, stopil sem z avta in mu še enkrat stisnil roko v trdnem prepričanju, da se bova kmalu zopet videla. A prišlo je drugače. Leta begunstva, leta skrbi in nemirnega življenja. Fiat!« Pokojni oče gospoda Babnika je bil skrben družinski oče, poln žive vere in vdanosti v božjo voljo, ki je ‘krščansko vzgojil vse svoje otroke. A vsi so pomrli pred njim. Le g. Nande edini je še ostal, a še od njega ga je nemila usoda ločila. Zadnja leta je preživel v Ljubljani, kjer je na praznik sv. Jožefa po dolgi in mučni bolezni zatisnil svoje trudne oči. Pokopali so ga na pokopališču v Dravljah pri Ljubljani. Naj mu bo Bog bogat plačnik za njegovo zgledno in trpljenja polno življenje. NA PRODAJ JE ŠE NOV □ FOTOGRAFSKI APARAT □ POJASNILA DAJE UPRAVA LISTA OPOZORILO Prihodnja velikonočna številka bo dvojna. Stala bo 40 lir. f V četrtek 24. marca je Gospod nenadno odpoklical v večnost v 85. letu starosti mojega dragega očeta Jožeta Zorko K zadnjemu počitku so ga položili preteklo soboto 26. marca na domačem župnijskem pokopališču v Leskovcu pri Krškem. Zahvaljujem se za izraženo sožalje in pokojnega očeta toplo priporočam v molitev. Trsl-Rojan, dne 27. marca 1955. Sin STANKO t Iz domovine sem dobil sporočilo, da je v Ljubljani na praznik sv. Jožefa po hudi bolezni v 77. letu starosti umrl moj dobri oče Rudolf Babnik veljave. Stari Doda se je še manj ko drugi možje brigal za svojo hčer. Tudi teta ni vzela to spremembo za kaj važno. Nekomu pa je šlo to hudo k srcu, ta je bil Mark! V začetku ni mogel najti miru; stokrat je vprašal sestro, kaj ima, če je bolna, ali jo teži kaj drugega, pa je vedno dobil enak odgovor: »Ne, Mark, nič nimam, nisem bolna in, kar se žalosti tiče, poglej, kako se znam smejati!« Toda njen smeh je bil smeh o-bupanega. — Ta smeh ga je tako zadel v srce, da bi se Mark — albanski mož — skoraj razjokal. V začetku je živela Lula z bratom v ljubezni kakor prej, polagoma pa se je začela izogibati njegove družbe, ker se je bala, da bi ne mogla skriti pred njim teže, ki jo tare, in da bi ji on čital v očeh njeno skrivnost. Mark je bil gotov, da se je moralo zgoditi nekaj hudega in težkega, videl je dušno bolest sestre, zato se tii mogel več zadržati: stopil je nepričakovano k njej, jo objel in ji z glasom polnim ljubezni, sočutja in bolesti rekel na uho: »Lula, ti imaš nekaj, kar ti hudo teži srce.« (Nadaljevan je ) K zadnjemu počitku so ga položili v ponedeljek 21. marca na pokopališču Dravljah pri Ljubljani. Stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem ga priporočamo v molitev. Na praznih Marijinega Oznanjenja, St. Antoniusklooster, Stein, Limburg, Holandija. NANDE BABNIK, izseljeniški duhovnik v Holandiji DARILNE POŠILJKE US razpošilja Se vedno _ TVRDKA IM PO RT & EXPORT —-———- — Lastnik: Aleksander Goljevšček TRST • TORREBIANCA 27 - TELEFON 2-44-67 Obračajte se na nas s polnim zaupanjem in najsolidneje Vam bomo postregli!