LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE LETO IV Torek, 31. avgusta 1954 STEV. 13 Balkanska — steber miru Skoro dva tedna sta ie mmila, odkar so zunanji tnini-stri Grčije, Turčije in Jugoslavije 9. avgusta podpisali po-godbo o Balkanski zvezi. Ta zgodovinski dan držav Bal-kanske zveze pa je odjeknil v vsem miroljubnem svetu in oznanil, da so države Grčije, Turčije tn Jugoslavije sklenile ivezo, ki predstavlja steber miru na svetu, Evrapi in Balkanu. zveza Narodi Grčije, Tufčije In Ju-goslavije so v zadnjih deset-letjih svoje zgodovine mnogo-krat preživljali težke preizkuš-nje. Zgodovina malih držav v svetu je podvržena temu. Ven-dar so te države polne heroiz-ma, ko gre za njihove pravice, polne volje do solidarnosti, ko ©bravnavajo vprašanja, ki se ti-čejo miru, svobode in enako-pravnosti med narodi. Dolgo-trajne borbe treh balkanskih držav in njihove žrtve so po-r za ves miroljubni svet. S to pogodbo je pričlo do osnove za razširjeno sodelovanje med Balkanskiml državami. Pogodba o Balkanski zvezi ima svoje bistvene karakteristi-ke, ki odgovarjajo splošnl po-Htični smeroicl treh držav. V uvodu pogodbene listine vse M države podplsnice pou-darjajo svojo privrženost nače-lom Ustanovne listine Združe-nlh narodov. To potrjuje pogod-da o Balkanski zvezi v svojem dvakrat letno in bo imela tako molnost bolj elastičnega dela. Med dolečbami pogodbe po tvoji pomembnostmi izstopajo še dve določbi. Prva se nanaia na to, da se članice Balkanske zveze obvezujejo, da bodo spo-šiovala načela Združenih na-rodov za primere napadalnosti. Foleg tega je za vse države Balkanske zveze postala obveza z pogodbo, da priznavajo retso-lucijo generalne skupSčine OZN, ki jo je 17. nov. 1950. leta predlagal Edvard Kardelj. Po tej resoluclji mora napadena država takoj objaviti, da je pripravljena prenehati s so-vražnostmi in umakniti čete na svoje meje. Druga določba pa govori o tem, da lahko pristopi k Balkanski zvezl vsaka država, vendar le v primeru, če podpis-nlce smatrajo za polrebno spre-jeti novega člana. Poleg tega Atlantsld pakt) ne predstavlja take organisacije, kjer so ene države podrejene drngim. Bal-kanska zveza priznava notranjo suverenost držav o vseh vpra-šanjih. To, da so vse države enakopravne, pa predstavlja pravo garancijo za nspeSno so-delovanje. Sodelovanje balkanskih držav in njlhova zveza naj bo primer, kako je treba delovati na med-narodnem področju. Ta spora-zum naj bo svetal vzgled bodo-čih mednarodnih pogodb, ki naj prinašajo mir in varnost naro-dov. Ta sporazum je pokazal kakšno mora biti sodelovanje, pokazal kako pride do zveze, pred katero bodo izglnili vsi imperialistični apetiti. Balkanska zveza je dokazala, da tnislijo trl države resno so-delovati pri utrjevanju miru v tem delu sveta. Zveza balkanskih držav pred-stavlja korak naprej k poti var-nosti in blagostanja narodov Grčije, Turčije in Jugoslavije. Balkanska zveza narodov Gr-Sije, Turčije in Jugoslavije ni naperjena proti nikornur in je zato najbolj aktiven element miroljubnih narodov — steber miru na svetu. Stanovanjski problem V domovih imajo študentje dobre pogoje - Letos 600 novih prošenj za sprejem - Revizfja in novi krsterij - .. in podpisu: »Toplo priporoča- geologijo, geo- ^0 tovariša za sprejem v dom. . , .-, .-,- , , ., ., *,.-,. , . >Bil je tudi slučaj, da je grad- stanovanjskem problemu po prvih letnikih. Mishm, da je j,ena fakulteta dala priporo-naših domovih. Iz leta v leto popolnoma zgreseno še naprej gjja gtudentu, ki sploh ni član raste število prosilcev. Kot v držati take studente po do- zgj Edino združenie ki je začetno ilustracijo naj nave- movih. Tukaj se nam nehote Vprašanje dela resno vzelo dem, da je komisija za spre- postavlja vprasanje, ali bodo je združenie filozofske fakul-jem novincev v lanskem šol- taki študentje sploh kdaj fa- ^e^e jn deloma združenje eko- nomistov. Iz tega sledi, da veliko odgovornoist za to no-sijo prav osnovne orgamzaci-je ZŠJ po fakultetah. Komi-sija je mišljenja, da univer-zitetiii odbor na svoji prvi kaznuje in pokliee Že večkrat se je v našera maitematiko, študentskem listu govorilo o dezijo itd. Torej predmete v skem letu prejela vsega 200 kulteto dokančali, ali ni kri-prošenj in to v času, ko smo vično, da taki zasedajo mesta na študentskem naselju od-prli nov blok za 250 stanoval- po domovih, ko jih je pa ne-šteto ttoko rekoč na cesti in cev. Jasno je, da so vsi pro- to največkrat naši najboljši J j, p j silci bih sprejeti. V letosnjeni studenti m to iz krajev, ki šlk l j ž k^ bi li iti iitt j, bi morali iraeti prioriteto po- se;| domovih. Tukaj misliivkon ^/ kt t Zunanji ministri vseh treh držav po podpisu balkanske pogodbe kazale da je volja po neodvis-nosti neomajna. Balkanske dr-žave so spcznale, da lahko sa-tno prijateljsko sodelovanje na politični in ekonomski enako-pravnosti združi narode v trdno vez, ki lahko nasprotuje vsetn težnjam, ki nimajo ničesar Ekupnega z enakopravnostjo, demokracijo in mirom. To spo-znanje je vodilo do sklenitve Balkanskc zveze, še preje pa je našlo svoj izraz v Ankarskem sporazumu. Baikanska zveza predstavlja korak dalje od Ankarskega sporazuma. Narodi Grčije, Turčije in Jugoslavije so prišli do skupnega spoznanja, da je potrebno tesco sodelovanje za ohranitev skupnega cilja — Bvobode in neodvisnosti. Sodelovanje med državami podpisnicami Balkanske zveze se je razvijslo ves čas v ne-omejeni skladnosti, podkrepljeno z idejami neodvisnosti in enakopravnosti, ki predstavljajo osnovo, brcz katere ni mogoče doseči trdncga sodelovanja med narodi. Sodelovanje držav Gr-Žije, Turčije in Jugoslavije je nujnost, ki jo narekujejo po-trebe tako politicnega kot eko-nomskega značaja omenjenih držav. Zveza, ki so jo sklenile dr-Save podpisnice Balkanske zve-ze, resnično predstavlja garan-cijo miru na Balkanu. To zve-io pozdravljajo vsi miroljubni narodi na svetu, ki želijo da bi se končalo obdobje krvavih vojna in strahotnega nasilja. — Zveza, ki je takšen garant miru mora biti sklenjena na princi-pih, ki zagotavljajo uspešnost delovanja v mednarodni areni. Balkanska zveza vsebuje te principe, dosegla pa jih je s svojo politiko enakopravnosti in spoštovanja. Vojaška pri-pravljenost narodov podpisnic Balkanske zveze služi samo mi-ru in ohranitvi blagostanja na svetu. Zveza balkans.kih držav je orodje za ohranitev miru na svetu. S tem, da zveza poudarja sodelovanje po principih Usta-ncvne listine Združenih naro-dov, za?otav!ja, da ni naperje-na proti nikomur. ki ima v mednarodni politiki čisto vest. Zveza je pripravUena braniti mir in storifi vse, da ta zavlada po vsem svetu. Balkanska zveza je pogodba o politi6nem sodelovanju in medsebojni pomoči, ki je rezul-lat sodelovania treh držav in ki ima zgodovinski pomen za podoismo« Balkanske zveze in prvem členu. Drugi člen po-godbe lahko smatramo za ene-ga Izmed najbolj važnih. Ta člen govori o vojaškem in prav-nem avtomatizmu. Sporazum določa popolni pravni avtomati-zem kar pomeni, da v primeru napada na eno izmed treh dr-žav postanejo vse tri avtoma-tično v vojnetn stanju z napa-dalcem, katerega pa smejo pre-kiniti samo po doseženem so-glasju. Ustanovitev stalnega sveta Balkanske zveze predstavlja važen sklep blejske konferen-ce. V stalnem svetu Balkanske zveze bodo zunanji ministri, poleg njih pa bodo v svetu so-delovali še tisti člani vlad, ka-terih prisotnost bo zahteval tre-nutni položaj. Dejavnost stalne-ga sveta bo v toliko boljša od dosedaraje konference zunanjih ministrov, ker se bo sestajala mora novi član podati obvezo, da bo spoštoval načela, nakate-rih sloni sporazum. Iz teh nekaj bistvenih do-ločb pogodbe o Balkanski zve-zi lahko vidimo celotno sliko politike, ki so jo zastopale tri države podpisnice zveze. Vse-skozi se vidi podvrženost naCe-lom Združenih narodov, kar je najboljša garancija, da pred-stavlja pogodba resničen izraz volje do miru v svetu. Balkanska zveza je akt, ki v nasprotju z drugimi ne pozna delitve interesnih sfer, ne po-zna teritorialnih odsiopanj in trgovskih mahinacij. Ta zveza je akt svobodnih in enakoprav-nih narodov. Značilnost Balkanske zveze lahko vidimo še v teai, da v nasnrotju s podobniml zvezatni, ki jih organizirajo velesile (so-vjetski blok satelitskih držav, šolskem letu se je že siiiiKcija bolj in »olj zaostre vala in to v glavnem zaradi kretno na naše partzanske prvič: podražitev privatnih kraje. stanovanj, posebno kurjave j, p in drugič: večiiia naših do- b štdtk vse predsed-nike omenjenih. združenj- Tesno povezano s tem vpra-je tudi delo upravnih 2. Drugi kriterij, ki so ga komisije popolnoma zanemar- mov posebno študentsko na- jale, je bil ekonomski. Ne- odborov m v prvi vrsti delo selje in Akademski kolegij, pravilno bi bilo, da stanujejo študentskih svetov po domo- po domovih študentje, ki so vlh- Gre za pojav familiarno- boljše situirani kakor oni, ki žele biti sprejeti v dom. Do- nudijo stanovalcem dobre po- goje tako v študijskem, ka- kcn* tudi v zdravstvenem po- gledu- Poleg (ega je oskrb- nina sorazmerno nizka in kurjava p)riziini stanovalcem ne dela posebnih težav. Vse io so vzroki, da je pri- diti stanovanje socialno šib- tok v domove vedno večji. kim študentom. Ni tu nobe- v . v. Višek dotoka smo prav zara- nega zapostavljanja gotovega vprašanja ne bo rešila nobe- di tega tudi pričakovali z no- procenta študentov nameščen- na komisija, ker gre tukaj za vim šolskira letom. Tako je skega porekla študentov; tn stabq> delo v domu med sta- izstopa čisto ekonomska plat novailci. Veliko nalogo bi mo-vprašanja. Študent, ki lahko ra'H ^ukaJ odigrati tudi ko- sti do stanovalcev doma. V marsikaterem primeru vedo movi so v prvi vrsti socialne za pojave nedelavnosti, nedi-ustanove in če hočemo, da se scipline v domu, dalje nepra-kot taki ohranijo tudi v bo- vilnega odnosa do domovine doče, moramo v prvi vrsti nu- in na iake pojave ne reagi- rajo ald take stanovalce celo zagovarjajo. Ravno tega vpra- dobila komisija za sprejera novincev do predpisanega roka 600 prošenj, dočim je plačuje privatno stanovanje, munisti po domovih. Vse take imela na razpolago po izvrše- naj ne stanuje y domu- Tako pojave je treha reševati ta- je revizija izključila iz do- koj brez sentimentalnosti- ni reviziji stanovalcev s stra ni študentskih svetov domov vsega samo 120 prostih mest. dobro situirani (vzeto je ne- Situacija je postala toliko kakšno povprečje doma). Iz- bolj kritična, ker s scptem- ključeni so bili sinovi ali hče mov nekatere študente, ki so Dogaja se pa ravno nasprot- no, da večina komunisiov ve mnogo povedati o stamju v donvu j na sestanku ikomuni- Seminar študentskih funkcionarjev Razprcva o poiitičnih, ekonomskih, družbenih in kulturnih vprašanjih brom ni mogoče odpreti no- re raznih privatnih poklicev stov, konkretno pri sprejema- benega novega bloka na Na- in tudi oni, katerih starši so nju v domove pa sfojijo ob selju. v delovnem razmerju (oče in strani in Študentskim svetom Univerzitetni odbor in Ku- mati). Jasno je, da smo se tu- ne nudijo dovolj pomoči ali ratorij Študentskih domov in kaj ozirali na število otrok v celo nobene. menz sta na svojih zadnjih družini. Mislim. da se bo vsak Po tem pregledu je bilo sejah razpravljala o tem pro- štndent strinjal s takim sta- odpovedano stanovaiije 90sta- blemu in prišla do zaključ- 1JX-— f----'~:l~ f— 1- iJ! -----'---- -- -----iL ' ^ ' ka: da se izvrši osnovna re- Dejavnost ZSJ je iz dneva v dan bolj pestra in zahteva pre-cejšnje poznavanje celotne štu-dentske problematike. Aktivist, ki ne pozna vsaj v golih obrisih temeljnih pogledov ZSJ na po-samezna vprašanja iz socialnega, mednarodnega, kulturnega pod-ročja, ne more zadovoljivo iz-vrševati svojih nalog. Letos bo vzelo slovo precej dosedanjih funkcionarjev, ki so delali v štu-dentski organizaciji več let ter se tako že dobro usposobili. Za-radi obilice poslov pa se je mo-goče nekoliko zanemarjala vzgo-ja mlajših kadrov, zato nam grozi v prihodnjem letu nazado-vanje na nekaterih področjih dela naše organizacije. Tako bo sedanji socialno-ekonomski od-bor, ki je deloval zelo uspešno, delno reformiran s popolnoma novitni tovariši, isto je tudi z mednarodnim odborom in celot-nim UO. Kdo je tega kriv, je težko reči — nekaj volilci, ki predlagajo večinotna že poznane člane, nekaj pa funkcionarji, ki si niso našli potnoči v mlajših kolegih. Da bi se ta napaka po-pravila, pa tudi zato, da se pri-čne z boljšim in sistematičnim delom, je organiziral Univerzi-tetni odbor seminar. Take semi-narje je organiziral tndi CK LMS in OK LMS, ter so se do-bro obnesli. Seminar traja 10 dni in obrav-nava problematiko ZŠJ in sploš-no družbeno problematiko. Na seminarju prcdavajo tovariši iz CK ZKS, CO ZŠJ in UO ZSJ. Udeleženci seminarja so večji del tnlajši študentje, ki bodo na univerzi še nekaj časa in ki bo-do lahko pridobljeno znanje uspešno uporabljali. Seminar predstavlja istočasno uvod v drugo študijsko leto in se bodo na njem lahko razčistila razna sporna vprašanja. Precejšen del seminarja je posvečen študiju univerzitetnega zakona in zgodovini borbe ZŠJ okoli tega problema. S prejema-njem fakultetnih pravilnikov bo naša organizacija prihodnje leto tnočno obremenjena in bo po-trebno podrobno poznavanje te-ga zakona. Nadalje seminar posveCa naj-več pažnje onim problemom, ki so letos bili slabše reševani, all nam jih sploh ni uspelo načeti. Tu gre predvsem za politično-vzgojno problematiko, življenje v domovih, poživitev družabnih oblik življenja — planinarstro, šport, knlturna aktivnost itd. V dosedanji praksi smo precej gre-(Nadaljevanje na 2. strani) vizija vseh dosedanjih stano-valoev in kriterij zaostri tako študijski kakor tudi ekonom-ski in politični. Ponovni pre-gled stanovalcev nam je po-kazal sledeče slabosti, ki so jih naši Študentski sveti za-nemarjali. Kriteriji za sprejem starej-ših stanovakev so bili po vseh domovih več ali manj isti, vendar nikjer se niso izvajali dosledno, nekateri so se celo popolnoma zanemarjali. Edini kriterij, ki se je izvajal, je bil strokovni,' vendar tudi ta zelo neelastično. Tako so bili že julija izključeni iz domov vsi študentje, ki niso opravili predpisanega minimuma in to konkretno pet mesecev efek-tivnega šfndija za slušatelie do IV. oz. V. letnikn. in ab-solventi 8 mesecev. Komisije sose tuka] striktno držale te-ga pogoja, vondar pri tem spustile iz vJdika vse tiste, ki se že tretjič vpisuiejo v isti letnik, jasno je. da tem stanovalcem ni bilo težko položiti tega mimmuma. Po-novna revizija je vsem takim prepovedala nadalnje bivanje v domn. So slučaji, n- pr. na liščem komisije, kar je tudi novalcem po garnjih kriieri-stališče univerzHefnega odbo- jih. Tako je centralna komi- Važna naloga osnovnih orga* nizaeif ZKJ Zveza komunisiov na naMti visokih šolah nosi precejšnji del odgovomosti zc usposab-Ijanje svojega članstva tako t> siroKovnem kot tudi v drugih pogledih. Naše organizacije rti« r6o doslej pokazale sistsma.tič-ne dejavnosti v tej smeri. To napako bo potrebno odločno odpr&viti. Naše organizacije so večino-ma pasivni opazovalec ob na~ stavljanju pomožnega učnega osobja na univerzi. Včasih si-cer dajemo mnenja o dolo-čenih tovariših, dalj pa nifca-kor ne pridemc. Iz te doseda* nje vloge je potrebno preiti na dejavnost. Študentske organizacije ZK morajo v bodočem letu pričeti z proučevanjem sposobnosti svojega članstva, ugotavljati njih nagnenja do dela po dip-lomi in v vezi s tem sprejemaii ustrezne zaključke. KomurAsii, ki so dobri štvdentje in imajo smisel za poglobljeno delo, bi se moraU začeii pripravljati na delo na univerzi kot asistznti in podobno. ZK je organizaci-ja, ki je dolžna vnašati preko svojih članov revoluciontvmi duh povsod tja, kjer se ti n&* hajajo. Univerza kot najvišja znan* stvena. ustanova mora v so-cialistični družbi iti vzporedna z razvojem ostale dejavnosti, rrvora bifci njen teoretični utem meljevalec in faktor. ki bo da-jal praksi potreben kader. Za. to ima univerza v socialisUčni družbi posebno mesto, ki ga lahko ozmačimo kot zelo po-membno in odgovorno. Člani ZK so vedno dolirn^ da slede pozivu orgtmizacije vn> njenim ciljem. Kot izobražen-cu komunistu mu ta nalaga skrb za vnašanje revolucionar-nega duha v prosvetne in, znanstvene ustanoue. Borbsni komunisti so vednno znali iz. vesti zahtevne naloge, zato bodo morale naše organizacije opominjati člane na to doU žnost, fci stoji pred narai. Med komunisti na univerzi je ogromno število zelo dobrih študentov, ki imajo vse pogoje, da se posvete znanstvenemu delu. Vendar pa je večina us-merjena. v prakso, predvsem zaradi precej neurejenih rna-t terialnih pogojev asistentov. Tako prihajajo med asistente često taki diplomati, Jci jim sodalne težave ne predsitau-. Ijajo ovire za dosego akadem^ ske kariere. Ko bodo osn&one organiza* cije obravnavale delo v pri-> hodnjem letu, marajo posveti* ti vprašanju komunistov za znanstveno delo veliko pažnje. Tovariše, ki so za to sposobni ¦in imajo do ¦ tega veselje, bi bilo primerno mzrešiti večjih, dolžnosti in jim nalo&iti kot organizacijsko delo pripravo za asistentsko delo. Često kritiziramo umverzb-tetne oblasti v zvezi s kadrov* sko politiko, mi pa kct organb* zacija nismo pokrenili nobene odločne dktije, da, bi zahtevali od sposobnih komunistov, da gredo na delo tako velikega pomena, Sama kritika brez lastne dejavnosti m še rodila ničesar pozitivnega. Na naših viaokih šolah mo precej projesorjev, Jci ne vzgajajo znanstvenega nara-šč&ja — so brez asistentov. PH nekaterih primerih se postav-Ija vprašanje obstoja stolice v slučaju upokojitve. Tu je mo%-no, da prafesor noče asistenta iz določenih razlogov, cli pa študentje ne kažejo zanimanja vsled slabih pogojev. Naloga, ki se je lotevamo, j« obširna. Poleg politične akdfie med članstvom ZK bo potreb~ no objasnjevati vsem forumom potrebo po izboljšanju materU alnih pogojev tega kadra, kaj* ti le t najprednim kadrom bo* mo izpolnili zahtevo po socicu listični uvaverzi. i šinkovec Janez ra in Kuratorija. Studentsko naselje sija za sprejem novincev 3. Tretji kriterij je bi»lo imela na razpolago 210 pro- delo v organizaciji, domu itd. stih mest. Od 600 prejetib. Priporočila, ki so jih dajala pr<>šeDJ je komisija u^odno zdruzenja po fakultetah, so rešila 212 prosilcem. Komisi- ja je računala tudi z novim zelo žalostna in marsikatero združenje postavljaio v zelo 111 , . , nerodno stituacijo. Univerzi- °lokoniukl_la. ^01110 opremih do 1. III. 55. leta in tako že sprejela za rok 140 študentov. Definitirao je bilo na ta na- ___________^_______ čin odbitih okrog 250 prošenj. ro^ fakuftete, agroiomije, ^ Ietošnjem letu je komisija 1 ' ' ...... Še posebej poleg gornjih kri- terijev pri novincih dajala tetni odbor je z dopisom ob-vestil vsa vodstva združenj o važnosti tega vprašanja, Kljub temu so združenja elek- strojne in medicinske visoke šole zelo malomarno in brez odgovornosti jemala to vpra- prednost vojnim sirotamfa- gradbeni fakulteti, da je sta- šanje. Omemjena ztdruženja fašističnega terorja, delavskim novalec imatriknliral 194?. ali so po največkrat dajala v ru- oirokom, abiturientom iz od- briko priporoeila organizacije daljenih kraiev dalje študen- samo žig združenja, dosti- ' . •- - . 1948. leta. je sedaf v tretfem. nekateri tndi v četrtem lefni-kn, to je «0 dvakratni ali tri-krafni repetent? in povrhu je v zadnjera šolskem letn no- , , - , , , tom iz pasivnih krajev ,„ %" ?LhLe*™htlaf^- revnih kmetov. Tako so bile pisa. Tako so se potem jali tudi slučaji, da so lagal šele na primer višjo dentje sami pripisali k žigu sprejete vse vojne sirote in Lpic Drago Donsko - Odklonjeno sodelovcnje na kongresu IUS Na zadnjem zasedanju je danska študentska naclonalna zveza odklonila vabilo IUS, da bi poslala dva opazovalca na zasedanje IUS-a v M&skvo. Pre-teklo leto je namreč danska nacionalna zveza poslala na kongres iste organizacije v Var-šavi svoje opazovalce, ni pa bi-la zadovoljna z delom konfe-rence In rezultati. Poleg tega pa danska študentska zveza ne soglaša z politiko IUS. Nadeja se, da se bo kontakt z vzhodno-evropskimi študentskimi zvera-mi poglobil. Btr. 2 TRIBUNA Btev.lS 1)ELO NA5IH KULTURNIH SKUPIN V PRETEKLEM LETU 0 akadetnskem pevsketn zboru Najaktivnejša kulturna skupina - Napredna kulturna ideološka politika zbora - Programsko delo - Koncerti in gostovanja Uspehl akademskega pevskega zbora Tone TomšiČ in njegova afirmacija med našo kulturno publiko nam narekujeta, da se za as ustavimo pri naši naj-al-. /nejši akademski kluturni dr ini. • hočemo videti kakšni so us, hi akademskega pevskega zbora se moramo seznaniti z vsemi problemi, ki so bodisi or-ganizacijskega ali kulturno-pro-gramskega značaja. Akf—3mski pevski zbor »Tone Tomšič« je bil ustanovljen leta 1946 in od tedaj dalje dosega uspehe na poti svojega umetni-škega razvoja. 2e takrat je ta mladi študentski pevski zbor na-kazal svojo kulturno in ideolo- gali akademskemu pevskemu zboru pri organizaciji koncer-tov. Akademski zbor pa je na-vezal tudi stike s študentskim zborom beograjsktf univerze »Branko Krsmanovič«, stopil pa je v pismene stike z najboljšim zborom v Solingenu in Amster-damu. Programska politika akadem-skega pevskega zbora je v pre-teklem letu stremela za tem, da posreduje svoje programe čim širšemu delu slovenske glasbene publike. V ta namen je pevski zbor organiziral večje število koncertov v in izven Ljubljane. Med najvažnejšimi nastopi bi lahko omenili »Koncert Sloven-skih balad« z reprizo, snemanje ski Soboti in Mariboru. Koncerti v Sežani in Trstu pa so prinesli našemu zboru nova priznanja. Akademski pevski zbor pa je še pred odhodom na svoje počitni-ce sodeloval na mladinskem fe-stivalu v Kopru. Delo za prihodnjo sezono je v glavnem usmerjeno na poglo-bitev študija programa in pa na organizacijo turneje po Jugo-slaviji. Poleg tega pripravlja zbor tudi druge koncerte, ki bo-do splošen izraz politike našega akademskega zbora. Uspehi zbora »Tone Tomšič« so v veliki meri plod marljive-ga dela tako celotnega zbora kot nesebičnosti dirigenta tov. Gob-ca, ki z veliko voljo vzgaja naš študentski pevski zbor. Politično-ideološko delo pev-skega zbora se kaže v njegovem delu, njegovi programski poli-tiki. S svojimi nastopi je aka-demski pevski zbor »Tone Tom-šič« s svoje strani prispeval k MEDNARODNA KONFERENCA 0 SODELOVANJU ŠTUDENTOV NA KULTUR- NEM POLJU Zveza študentov Jugoslavi-je je sprejela pristanek vseb. nacionalnih študentskih zvez, včlanjenih v koordmacijskem sekretariatu nacionalnib. štu-dentskih unij, da naj bo 28. in 29. avgusta v San Remu v Italiji preliminarni sesta-nek za pripravo I mednarod-ne konference študentov za sodelovanje na kulturnem in umetniškem polju. Prelimi-narni sestanek naciiona3niih zvez, ki so včlanjene v ko-ordinacijskem sekretariatu bo v San Remu za časa medna-rodnega seminarja, ki bo od 25- avgusta do 5. septembra. Tema tega mednarodnega štu-dentskega seminarja nosi na-slov »Svoboda kulture«. Se-minarja se bo udeležilo tudi pet predsednikov Zveze štu-dentov Jugoslavije. Prelimi-narni sestainek v zvezi z orga-nizacijo prve mednarodne konference o kultoirnih vpra. šanjih — organizirajo ZSJ Nacionalno unijo študentov Gor čet izaro... vsestranskemu ugledu zveze štu- Italije — predstavniki med- dentov Jugoslavije. Ideološka in kulturna usmer- narodne organizacije COSEC-Na preliminarnem sestanku jenost našega akademskega pev- bP. Zveza studentov Jugosla-skega zbora je bila nakazana že vlJe, predlagala, naj bo prva mednarodna konferenca o so delovanju študentov na kul-turnem in umetniškem polju v Jugoslaviji. Akcija Zveze študentov Ju-goslavije je vsekakor ipozii-tivno dejanje in v skladu z našo mednarodno dejavnost-jo, ki je ravno zadnje čase doseg.la lepe uspehe. Želeti je, na samem začetku tega članka. Poudariti pa je treba, da je zbor nadaljeval tradicijo, ki jo je za-čel s svojim prvim koncertom. Poleg tega je zbor naštudiral še svoj stilni program, ki je pri občinstvu naletel na ugoden od-mev, kar znova potrjuje, da je oblika glasbenega udejstvovanja akademskega zbora pravilna. V za radio Ljubljana in Koper ter koncert v okviru Ijubljanskega festivala. Izven Ljubljane pa je akademski pevski zbor imel večje število koncertov v Šent vidu, Kranju, Škofji Loki, Mur- Mariborski ško usmerjenost, ko je v svojem prvem koncertu pod naslovom »Skozi borbo trpljenje za brat-stvo, enotnost v boljše življenje« z deli slovenske ln jugoslovan-ske narodne, delovne, partizan-ske in umetne pesmi stopil prvič pred našo kulturno občin-stvo. To svojo pot je naš štu-dentski zbor nadaljeval. Akademski pevski zbor, kl „. , . . slavi letos že osmo obletnico SttlU€tltJ6 obstoja, šteje danes 84 čla-nov. Kriza, ki jo je imel pevski zbor lansko leto, ki je nastala zaradi izmenjave velikega štev. pevcev in finančnih težav je mimo, novi upravni odbor pa je na najboljši poti, da utrdi orga-niziranost dela v akademskem zboru. Upravni odbor, ki Je lansko leto prevzel vodstvo pevskega zbora, je takoj v začetku pričel z delom. Za prvo nalogo si je postavil, da razčisti situacijo med člani zbora, utrdi notranjo disciplino in perspektivnost v delu. Upravni odbor je razpisal tudi novo avdicijo, s čimer se je doseglo, da se je zbor pomno-žil z mladimi in novimi močmi. Programsko delo se je pričelo s pretresanjem okvirnega načrta za pevski zbor in s študijem le-tošnjega koncertnega programa, ki je obsegal »Koncert sloven-skih balad« in obnovitev pro-grama »Slovenske svadbene pe-smi«. Poleg tega je program ob-segal še študij borbenih in de-lavnih pesmi iz prejšnjih let. Ta obilen načrt je bilo mogoče doseči samo z intenzivnim de-lom tako, da so prešli člani zbo-ra na tri do štirikratne vaje te-densko. Uspeh tega poglobljene-ga dela ni izostal, saj o tem zgovorno priča »Koncert sloven-skih balad«, kateremu je bilo oddano priznanje kulturnih kri-tikov in naše javnosti. Akademski pevski zbor je v času svojega obstoja navezal mnoge stike z drugimi pevskimi zbori, prosvetnimi društvi in akademskimi klubi. Ce se ome-jimo le na zadnje leto, vidimo, da je zbor navezal mnoge stike z akademskimi klubi (Skofja Loka, Kranj, Murska Sobota, ZVOK, KPA), ki so tudi poma- svoji programski politiki skuša da bi Zveza študentov Jugo- slarije dobila mandat za organizacijo prve mednaTod-narodne konference štrdentov na kulturnem in umetniškem polju ter tako svoji vsestran-ski mednarodni dejavnosti priključila še organizacijo in-temacionalne konference. najti akademski zbor nov sodob-nejši glasbeni izraz, sledeč temi svojega prvega koncerta »Skozi borbo, trpljenje za bratstvo, edinstvo v boljše življenje« in doseči v naši novi družbi svoj specifični, borbeni in napredni izraz. MED POČITNICAMI Uspešno delo MAK - Sestanki z maturanti -Pregled Ijudskih knjižnic - Sodelovanje s ko-misijo za sprejem v študentske domove Danska - Anketa Da bi se dobil vpogled v na-mere abiturientov glede nadalj-njega študija, je danski štu-dentski časopis »Minerva« Jzve-del anketo na dvanajstih sred-njih.šolah. ™ "—"¦*-• Semlnar študentskih funkcionarjev (Nadaljevanje s 1. strani) 6ili v načinu dcla in postavlja-nju problemov. Večinoma gre za nedoslednost, prema5hno preciz-zaradi izmenjave velikega šte-nost, zaletavanje v drobne stva-ri in puščanje vneraar važnih vprašanj. Zato bodo udeleženci ta vprašanja obširno obravna-va!i, tako, da bi te napake v bodoče odpadle ter da se končno vnesc v organizacijo zadovoljiva Bneloda in taktika. Zivljenje v naših domovih gre precej svojevrstno pot, organi-cacija v njem rešuje bolj uprav-ne in dis'iplinske zadcve, tako izgubljamo v kadru domnv one lio^icije, ki bi jih tnorali imeti. Načeii bo potrebno povezavo s terenom, notranje domsko živ-IJenje ter hibe v na$l samo-nnra«! iz uplo^ne družbene problema-tift&e je LTO izbral naslednje te-me: kuiturn^-prosvetna, vpraša-nje demokracije, vgodovina gi-banj na univerzi in podobno. Seminarja so udeležuiejo pred-Ciavniki združenj in odboiov pri univerzitetnem odboru. Od uspeha tega seminarja na-fi%M v veliki tneri dele ZSj V prthodnjem študijskcm ietu. O delu in nalogah akademskih klubov je bilo že mnoga go-vorjeno. Tudi v našem listu smo večkrat opozorili na na-loge akademskih klubov med počitnicami. Težko ,je že da-nes povedati, v koliko so po-samezni klubi resnično delali tako kot je to bila njihova naloga. Ravno tako še ne ve-mo ali so storili vse tisto, kar bi morali, kar so si zadaili za svoj cilj. Vesti, ki jih dobivamo od naših akademikov, s<> zelo skromne. Zato smo tembolj veseli, če dobimo poročila, ki kažejo na aktivnost naših akademskih skupin. To pot nekaj o klubu, ki je v svo jem delu aktiven in ki spa-da med najboljše. Dclo (imaniborskegta ektiv-nega kluba je prav v zadnjem času zelo pesfro- Videti je, da mariborski študentje ne drže križera rok, ampak da resno želijo izpolniti naloge, kate-re so si zastavili. V mesecu juliju so imeli člani marriborskega akadem-skega kluba dva razširjena scstanka na katerih so poleg članov bili tudi letošnji ma-turanti z mariborskih gimna-zij. To je vsekakor omembe vredna poteza mairiborskega kluba, saj tako že sedaj se-znanja bodoče člane svojega kluba z delom v akademski družini. Na teh dveh sestan-kih so bili v glavnem obrav-navani problemi organizacij-skega značaja. Ravno tako je bil ta sestanek važen iudi zato, ker so na njem dokonč-no sestavili program akadem-skega kluba za njegovo delo-va>nje med semestralnimi po-čitnicami. Delavnost mariborskega aka-demskega kluba je mogoče ozinačiti v glavnem s sledeči-tni bistvenimi karakteristika-mi. Mariborski akaderaski klub trenutno pripravlja koncertno turneio, ki jo bo pričel v Ma-riboru. nadaljeval v Ljutome-ru in končai v Murski Sobo-i\. Sedaj vam 5e ne moremo povedati o uspehu te turneje, ker se bo le-ta vršila znrlnje dni meseca avgnsta. Te kon-cerie. ki so že napovedani. bo-do izvafali člani mariborske-ga akademskepra kluba. ki so študentje g^lasbone akademi-je v LTubljani. Na kultnrnem podro?]u pripravljajo mari-borskf šhidentje še druge koncorte. ki jih bodo imeli v krajili ob naši severni meji. Tudi na športnem polju so si mariborski akademiki za-dalt velike nalojre, kih fih trpnutno žp iznoinjujejo. Ta-ko bodo izvedli §e v tem me-spcu Sahovsko prvenstvo, v odbojki in košarki pa se bndo nomeriili z mariborskim >Ze-leznioaTJem«. ndnosno rppre-zentanro Maribora. V plava-nj« bodo akadpmiki tiastonili nroti Murski Soboti. medtm ko pripravljafo tndi exibicij-ske nastope v JTU. Ta šport-ni program maiiborskega aka- demskega kluba je v glavnem že v izvajanju. Aktivnost mariborskega aka-demskega kluba pa ne more-mo karakteriz.irati samo z doslej navedeinimi rezultati. Kmalu se bodo člani akadem-skega kluba podali na pre-gled okoliških ljudskib. knjiž-nic, kjer bodo pregledali ureditev in poslovanje knjiž-nic. Kjer je le to poslovanje neprimerno, ga bodo skušali izboljšati. To delo bodo opra-vili člani kluba na prošnjo Ijudske prosvete. to potrebne kvalifikacije. De-lovanje po tem vprašanju je zeio koristno, člani MAK pa se morajo zavedati, da je tudi odgovorno. Svojo aktivnost kaže ima-riborski akademski klub tudi s stallno dežurno službo, ki jo kna v prosvetnem domu. Na ta način imajo olani kluba vedno stik s svojim odborom. Na tem mestu doibe tudi ma-turanti vsa podrobna pojas-nija o vseh vpra§ainjih, ki so v zvezi z njiBovim nadailjnim akademskim št.udijem. MAK je trenutno kooptiTal v svoj odbor še dva novačla-na, ki sta nujno potrebna spričo velikega dela, ki ga ima akademska družina z pripravo raznih turnej, gosto-vanj itd. Kljutb svojii aktimosfa pa smatramo, da marilborsiki ko-legi nekoliko pozabljajo na-važno nalogo, ki jo imajo, to je ddeološka stran dela, ki bi jo morali okrepiti z raznimi predavamji, diskusijami itd-Sedaj je še čas, da to nado-knadijo, da bo končno delo še boij uspešno. ty-oieg uineiijeaih clveli se-stankov so imeli Mariborčani tudi druga zborovanja, na ka-tera so povabili tudi matu-rante, in jim posveč«li pre-cej pozornosti. Člani akadem-skega kluba seznanjajo bodo-če študente z delom naše or-ganizacije hi z vprašanjl, ki se tičejo njihovega bodočega študija. Ravno tako člani MAK seznanjajo bodoče štu-dente z vprašanji naše štn-dentske organizacije iako, da že sedaj vidijo, da je organi-zacija zveze študentov res njihova organizacija, ki jim pomaga v njihovem družbe-nem življenju- Mariborski akadettiski klub je sprejel v svoj organizacij-ski plan tudi redDO sodelo-vamje s komisijo za sprejem v študentske domove. Klub je v stalnem stiku s to kamisijo. To sodelovanje je izredno po-membno. saj se na ta način najbolje doseže to, da priha-jajo y naše domove resnično iisti ljudje, ki jim je to po-trebno, ljudje, ki imajo za Indija -Kulturna misija Indija. — Dva tndijska štu-denta, kl nameravata s kolesi prepotovatl okoli sveta, sta ne-davno zapustila Delhi. Njihov namen je, da kot neoficielna odposlanca Indije navežeta kul-turne stike z člani vseh univera sveta. Osmega avgusta je odšla skupina Kluba koroškil štu-denfov na gostovanje na slo-vensko zamejsko Koroško. Njihov naiinen je bid v petju, besedi in plesu še bolj zbli-žati med seboj Korošce obeh strani im — kakor je Tevž — predsednik kluba dejal — do-kazati, da ljubezen im kul-tura ne pozmata meja. Prograin, ki so ga naštudi-rali, je bil zelo prijeten in je povsod osvojil puibliko, ta-ko v mali vasici Smihel kot v Zeleni Kaplji-. Spored je obsegal nekaj borbenih, de-lovnih in narodnih pesmi ter gtTenjske in koroške narod-ne plese. Težko je reči, kaj je ljudem bolj ugajailo, ali soilo petje ali kvartet ali ce-loten zbor, pri plesih pa je kot navadno vžgaila gorenj-ska >metva«. Prav prisrčno pa so zapeli koroške narodne pesmi. V mali vasici Šmihel poleg Pliberka je bil nastop na pro-stem. Oder je bil pripravljen na skednju, dvorišče pa so obkrožala gospodairska poslop-ja, kjer so z oken Tiseli lepi koroški nageljni. Zbralo se je precej ljudi in zanimivo je bilo opazovati stare >ate]e< in mame, ki so s tako ljubez-nijo sledili programu. Tudi mlajši ljudje so z ljubeznijo poslušali slovensko besedo. Vse povsod so po konča-nem programu nastopajoči po-kramljali z domačjni in jim še kaf zapeli- Vedno pa se je ob odhodu zbralo mnogo lju-di, ki so še enkrat želeli sli-šati lepo slovensko pesem ko pa je avtobus potegnil, ni hotelo biti konca toplemu po-zdravljainju. Tevž je vsakokrai poklonil domačemu prosvetnemu druš-tvu nekaj knjig, ki jih je zibral koroški klub in univer-zitetni odbor. SloTenski pro-svetni zvezi pa so darovali umetmiško sliko Raven. Najbolj prisrčno slovo je bilo v Zelezni Kaplji. Stu-dentje so privabili v gostilno precej domačraoT, s katerimi so skupaj prepevali pa tudi zapksali. Ko je vodja poto-vanja klical tovariše za od-had, se je ob avtobusu zbra-lo veliko število Korošcev in pevski zbor jim je moral za-peti nekaj pesmi. Najbolj gamljivo je bilo, ko so štu-dentje zapeli zmano koroško pesem >Gor čez izaro« vn so vsi pTisotni pritegnili. Stara ženica, ki Jje glledalla skozA okno, je tudi zaj>ela in marsi-kdo je utrl solze ob lepem slovesu, ki ga je naša narod-na pesem napravila tako top-lega. V pičlih dveh dneh je ko-roški študentski klub imel tri prireditve in sicer v Šmilie-lu, Zelezni Kaplji in v Gli-njah. Klubu je treba dati vse priznanje, saj je s^ svojim vestnim delom iin že z več nastopi dokazal kaj laliko zmore majhem, toda delaven in tavariški kolektiv. Ta gru-pa koroških Štuidentov je lah-ko zgled ostalim klubom tako v aktivnosti kot tovarištru in požrtvovalnosti. Prav nič ni-bilo godrnjanja, ko so spali Glose iz našega ŽIVLJENJA PROŠNJA UUDSKI SKUPŠČINI V zvezd s predvidenimi pred-pisi o polagainju doktorske di-sertacije prosimo, da se izda uradno tolmačenje o nasled-njem: Kje bodo polagali doik-torske znanstvene dizertacije tisti slušatelji, na katerih fakul-tetah ni nobenega doktorja zna-nosti med profesorji? Ker je ta problem pereč za večino fakul-tet, upamo na čim prejšnji od-govor. GUMBE SO ŠTELI Bilo je na neki fakultetl, kjer je profesor škodoval ugledu fa-kultete. Fakultetni svet se je sestal in razmišljal, kaj naj stori. Ali naj zavaruje ugled fakultete ali brani cehovsko solidarnost? Odločili so se, da bodo šteli gumbe. Zal je neka-terim zmanjkal en gumb in so zato upoštevali še gumbnico v smislu enakopravhosti moškega in ženskega spola. Kako je iz-padlo štetje gumbov? — Na žalost za ceh. PRAVNI P0SVET0VALN1CI Podpisani Zemlja Tunek, bruc pravne fakultete v Ljubljanii, se obračam na gornji naslov z veliko proštijo. Grozi mi, da postanem žrtev najnovejše lo-terije, ki Je zavladala na pravni fakulteti. Fakultetni svet je namreč sklenil, da bodo razvr-ščall izpitne žrtve (so res, ker brucl padamo čez 50°/») po abe-cednem redu — nekaj z A, ne-kaj s Z začetnlco in tako na-prej protl sredini. Jaz v loteriji nimam sreče, niti prl tomboli, zato bl se želel lzognitl tem kombinacijam. Ker sem bruc, kot je zgoraj navedeno, prosim, da m! izpolnite pravno praznl-no (tega še nismo jemali) In ml svetujefte, kalko bi spremenil svoje ime tako, da bl bilo z za- četniico v srediml abecede. V naprej hvala! PETELIN V KOLEGIJU Te dni se je oglasila pri upra-vi doma mati nekega bruca. — Hotela je upravnika podmazati s petelinom, da bi sina sprejel v dom. Upravnik je dejal, da naj ga nese domov, kjer bo lepše pel. P0 senikiri in nastopali dva- krat na da-n. t Lepa je masa koroska in PriJetui so njeni ljudje Nas študeniski klub je pokazal ZDRUŽITEV LJUBLJANSKIH VISOKIH ŠOL visok4h šol v enotno univerzo Izvršni svet Ljudsfke republi- svojo ljubezen do te zemlje in izpolnil nalogo ki jo ima- jo napredm studen je-^budit! zavest un ljubezen do domo- vine. Od tu in tam ... tanije, Svice, AFstrije, Zahod- visokih šol In drugi javni de- lavoi lci nai nrinravi združitev lavci, ki naj pnpravi zaruznev univerze, tehnične visoke šole, • ^e^e šole in samo- medicinsike vuso&e soie m samo- ^tojne agronomsfeo - gozdarsko - veterinarske fatoHtete v enotno univerzo. Pričalkuje se, da bodo Ijubljanske visoke šole združe- ne v septembru. Švedske, Holandije in Jugo-slavije. Na seminarju so raz-pravljali predvsem o medna-rodnem sodslovanju iin po-moči nerazvitim drža^vam. Po končanem seminarju so vsi udeleženci kvekerskega semi-narja cibiskali nekatere kraje naše doanovine. Direktor evropskega centra kvekerje je po- končanem se-minarju izjavil, da sta bila letošnji mednarodni seminar V imenovani komisiji Izvrš-nega sveta LR Slovenije ni no-benega predstavnika Zveze štu-dentov Jugoslavije. KONGRES MEDNARODNE ZVEZE ŠTUDENTOV MEDICINE V Rimu bo od 1. do 5. oktobra generalna skupščina Mednarod-ne federacije študentov medi-cine. Jugoslovanski nacionalni komite Združenja študentov me-dicdne bo poslal na skupščino šest člansko delegacijo. Jugoslo-van&ka delegacija bo na skup- predlagala, naj se v bo-izmenjava študentov me-dicine, ki odhajajo na prakso v inozemstvo, vrši na osnovi reci-procitete, tako da bi se izpo-polnjevanje študentov medicine v tujini omogočilo čim večjemu številu. Naša delegacija bo tu-di predlagala, naj se pri Med-narodni federaciji študentov medicine ustanovi poseben pod-odbor za tisk, ki bi izdajal stro-kovne liste in druge publika- V DOMŽALAH JE KONČAN ŠTUDENTSKI SEMINAR V Domžalah se je 20. tega meseca končal tritedenski mednarodni študentski semi-nar, ki ga je organiziral evrapski center Mednarodne kvekerske organizacije. Se-minarja so se udeležili diplo-mirani študentje iz ZDA, Me-hike, Indije, Kanade, Libano-na, Pakistana, Francije, Bri- v Domžalah kakor tudi lan-sko letni v Crikvenici najbdlj uspela seminarja te medna-rodne organizacije. SEMINAR V ZADARSKEM LETOVIŠČU P/Tednarodnega seminarja, ki ga je v zadarskem letorališču priredila naša mladinska orga-nizacija, se je udeležil tudl predstavnik Zveze socialisti6n.:h študentov Avstrije, ki je s tem vrnil obisk naših predstavnikov na njihovem seminarju na Du-naju. Seminar je dobro uspel, kajti gostjs so se seznanili z glavnimi značilnostmi našega družbenega sistema in življe-nja. DELEGACIJA DANSKiH ŠTUDENTOV V JUGOSLAVIJI Delegacija dainskib. liiie-ralnih štiidentov je prispela v Jugoslavijo 26. julija iu je ostala v naši domovjini do 2-avgusta. Za časa svoj.ega biva-nja v Jugoslaviji so si člani ddegacije danskih liberalnih V Ljubljoni so člani delega-cije z velikim zanimanjern sledili ogleda našega največ-jega industrijskega podjetja j>Litostroj«, kjer so y zanie .? p j za.nje b nizirano ud-i krajse predava- nje na mimstrstvu za prosve- *o in kulturo o vprasanju m organizaciji nasega soktva. Po kratkem bivanju v Ljub- l gradbeni p j p iel mlad Inženir, namestnik i« se gradnja obraSvodje, ki nam nad vse razvija. Edmi resno zatrjuje, da bo objekt obrtmkov, ki ne l čtk kratkem času i Zivahna gradbena dejavnost Tu so si ogledali vrsto kul- Kdor le redko hodi okrog nekoliko pozneje, predvideva- turnih in zgodovlnskili zani- študentskega naselja, bo prav jo, da vsaj do meseca marca mivosti. gotovo presenečen nad spre- prihodnjega leta. 2- avgusta ye delegacija membami zadnjega časa. Gradnja, kot kot pravijo stro- danskih liberalnih študentov Prav posebno velja to za tiste kovnjaki, sedaj hitro napre- zapustiia Jugoslavijo. stanovalce, ki so naselje za- duje. ker je za razliko od vseh pustili zaradi počitnic. Ko se dosedanjih let letos denarja bodo namreč vrnili, bo mar- dovolj, da bi mogli koncati sikaj novega, spremenjenega, vsa predvidena dela. Ce je kajti zadnji Čas so gradbena denar. pa tudi z nabavo grad- N0va univerza, ki se nahaja dela očitno napredovala. V benega materiala ni večjih te- na s,kalnatem azemlju zapad- gradbeni pisarni nas je spre- žav. Tega imajo letos dovolj nega jeruzaiema, je bila v pri- '" segradnj^a ^h^?^,11^0^1}0 Četku junija otvorjena od pred- "° , , a sednika Yitzhak Ben-Zvi-ja. Pri o zairiuie, ua uu uujcm, — ¦ • . .... v., otvoritveni slovesnosti je bilo *VZ (št 5.) že v začetku sep- kratkem času izvrfiti naroM. navzočih 2000 gostov_ JDoktor tembra pod streho. Nekoliko Pred dnevi so zaceli z beto- Georg Wiss predstojnik kura- so jih zadržali nedovršenl niranjem temeljev za novi torijSj je v svojem govoru po- načrti in spremebe, ki so na% objekt, ki bo ze nekako zbol.i- udaril pomen te uniVerze in stale v prvotnem gradbenem šal celotno sliko studentskega študija praktičnih ter primer- načrtu, kajti načrt se je moral naselja. To^ je nov stanovanj- jalnih ved y državnem učnem prilagoditi novi idejni zamisli sla blok ki mora biti v letos- načrtu po em mnenjuso celotnega študentskega nase- nji gradbem sezom dokončan . prostorna in finančna lja. Vsled tega se bo zavlekla v surovem J^^0^6^" sredstva vplivala na koncentri- tudi vselitev novih stanoval- i!flr^,Vg~e količkai ueodno bo ranje univerze, na vede, ki pri- cev v blok. kateremu sedaj D streho še pred našajo splošne koristi, namesto, zidajo zadnje nadstropje in nastoooir zime Razen tega da bi se gojila brezpomembna pripravljaio krov. Prvotno SO ^^ V^g uredi"11 še fasade na akademska elita. Nove univer- menili. da bi bila stavba po- fe h nedokon5anih blokih. zitetne naprave so urejer.e ta- polnoma dograjena m sposoo- p^^^njo pomlad pa bodo za- ko, da lahko sprejmejo 10.000 na za vselitev rr.eseca febru- ^^ graditi novo moderno študentov. Trenutno študira na aria prihodnjega letaf kar pa ureieno študentsko" menzo na univerzi, ki bo končana (popol- sedai ne bo nr.ogoče, ker je biia nasel;ju noma) čez 6 let, 3000 študentov. gradnja vsled nedovršenih gj načrtov precej časa ustavlje-na. Razen tega podjetju »Teh-nika,« ki gradi Naselje, ob čutno primanjkuje zidarjev, zlasti Še ker letos gradi.io tudi stavbo nove ljudske skupšči-ne Tako bo stavba kč LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNTVERZE UrednJk Prtmož Kozak, fitudent fllozofije. Naslov arednlštva tn uprave: LiubMana, Mlklo5iAeva cesta 5a. — Letna naro5nina 200 din, polleltna 105 din, četrtletna 53 dln. — Izhaja vsak drugl petek. — Tisk tiskarne »Slovenskega po-ročevalca«. — Rokopisov ne vračamo. - Naročnino nakazujta Stev. 13 TRTBUNA stran 5 MED ŠTDDENII PO SVETU Lahkomiselnost in neodgornost, ki zaslužita vso obsodbo Splošni univerzitetni sistem in univerza Novi Zeland Univerza »Novi Ze!and« je osrednja znanstvena ustanova. Univerza daje splošne smernice za študij. študijski nivo je treba zvišati. VeSiko štipendEj. Število slušcsteljev se je potrcjiSo. studentom je treba pustiti odprto pof na univerze Prav gotovo predstavlja ure čkitev univerze in drugi studij-sl:j pogoji tako oddaljene uni verza posebnost s svojimi zna-t?!nostmi in zanimivostimi. Pra ^ Ino je, da spoznavamo različ-ii3 ureditve, različne študijske in materialne pogoje na univer-zah po tujini, da natn tako r^stane slika o teh vprašanjih .isnejša in konkretnejša. V tem članku bomo podali značilnosti splošnega univerzi-tetncga sistema Nove Zelandije, ^lasti najpotnembnejše univer-z^ »Novi Zeland«. To naj nam da celotno sliko univerzitet-liega življenja z vsemi svojimi številnimi vprašanji v tej od-daljeni državi. Centrala Novozelandskega uni-v:-rzitetnega sistema je univerza novitvi univerze »Novi Zeland« so bili izdani točni predpisi o predavanjih, izpite pa so štu-demtje polagali pred profesorji iz tujine. Danes so predavate-lji domačih univerz obenem tu-di izpraševalci iz svojega pred-meta. V sedanjem času razvoja univerz skušajo povečati odgo-vornost collegov tako, da bi le ti nosili celotno odgovornost za študij na univera. Univerza se-daj potom akademskega sveta postavlja le splošno shemo za potek študija, ki se mora ab-solvirati za dosego akademske-ga naslova. S to centralizacijo skuša predvsem varovati inte-rese onih študentov, ki večkrat menjajo college. Univerza se intenzivno peča z drugimi važ-nejšimi problemi splošne uni- v Wellingtonb, priključeni so ji univerzitetni collegi v Auck-landu, Christehurchu, Dunedinu ln "VVellingtonu. Univerza v Y/ellingtonu je osrednja ^znan-etvena ustanova, katere naloga je koordinacija dala v collegih v interesu s'totin študentov, ki prehajajo vsako leto iz enega collega na drugi. V delokrog univerzi v Wellingtonu spada še urejevanja štipendij in fondov za raziskovanje kakor tudi de-lo v zvezi z regulacijo izpitnih režimov. Delo, ki ga univerza opravlja v celotnem univerzitetnem si* stemu Nove Zelandije, bi mogli označiti v petih rubrikah, s ka-tsrimi se bomo kasneje podrob-neje seznanili. Pri razpravlja-nju o univezitetnem sistemu Nove Zelandije je treba imeti pred očmi, da so pravi centri študija in prave univerze v nor-malnem smislu ravno collegi (ki nimajo status univerze), če-prav je univerza »Novi Ze-land« v Wellingtonu edina, ki je upravičena podeljevati aka-dcmske naslove. Akademske natoge Univerze Glavni univerzitetni poufc v Novi Zelandiji se vrši na col-legih. Vsebino predavanj v glav-nem določajo predmetni preda-vatelji, krsami predavajo. Uni-verza predpiše le najbolj sploš-ne smernice, ki označujejo glav-no linijo študijskega sistema. — Vsi profesorji lahko predavajo svoje predmete na način, ki se jim zdi najbolj primeren, mo-rejo pa tudi vršiti raziskovanja, ne da bi jih pri tem ovirali univerza ali njeni statuti. To pa ni bilo vedno tako. Ob usta- verzitetne politike. Tako obrav-nava trenutno univerzitetni se-nat predlog sekretarja univer-ze, po katerem naj bi se izvolll študijski odbor, ki bi imel pra-vico odobriti od collegov pred-lagana predavanja tudi v pri-meru, če bi se le ta znatno razlikovala od drugih. To bi dalo collegom večjo avtonomijo pri izvedbi njihove vzgojne po-litike. Naloga tega študijskega odbora bi bila le v tem, da obdrži dovolj visok nivo študija in da zaščiti interese študentov. študentov. Centralizaoija študijskih vpra-šanj po osrednji univerzi ima trenutno to prednost, da zagotovi enaik standard izpitnih storitev in enako obravnavanje posameznih vprašanj na vssh univerzah dominiona. K vsemir temu pri sestavlja-nju in ureditvi splo^nega uni-verzitetnega sistema v Novi Ze-landiji v glavnem ne bi imeli ničesar pripomniti. Dodali bi le to, da se nam zdi nekoliko ne-odgovorno, da predavanja v glavnem določajo predmetni predavatelii. Mdslimo, da to v veliki meri lahko izzove neso-razmerje v študiju in končno v izobrazbi. Kljub temu, da je akademski svet podal splošne principe o obsegu študija na univerzah se nam vendar zdi, da je to premajhno zagotovilo enotnosti pogojev na vseh uni-verzah. Finančna ureditev Univerzi in collegom daje dr-žava vsa sredstva za njihovo vzdrževanje. To je toliko bolj potrebno, ker znašajo študijske pristojbine le 13,5"f« skupnih prejemkov, ki jih prejemajo univerze in collegi. Poleg tega je treba še pripomniti, da izvi-ra polovica študijskih pristoj-bin, ki jih sprejemajo univerze, iz državnih štipendij, ki so da-ne študentom. Denarna sredstva so v veliki meri osnova za kvaliteto in za uspešno delo na univerzah. V kolikor so le ta sredstva ome-jena, je tudi nivo znižan in kvaliteta študija poslabšana. — Collegi in univerze Nove Ze-landije so z ozirpm na kvali-teto daleč pod nivojem angle-ških. in ameri&kih. V nekem collegu že od leta 1926 niso bili zgrajeni novi objekti, v drugih pa so bile zadnje gradnje okoli leta 1939. Vse to v precejšnji meri zavira uspešen študij. — Stevilo študentov pa se je od tedaj do danes potrojilo. Pro-hlem novih gradenj je postal izredmo pereč. Ceprav je v pro-računu vlade za leto 1953 in 1954 name>T!i-f?n?> r>rpre.1?"ia v?o-ta za gradnjo učilnic, ni v tem znesku nobene postavke za-gradnjo kakega večjega univer-zitetnega središča, ki bi bil z o?.irom na število študentov nuino potreben. Ravno tako so tudi študentsika stanovanjska poslopja večinoma v zelo sla-bem sitanju. Vlada je bila resno oDozoriena na vse to; v nai-krajšem časn bo izdelan široko-potezen načrt z.a gradnjo novih univerzitetnih poslopij. študentje in štipandije Kakor srno že preje omenili, število študentov v Novi Zs-landiji nenehoma narašča. Kljub temu pa veliko število študen-tov dobiva štipendije. Višina teh podpor za študente je na posameznih fakultetah različna. Nemogoče je točno ugotoviti, koliko dobi posamezen študent štipendije, ker se del zneskov uporablja tudi za potrebe fa-kultet in za raziskovalna dela. Princip podeljevanja teh pod-por je v bistvu tak, da določe- land«, ki ima glavno vlogo pri izbiri študentov za te štipen-dije. Univerzitetni sisfem in fakultefe Koncepcija univerzitetnega si-stema in univerze same se torej bistveno razlikujejo od naših. Imajo eno samo popolno uni-verzo, ki jo sestavlja več col-legov; vsak od njih ima vrsto strokovnih šol. Poleg tega ima-jo collegi še posamezne fakul-tete, niti eden pa nima v svo-jem cvkviru združenih vseh fa-kultet. Evidentno je, da pri se-danjem gospodarskem razvoju in številu prebivalstva ne more imeti vsak college vseh fakul-tet. Naloga senata je razmiš-ljati o možnosti gradnje nove fakultete in kje naj se te gra-dijo. Trenutno je v načrtu usta-novitev druge medicinske šole v Auchlandu in ravno tako ve-terinarske faikultete. A!i je preveč študentov? Trenutno je zelo v ospredju vprašanje o preveiikem številu študentov na najvišjih znanstve-nih ustanovah - univerzah. Na ta problem je mogoče gledati z več strani. Eno izmed vpra-šanj, ki se pri tem pojavljajo, je vprašanje o nivoju sprejem-nih izpitov na univerzi innjego-vo primerjanje z nivojem spre-jemnih izpitov v ostalih drža-vah. V Novi Zelandiji z redki-mi izjemami sprejemajo na uni-verzo skoro vse študente, ki se prijavijo k sprejemnim izpitom. Ali bi bilo morda treba krite-rij na univerzah poostriti? Mi-slim, da je potrebno ugotoviti, da je število študentov v Novi Zelandiji v razmerju s prebi-valstvom mnogo nižje kot na univerzah v drugah državah. če pnimerjamo, koliko študentov pride na sto prebivalcev, potem vidimo, da so razlike precejšnje in da ni nikakega vzroka, da bi zmanjševali število študentov na univerzah Nove Zelandije. Problem zadnjega časa je, ali naj univerza omejil svoje delo-vanje le na vzgojo tolikšnega števila ljudi kot je to potrebno državi, ali pa naj zadosti vsem onim, ki žele študirati. Novi Zeland je ,za zadnje. Ni eno-stavne rešitve ln enostavnega na od države financirana fakul-teta ali univerza potem določa ppdpore študentom. Novozelandski študentje dobi-vajo tudi štipendije, ki jim omogočajo študij v inozemstvu. V preteklem letu je 50 študen-tov dobilo štipendije za inozem-stvo; to število bi bilo pa še večje, če bi vračunali še razne druge štipendije, ki jih pode-Ijujejo najrazličnejše ustanove in tuje univerze. V vseh teh primerih pa vršj izredno važno fumkcijo univerza »Novi Ze- odgovora na vprašanje, kolikim državljanom naj se da privile-gij univerzitetne izobrazbe. To je vprašanje tako ekonomske kot tudi socialne usmeritve dr-žave. PogSed v bodočnost Trenutno je pri reševanju vprašanja splošnega univerzi-tetnega sistema težnja po pre-nosu odgovornosti na college, in to v vseh akademskih zade-vah. Julija meseca je odpotova-la na delovno akcijo skupina ljubljanskih študentov. Imeli so svoj skupinski potni list in ker so bili v Nemčiji raz-deljeni na dve delovni nicsti, se je vodja skupine domenil z drugim delom skupine, da se dobe v Munchenu 1. avgu-sta, odkoder se nato vrnejo domov. Ko je bila akcija 1. avgusta pri kraju, so se nekateri io-variši grupe, katera je bila oddeljena od vodje skupine, spomniH, da bi lahko še ne-kaj časa ostali na delovni akciji in s tem toliko zaslu-žili, da bi si potem lahko ku-pili kolesa. Proti tej njihovi želji ne bi imeli ničesar za pripomnifi, če bi postopali bolj trezno in ne tako lahko iniselno kot so. Omenjeni del grupe, ki je želel ostati v Nemčiji na de-hi, bi to lahko naredil samo pod pogojem, da bi si preskr-bel novi potni list. Tega pa ta grupa ni naredila. Pisa'i so samo nemški zvezi študen iov in vprašali, ali lahko po-podaljšajo svojo delovno do do še tri tedne; niso pa vpra šali našega konzulata, čt lahko pravočasno dobijo no^ i potni list- Edino, kar so nar« dili v tej smeri, je bilo to, da so ua dogovorjeni dan za od-hod poslali na zborno mesto v Miinche« enega tovariša in mu naročili, naj vodji skupine pove, zakaj mislijo osiati še tri tedne v Nemčiji; obenem da naj jim ta preskrbi potni list. To je bila njihova prva napaka, saf so istega dne bili dol/ni biti pripravljeni na odhod, ne pa šele takrat iska-ti dovoljenja. Vodja skupine je takoj uvi-del, da iz tega lahko nasta-nejo nevšečnosti (ako ostane en del skupine v Nemčiji brez listin) in se je obrnil na naš konzulat pp nasvet. Konzulat naše republike je poslal tem, ki so mislili osta-ti še dalje na delu, telegram naslednje vsebine: »Pridite jutri, ob 18 je odhod. V koli-kor ne pridete, ne boste mo-gli nazaj.« Kljub temu, da so pravočasno dobili telegram, se^ Nardin Breda iz strojne, Ačko Jože iz strojne, Dimi-trijevič Sreten iz prirodo-slovno-matematične in Mulej Stanko iz gozdarske fakiilte-ie niso držali navodil, tem-reč so še drugi dan na-daljevali z delom. Del grupe, ki je čakal v Miinchenu, je ostal brez denarnih sredstev in je še omenjenim telefofo-niral, a jih ni mogel dobiti k telefonu, ker so bili na delu. Po ponovnem posvetovanju s tovarišem konzulom je grii-pa krenila domov v Jugosla-vijo, na meji pa je morala dokazovaii nemškim organom, zakaj manjkajo š(iri osebe od navedenih na potnem li-stu. Drugi dan po odhodu vod-je grupe z nepopohio skupi-no, so priromali v Miinchen štirje že zgoraj imenovani to-variši in se potem, ko so si nabavili nov potni Hst, od-pravili nazaj. Od omenjenih etirih sem govoril zaenkrat samo z Di-mitrijevičem. Ravno po tem pogovoru se vidi lnhkomisrl-nost, neodgovorno ravnanje ter skrajno nepoznavanje pravil, kakršnih človek nik-dar ne bi pričakoval od inte* lektualcev. Dimitrijevič nam-reč trdi, da so on in ostali iz te grupe, ki je ostala še dalje na delu, bili prepričani, da lahko narede to kljub temu, da vodja grupe potuje nazaj z njihovim skupinskim pot-nim listom, ter da so bili pre-pričani, da bo vso stvar ure-dil eden od tovarišev, ki je potoval preko MiincUena in kateremu so uaračili, naj ur*»-di to do dneva, ko bi morali nazaj. Celo ko so dobili te-iegram od konzulata, ki je bil tako sestavljen, da mu res ni bil potreben še komen-tar, so še vedno naprej čaka-li, ker so, vsaj tako izjavlja Dimitrijcvič, mislili, da tova-riš, ki je šel uverjat te stva-ri, le-ieh še ni dobil in da bo stvar tako urejena, kakor oni želijo. Jaz se na tem mestu ne bom spuščal v to, kakšne so bile njihove želje: zelo čud-no pa je njihovo skrajno lah-ko miselno ravnanje. Pred-vsem bi se lahko zgodilo to, da jih nemške oblasti dajo zapreti, ker so ostali brez do-kumentov; koliko časa bi se polem ta stvar zavlačevah,. Bolj čudno je pa to, da $e tera omenjenim tovavišep stvar zdi čisto enostavna in izgleda, da so celo užaljeni, ker jih cs<-"'i niso čakali v Miinchenu (menda do takiii'. ko bi se oni blagovolili tai.i zglasiti). Nocejo uvideti to-^ da so bili toliko nekolegialni, da so morali drugi čakaU na njih in zapravljati svoj de-nar, ki so si ga bili s svo-jim delom zaslužili za pre-lirano in stanovanje. Nočejo ali ne znajo uvideti to, da s tem delajo samo preglavice našim konzularnim oblastcm in škodujejo ugledu naše organizacije. Predsednik mednarodnega odbora Kodelja Ljiljan ^^ MEDNARODNE VEST! Brazilija -Za svobodo tiska Študentska nacionalna zveza je vložila protest pri prosvet-nem ministrsfcvu zaradi posega v svobodo tiska. V časopisu Vi-scke šole za agronomijo države Minas Gerais je bila kritizirana uprava agronomske fakultete, zaradi česar je bil en študent susipendiran za dobo enega leta za vse delo na univerzi, drugi pa je bil izključen iz fakultete. Oba študenta sta bila vodilna sodelavca študentskega časopi-sa. Ker se uprava visoke šole z ozirom na njeno avtonomijo brani, da bi ministrstvo izvrši-lo preiskavo odnosno poizvedbo o resničnosti pisanja študent-skega lista, bo nacionalna zve-za vložila tožbo na redno sodi-šče radi kršenja z ustavo zago-tovljene svobode mnenja. Brazilija -še en proiest Brazilski študentje najener-gičneje protestirajo proti ukre-pu vlade, ki je imel za posle-dioo otežkočanje študija v ino-zemstvu. Dosedaj so namreč prejeli študentje denarna sred-stva, ki so potrebna za preživ-ljanje v inozemstvu po oficiel-nem tečaju 25 cruserosov za en dolar. Zaradi nastopajočega raz-vrednotenja denarja pa name-rava vlada pri denarnih naka-zilih za študente upoštevati le prosti tečaj, ki znaša 75 cruse-rosov za en dolar. Kolumbija - Demonstracije in 11 mrtviii študentov 11 študentov je v začetku ju-nija izgubilo življenje ob pri-liki spopada s policijo. Kolum-bijski študentje so 8. junija proslavljali obletnico nekega študenta, ki je leta 1929 padel pod kroglami policistov. To proslavo naj bi nadzorovala po-ljcija, proti čemur so se štu-dentje uprli. Prišlo je do spo- pada, en študent je bil ubit, več pa ranjenih. Ko so r.asled-njega dne priredili študentje demontracije, da bi dali s tem izraz svoji žalosti, je prišlo do ponovnih spopadov z vojaškiimi oddelki ter je pri tem bilo ubi-tih 10 študentov. Ostalim štu-dentom ni bilo dovoljeno spre-miti svoje tovariše na njihovi zadnji poti. Danska -Zahteva po reformi O novem zakonskem predlo-gu o dodelitvi podpor material-no slabo situiranim študentom se trenutno živahno razpravlja v študentskih krogih. Predvsem liberalni študentje ne soglašajo z sistemom obsežnih državnih podpor, temveč zagovarjajo uvedbo široko - poteznega dr-žavnega študijskega kreditnega sistema. To svoje stališče ute-meljujejo z dejstvom, da je štu-dentu po končani akademski iz-obrazbi zagotovljen poseben po-ložaj v družbi. Državni študij-ski kreditni sistem bi sevcda moral nuditi vsakemu mlademu človeku zadostna sredstva tako, da bi mu omogočil končati štu-dij na univerzi ali pa drugih visokih šolah. Priporoča se obs-nem tudi, da bi študentje imeli za časa študija primerno zapo-slitev, seveda le v taki meri, da pri tem ne bi trpel študij. Argeniina -22.000 študentov na Cordohi Na argentinski univerzi Cor-doba je trenutno vpisanih 22.000 študentov. Od leta 1943 se je število žtudentov na tej univer-zi potrojilo. Kulturno življenja mesta, ki ne šteje več kot 400 tisoč prebivalcev, je v veliki meri iz.poln.jeno z življenjem študentov. Na univerzi obstoje sledeče fakultete: filozofska, pravna, ekonomska, medicinska in prirodoslovna. V zadnjem času se je zlasti povečal dolok študentov na filozofsko fakul-teto. Po Švedski in Dalarni Monarhija je za razliko od druigih dežel Evrope, ki so si izvolile republiko, oblika švedsKe države že dolga sto-letja. Ko je okrog leta 1000 Olof Skotkonung združil šved-ska plemena Svirov in Gotar-jev, so bile švedske državne meie seveda drugačne od da_ našnjih. Švedska pa ves čas ljanskem jezeru, kronan leta 1523 za kralja, pa je spreme-nil Švedsko v docela samo-stojno državo ter s ponvočjo dalarnskega ljudstva izgnal Dance in njihovega kralja Kristiana II. V prihodnjih sto-letjih pa se je prav tako iz-preminjal politični položaj Svedske v Skandinaviji ozi- Pokrajina Dalarna spada med najlepše pokrajine Švedske de-žele. Tu se vsako leto odvijajo najVečja smučarska tekmovanja. I obstoja le nl mogla ohranitl svoje suvernosti in je vse do začetka 16. stoletja prenašala dansko nadoblast. Toda mo-narhistična oblika države, ki je po Kalmarski zvezi leta 1397 združila Dansko, Švedsko in Norveško v personalno uni-jo, je ostala slei ko prej neiz-premnjena. Gustav Vtisa, i plemič iz More ob Si- roma v Evropi pod vplivom vojna, ki so jih bili prebivalci te dežele z Rusi, Poljaki in Nemci v tridesetletni vojni ter Danci, največ pa zaradi pre~ mikov na pre&tolu. Ko pa govorimo o švedski ustavi moramo povedati, da sloni le-ta še danes na temeljih, ki jih je položil v srednjem veku državi Gustav Vasa. Značilno za Švedsko ustavo .ie, da uza-konja najširše svoboščine upravljajočih organov nasproti centralni oblasti. Švedska ima danes komunalno samouprav-Ijanje, ki je v veliki meri po-polnoma neodvisno od cen-tralnih državnih oblasti in ki deluje svobodno ter predstav-lja s tem dragoceno zaščito proti sleherni birokraciji. Švedska je razrr.eroma ve-lika dežela, ima pa pravzaprav le malo prebivalstva. Na 449.000 kvadratnih kilometrih živi vsega 7 milijonov 200.000 prebivalcev. Geografska os v smeri od severa protu jugu meri 1570 km in je velik raz-log, da se na tem ozemlju pojavljajo velikanske razlike v podnebju. predvsem pa v rastlinstvu. Medtem, ko je flora severnejših goratih po-krajin podobna našim gorenj-skim planinskim .krajem, po-sajena z borovci in encianom, so južne pokrajine Švedske bogate na listnaterr. drevju. Med tema dvema nasprotjema srečuje obiskovalec severa po-polnoma različne vegetacije, tako obdelane doline brez-mejne gozdove z jelkami in smrekami, pa od sivih in od morja oglodanih čeri na za-padu do strmih in oriašklh rečnih strug in ledene tundre na severu. prav do Laponske. Le malo pokrajin je, ki bi utegnile nuditu popotniku ta-ko pestro prirodo, kot je prav Švedska. Dalarna, ki je po svoji velikosti med vsemi švedskimi provincami na četr-tem mestu, je v pravem po-menu besede mala Slovenija s planinami in kraškim svetom. prostranimi polji in gozdovi ter — pogledom na morje! Prav gori na severozapadu ob Idri in Transtrandu se raz-grne pred tvojimi očmi alpski svet iin če si hribolazec, si lahko privoščiš izlet na Sta'-dian — švedski Triglav. juž-neje od tod pa leže pragozdovi Lime, Malunga, Elvdalena in Orse s čudovito gozdarsko kulturo, ki je brez dvoma edinstvena na svetu. Mnoge reke, po katerih gori na se-veru splavljajo hlode do ve-likih lesnoindustrijskih obra-tov. se zlivajo v številna je-zera, med katerimi je najbolj znano Siljansko jezero. Po-krajina okrog njega uživa še daleč na tuiem velik letoviški sloves, saj io izletniki obisku-jejo prav tako radi kot naše Bohinjsko jezero. To jezero pa nudi popotniku neprestano spremembo. V poletnih mese-cih vidiš ob njem morje belih šotorov. čolne, regate in jadr-nice, skratka vse ono, kar nudi obi^kovalou vroče nordiisko sonce, pozimi pa se lahko uvrstiš na stekleno zamrzli ploskvl med številne drsalce in drsalke in z napetim jad-rom prevoziš velikanske raz-dalje. občudu.ieš mojstre ho-ckeya in bambyja, na severu zelo prOjubljenih športnih iger. Ce te zanima umetnost in kultura, boš obiskal v Mori muzei znamenitega švedskega umetnika Andersa Zorna, ali pa stopil — če si športnik — v rojstno hišo švedskega smu-čarskega kralja Nilsa Karlsso-na, zmagovalca v Sankt Mo-ritku in Holmenkollenu. ter malone ostnr.el nad dolgo vrsto dragocenih pokalov in medalj. ki si jih je ta šampi-on priboril na tekmovanjih doma in po svetu. Dalarna pa nl samo letovi-ški paradiž, ampak tudi za-kladnica, ki hrani toliko do-kazov svojega kmečkega po-rekla z narodnimi običaji in bogato ljudsko folkloro, da te pre/eva občutek take domač-nosti in gostoljubnosti, kakr-šno srečaš samo med popoto-vanjem po naši Beli krajini. Razlika je samo jezik, ki pa ni najbolj težavna ovira. saj so gostoljubni prebivalci pri-pravljeni na vse mogoče na-čine sporazurr.evanja. Ko sem jim gori v Dalarni pripove-doval o bojih južnih Slova-nov za svojo svobodo in neod-visnost in o maršalu Titu. sem — nevešč švedskega jezika — improviziral grmenie topov in strojnic, dobri Dalarnci pa so me razumeli. Na jugu te slovensko-šved-ske Dalarne pa se pokaže do-cela nov svet z rodovitnimi žitnimi polji in spet gozdovi z oriaškimi hrasti, lipami in bresti- To je srčna žila vse pokrajine, saj stoje tamkaj velikanske obrati lesno pre-delovalne industrije, kot ši-roki klobuki pa visijo obiakl gostega črnega dima nad že-lezarnami, jeklarnami in plav-ži Domna rveta, Aveste in Srr.jed.iebackena. V teh pokra-jinah pridobivajo dragoceno železno rudo, jo predelujejo in požlahtnujejo, saj je resni-ca, da imajo švedski Dalarnci prvi patent za izdelovanje Svedska dekleta v narodni noši najčistejšega jekla. Razen ko-vinske industrije pa srečaš na poti po tej provinct tudi veli-ko papirnic, zlasti znana je ona v Kvarnsvedenu, ki }e nedvomno ena največjih na svetu, ?aj Jzdeluje razen kai-tona in papirja vseh vrst in dimenzjj tudi kvalitetne ps-pirje. na katerih tiskajo ma-lone vse države svoje bank-note. Ne glede na ogromne kom-plekse tovarn in industrijskih obratov pa so prebivalci te pokrajine poljedelci in kme-tovalci. Lahko rečem. da se je poljedelstvo na srečen način združilo z industrijo in da je dete te sicer čudne zveze pre-cejšno blagostanje. Pa tudi domača obrt ni danes v teh industrijsko razvitih krajih pozabljena, saj dobiš vtis, da si zašel med kroparski kovače ali ribniške rešetarje, pa tu-.li zvoki tamburic, tega priljub-lienega godala. izdela.;iega na Svedskem. te spremljaio pov-sod. kamor stopiš. Še nekaj je, kar daje tej deželi poseben pečaat i>, knr ie tesno povezano z ljudskim blagostaniem. Skozi v/so D:v larno, od njenega severa do juga, tcče velika reka Dalal-ven, ki je na drugern rr.Rstu med vsemi švedsVimi rekami, ter daje tej osreanji pokrajini nepopisne dobrine s«j oddaja presežek svojih neizmernih sil v obiliki miliionov kilovatnv v brneče turbine. u.iere v gi-gante hidrocentral. M. Maležič i KULTURNA T R .1 B U N Ali so tragični ali so krivi... (Ob knjigi Bena ZaoanČlča: Veter in cesta) Nedvomno je Zupančičeva knjiga ena najbclj zanimivih, kar jih je zadnji čas izšlo o slovenskem čioveku. Ena naj-boij ^nimivih zato, ker se je ustavila pri najbolj perečem probiemu naše dobe — pri problerni". nemoči današnjega čioveka. njegove osarr«ljenosti, pLahosti, nebogljenosti — in njegovega umika. — Beno Zu-pančič je stopdl preko časovno m ciru .*;¦ ;.i'. • ... ie predvsem. biološkega Potrče-vega človeka, pa tudi preko medlega in v okviru splošnih formul zaostalega optimizma Kranjčevih ljudi. V tem, da je nakizsl in prikazal oba živ-ljenska problema človeka. ka-kršnega si je izbral za junaka svojih novel —problem iluzije in deiuzije in problem »za-mujenega vlaka« — je njegovo umetniško kreativna moč; v tem, kako ga je prikazal pa neka zelo karakteristična psi-hozadanašnjega intelektualca: nemoč, izvirajoča iz zavesti, da nerr.ara tudi on sam pripada tem tako zelo trudnim ali tako zelp sebičnim ljudem... I. Dve zanimivi potezl izsto-pita v Pešaku na morju: prvič, avtorjev odnos do življenja, nedoumen niz nerazumljivdh naključij. Tu so ljudje proti življenju in ne ljudje v živ-ljenju. Torej na eni strani izrazito adialektdčna ločitev med »življenjem« in posamez-nikom, na drugi strani pa za Zupančiča izredno značilen odnoa med življenjem in nje-govimi ljudmi: življenje nam- druži vendar Huga in stražarja lastnost, ki je izredno značilen odraz avtorjevega odnosa do življenja; Hugo in stražar, če se ukvarjata s problemi živ-ljenja, tedaj delata to za na-zaj ali naprej. Sedaj sploh ne živita. Tudi Hugova ljubezen s Heleno — ali ni to le terr.elj; pri poiaganju Katcrega se^e oba mislita na življenje? Ob prvi noveli smo torej ugotovili, da je za Huga edini smisel življmja umik v idilo, da pa se on sam izživi že v pričalcov(mju in hrepenenju po tem umiku. Stražsr doživi rar,-bitje idile — deziluzijo... Iz iazoLja iiuzije, a. h^po^nan;,^., da je tudi v idili vsakdanjost in b&nalnost (ravno tako je in nič drugače, saj drugače tudi biti ne more, vse je tako na-vadno, tako vsakdanje; slej ko prej so temu krive njegove ctroške sanje, naivne in neum-ne in vendar ti je žal za nje...) bi se lahko Zupančičev človek rešil na dva načina; v pogum-no in ahtivno sprijaznjenje z razbitjem iluzije, sprijaznenje s stvarmi, ki in kakršne so ali pa v drugo iluzijo in z njo v borbo za njeno realizacijo. Zu-pančičev človek ni zmožen ne tega ne onega, njegovemu spo-enanju sledi to, kar ga obsodi na popolno in bretzupno pa-sivnost — razbvtje potrebe po iluziji. Odtod brezupnost Zu-pančičevih ljudi, njih duhovna trpnost, pomanjkanje sleherne-ga nagona po aktivnosti po borbi. Ivan Cesar: Postojna (oljc) reč dela Zupančičeve junake; nikdar oni ne delajo življenja- S terr. smo že odkrili drugo značilnost: avtorjevega člove-ka. Hugo je individualist — slabič, ki v tem, ko se ne vklju-čuje v življenje — bodisi v strahu pred odgovornostjo, ki bi si jo s tem naložil, bodisi iz neke psihološko izredno zanimive zakrknjenosti in bo-lestne osamelosti, bodisi iz nemoči, izkopati se iz lastne zmedenosti in nezmožnosti, priboriti se do spoznanja, kako živeti — vendar čuti potrebo po neki pasivni trdnosti m moralni zadolženpsti. Najde ju v skupnosti svojega in Hele-ninega pobega v idilo. Bistven problem naše zgod-be je ta, da se mu je avtor z junakovo smrtjo pravzaprav umaknil. Vprašanje namreč, ali v našem življenju lahko obstoja idila — sreča v mir-nem, odrraknjenem življenju, ki ga živiš sam in zase — in če je, v koliko imaš pravico posegati po njej, morda niti ni toliko važno samo po sebi, kakor je važno to, kako ga bo človek pisateli, umetnik danes razrešil. In to zopet še zdaleč ni tako važno, pomembno in življensko zanimivo vprašanje, kakor to, kako človek, zlasti še Zupančičev človek, Hugo, pride do spoznanja, da idile sploh ni, da je idila le iluzija in da iluziji nujno sl6di dez-iluzija; in slednjič — to je končno pravo bistvo vsega skupaj — kako človek, Hugo, prenese oziroma ne prenese te deziluzije. Tako pa avtor — in to je v nekem smislu značilno za vse njegove . novele — vsakršno aktivnost junakovo prenese na aktivnost nekakšnega »živ-ljenja.« Tik preden bi končno junak nekako zaživel, nekako začel nekaj delati — doslej je samo prpmišljeval o življenju (in to predvsem o bodočem življenju), premišljeval o d°lu!) (in to sairo o bodočem delu!) pride slučaj, člen te čudne ne-razumljive verige — življenja in ga ubije. Kakor bi se avtor zavedal te nekako nerazvite življenske problernatike Pešaka na mcr-ju, jo je avtor v Stražarskl razširil in razvil .Medtem, ko je bil središče Pešaka človek, kd se je umaknil stivarnosti v tiho skromno idilo, se tu cen-tralnemu vprašanju, ali je sreča v pobegu v idilo, pridruži nov problem ali je človek upravi. čen, da v naši dobi zapravlja &as in moč za osebno srečo? Cprav v tej noveli odgovarja Hugu Mariia s svojo težnjopo idiiiCnem domu in »zapiraniu vrat pred kakršnokoli proble- Na tej tnrtvi točfci stoji tudi Karlina. jj Karlino, junakinjo Cetrte no-vele, druži s stražarjem zani-miva poteza: kakor on v opa-zovanju idile pred seboj pa doživlja preteklo&t, tako živi cna v sedanjosti le, v kolikor cpravlja s preteklostjo. In1 Če živi Hugo vsaj v bodočnosti, ona tudi v preteklosti ni živela. Kakor pravi: Pretekla leta so bila njemu (možu, Miklavžu) življenje, meni ča^anje. Mi-klavž je živel, imel je svoje smotre in svoje zadoščenje. Samo tega ni nikoli pomislil, kaj se lahko zgodi z menoj. Tako je sedaj vlak odpeljal za zmeraj... Za nas ni važno. česa je ča-kala, čeprav sl lahko sami mi-slimo, da nečesa sličnega (le ponokrvnejšega ne mara), kar si je pod terminom »neko drugo, ne tako življenje« pred-stavljala Marija. Važno je to, kako je čakala. Hugo ne bi bil zmožen vere v idilo, če n-e bi bilo Helene — saj je šele ob njej zaživel, ob njsj se je rešil iz vse negirajoče pasivnosti. Karlina opira svojo moralno upravičenost do tega, kar čaka, na dejstvo, da je žena častni-ka kapetana Miklavža. In ker je to dejstvo edino, s čimer v življenju prosperira, je psiho-loško nujno in resnično, da se z Miklavževo smrtjo odreče ne le temu česar čaka, ampak tu-di čakanju smemu. Zanjo je življenje opravljeno — zanjo takšno, 'Kakršno priznava sa-ma, da je: neubagljena, plaha in brez pravih korenin. Zadnia novela Vesdica je v nekem smislu naostrejša in najbolj problematična, ker najostreje naveže usodo jtina-ka na konkretne družbene raz-mere — in ne zgolj neko ab-straktno in simboliaLramo »živ-ljenje«. Invalidova neboglje-nost in pasivnost tu ni ekviva-lentna zgolj hrepenenju po sreči, miru, odklanjanju sle-herne driižbene odgovornosti, ampatc spoznanju lastne nemo-či prav v taki in taki družbi. Iz hude duševne krize, ki je nedvomno zanimivejša, živ-ljeresko globlja kot so Hugove in Karlinove težave, saj je po eni strani ijosledica njegove fizične defektosti, na drugi-kot pravi uradnica Karlinca — »razbdtja prevelikih iluzij« sta-rega borca, spoznanja razmer v katerih »nekaj ni in ni bilo prav«, iz te notranje kriize se izvleče z istim občutkom, s ka-kršnim je umrl Hugo, s kakr-šnim je opravila Karlina s svojo preteklostjo; le da se te-mu pridruži še grenak občutek borca, da je nekoč nekaj pri-speval in nekaj naredil v revo-luciji, v borbi. »V taki družbi ne morem ni5 storiti, tu se ne morem nič po-magati ne s puško ne s pištolo, sploh si ne morem pomagati. Sem morajo poslati drugačne ljudi, da bodo delali revolucija. Na splošno trdimo pri nas v Ljubljani, da je film Vcxi-njak dober film, češ — to je naš argument — da ima tudi do-bro, zdravo in humano idejc. K temu bi bili morda umestni dve pripojTibi; prvič, nič ni la-že kakor fabricirati dobre, zdrave in humane ideje, in drugič: ta splošna pohvalna ocena je simptom klavrnega dejstva, da smo se v svoji le-nobni površnosti oziroma po-vršni lenobnosti navadili oce-njevati kot dobre vse, kar nas ne sili k aktivnosti, kar nars ne sili, da bi sami reševali in sodili, ampak se nam že samo po sebi servira kot rešeno in presojeno, kot popolno utele-šenje popolne ide.ie; kar je torej narejeno po točno vna-prej preračunal miselni she- mi in ta miselna shema pre-kipeva in se topi v dobrj, zdravi humanosti. Sumljiva postaja zadnje čase ta huma-nost ameriških filmskih pro-ducentov. Vsi se npr. še spo-manjalo filma »Samo naša« in njegovega osnovnega gesla: Ameriška družina! Poglejte jo, to dobro, ljubečo se, trdno, so-lidreo, srečno itd. ameriško družino! Le taka družina je lahko osnova taki družbi in taki državi! Mar ni »Vodnjak« spet tako trkanje na ameriška prsa?: To smo mi, to je prvič naša širokogrudna, globoka človečnost in tu je drugič naša demokracija kot njen sijajni politični odraz; tu so naši ple-meniti in človekoljubni mestnl svetis svojimi mestnimi svet-r.iki in tu je šerif in tu je spet — že šablonska, pa naj bodo pustolovski, kriininalni ali sociološko-tendenčni filmi — šerifovska širokogrudna ln globoka človečnost Da se razumemo! Nič nlma-mo zoper ameriškega človeka in njegovo humanost. Z ve-seljem sprejemamo in sprem-Ijamo vsak njegov poiskus za odpravo rasnih nemirov — te (kakor pravi fraza, ki pa je to pot ohranila svojo resnič-nost) sramotne pege na člove-ški civilizaciji in kulturi 20 stoletja. Smo le zoper to ce-neno in sentimentalno reSeva-»je tega tako ostrega in kompleksnega problema. Smo zoper to tako občuteno diskre-panco med prvo in drugo po-lovico filma, prvim delom, kl nam ravno toliko realistično in s tako spretnimi režijski-mi prijemi pokaže vso globo-ko in1 skoraj nepremostljivo, prvinsko sovraštvo med belcl in črnci, na trhlost in neza-nesljivost njihovega zgolj na-videznega namega sožitja, da se nam zdi drugi del tem bolj nasilen, shematiziran in ne-logičen- Belci in črnci, ki se še pred dvema urama pobija-jo in streljajo, stoje negibno drug zraven drugega ob živem grobu male deklice, sumlji.va sprememba poprej nedvomno najbolj intrigantske in ego-istične podobe mestnega ka-pitalista v najbolj požrtvoval-nega vodjo reševalne ekipe (zanimivo: on, ki ga je matc-rialna škoda, ku so mu jo pov-zročili črnci, pripravila, da je organiziral, oborožil in sfana-tiziral celo vojsko belih proti črnim, naenkrat ob najdbi deklice. katere .ugrabitev ga je poprej interesirala zgolj in samo v toliko, v kolikor je ogrožala njegovo ime, doživi silen čustven pretres, nekak-šen Človek v njem se afirmi-ra, moralna spreobrnitev v velikem stilu ima za posledi-co tudi velikopotezno in ne-sebično žrtvovanje ogromnih denarnih sredstev), njegov plerr.eniti, ves pozabljajoči in odpuščajoči nečak čudavito prikazana in ganljivo občutena dvodnevna psihoza molčeče, nepremine množice, to zorenje i.n priprava na mogočno in ne-premagljivo ekstazo bratstva. prijateljstva in ljubezni med obema rasama ob dekličnl re-šitvi, ta visoka zmaga najči-stejše humanosti, onega več-nega dobrega, ki živi v Cloveku, ves ta skrajno čustveni. ple-meniti in humani način reše-vanja tega problema nima z golo stvarnostjo nič opraviti in je vseskozi zlagan, prirejen in prikrojen za izvoz in za razkazovanje če že ne huma-nostl ameriškega človeka in njegovih šerifov ter kapita-listov, pa nedvomno huirano-sti ameriških filmskih produ-centov. «—ax In rešitev iz bridke zavesti o astni duržbeni neoporabnosti, človeški manj vrednosti? Re-šitev je v jpobegu v idilo. Na kmete, med svoje ljudi mo-ram; kdaj pa kdaj bom zvečer, če bo lepo, postavil svoj gra-mofon na skedenj in vsa vas bo poslušala moje pesmi... In čeprav je v teh dveh no-velah problem formalno dru-gače postavljen in imam tu opraviti z ambicijami, ki jih je življenje opebarlo in vrglo na suho, ki so se (nedvomno drugače aktivneje, kot Hugo) borili za svoj sedež v vla'KU, pa naj j« bil ta tak ali tak in so spoznali njegovo grdost še-le, ko fih je odvrglo, vendar je avtorjev pogled na življenje isti, kot v prvih novelah: liv-ljenje je nekaj tujega, nedo-umnega; »avtobus je — kot pravi kurir, katerega smer je znana; ali pot je treba zmeraj iskaiti. Če kdo omaga ali obupa od čakanja obleži ob njej. Osta-li se z ahip ozro in gredo svojo pot.« Na kaj pretendira to mir-no — vdano trpko pripovedo-vanje v finem detajlirano— realističnem stilu? Na naie u-smiljenje in sočutje do njego-vih junaikov, nekrivih in ne-odgovornih, če ne celo tragič-nih žrtev hladne in brezduš-n« sile-življenja? Ali na to, da si mi sami pred njegovo usod-nostjo zakrijemo obraz. ra X Menda bo kar »v stilu«, dragi bralci, da vam — z ozirom pr-vič na to, da je pač že večji del naše kulturne rubrike to-krat posvečen filmu in druglč i ozirom na našo kar največjo pozornost vzbujajočo reklamo Ijubljanskih filmskih podjetij (videli smo že Oscarje v Ljub-ljani brez tolikšnega vnaprejš-njcga najavljanja) naznanimo da bo od 5. IX. dalje kino Uni-on predvajal ameriški film »V vrtincu«. Film je narejen po — če že ne zelo dobri pa na vsak način zelo brani in sploš-no priznani knjigi Margaret Mltchell. Film zajema razbur-kano dobo sececijske vojne v začetku 60. let prejšnjega sto-letja, ko so pod pretvezo »za ali proti osvoboditvi črncev!« trčili skupaj politično-ekonom-ski interesi industrialcev severa in plantežnikov juga. Junakinjo Scarlet O'Hara igra slavna Vi-vien Leigh, njena partnerja sta nič manj slavni Clarc Gable in Olivija de Havilland. Zaradi podražitve vstopnic se ne vznemirjajte; film je stal zelo mnogo denarja in sedeli boste t kinu 4 ure in pol. Vivien Leigh igra glavno vlo&o MWMIilMBlHW FILMI, KI SMO JIH GLEDALI V radijski oceni filma »Rde-či gusar« smo slišald, da je pa_ rodija na tovrstne pustolovske filme. Toda pričakovanja, ki nam jih je vzbudila ocena, se nam na obisku v kinematogra-fu »Slogi« niso izpolnila. V filmu je zares nekaj prizorov, ki bi jih bilo mogoče tolmači-ti kot parodije, končno je tu še uvod, kjer nam glavni ju-naik, kapitan Valla, pravi z nasmeškom na ustnicah, naj verjamemo samo polovico te-ga, kar nam bodo pdkazali, — toda oboje je mnogo premalo, da bi film »Rdeči gusar« lahko imenovali parodiijo. Ta film je povsem standarden produkt amerikanske hollywoodske pu-stolovske produkcije, naprav-ljen le z nekarteimi mainjšimi novostmi. In te novosti, odnos-no niovost, saj je v bistvu samo ena, si bi v nasl«dnjih vrsti-cali na kratko ogledali. Ta novost je prav zgoraj omenjeno parodiziranje, ki ga kat pripomiočen moment upo-rabljajo v jzadnjem času film-ski producmti te zvrsti. Kajti po uspehu, ki so ga doživeli nekateri. filmi s pustolovsko vsebino in kjer je bila ta pu-stolovBka! vsebina iromizirana in parodSlrana. so prišli na mL sel, da lahko svoja sentimen-talna patetična dela zabelijo s podobiiimi vrinki — in ubiti bosta dve muhi na en mah. To se izredno lepo vidi pri »Rde-čem gusarju«. V bistvu povsem melodramatičen in delan po večni shemi: junak je ropar silnih dimenzij, je prebrisan, spreten, junaški; v moralni sferi pa ga karakterizira prav tako standarden značaj: v bist-vu je 6ist in naraivnost nedol-žaio dober, toda kruta iw težka spoznanja o krlvičnosti življe-nja so ga pahnila v nepošteno življenje. Ko pa se življenje spet polkaže v svoji lepoti in moralni veličini — vednosko_ zi žensko in ljubezen — pa se dobrl in le prikriti značaj spet zave svoje osnovne bitnosti. Tako so doseženi vsi potrebni efekti: gledalci so se izenačili z junaštvom in pustolovskim življenjem glavnega junaka, ki ga daje samo možnost izven-družbene eksistence, obenem pa so kanalizirali to svoje ize-načenje v moralne vode druž-bene discipline, dolžnosti in velikih idej kot so ljubezen, domovina, čast, požrtvovalnost in podobno. Vse skupaj torej nič novega. In a shema, ponavLjam: standarda in melodramatična kot le "kaj, je izpolnjena z ne_ katerimi novimi prijemi, to je: dogajanje na platnu ni več ta-ko krvavo resno kot nekdaj, temveč je napolnjeno s tako neverjetnimi dogodki (n. pr. boj obeh junakov s kraljevski-mi četami med obzidjem, ko-mična naključja s Čolnom, na katerega so bili prifltlenjeni), da jih noben gledalec ne more vzeti povsem resno. In) to je producentom in njihovemu namenu samo v karist. Kajti pokazalo se je, da na navduše_ ne gledalce takih filmov sploh ne vpliva nikaka psihologija in da verjamejo vsaki neum-nosti, če je prav največja, samo da je razburljiva in napeta. Parodične paradokse, ki se v bistvu norčujejo iz publike odnosno iz snovi same, jemlje_ jo naivni gledalci z navduše-njem kot norčevanje glavnega junaka iz njegovih nasprotni- Vseskupaj je samo nova ina-čica starega načina. Kaj pa je novo variranje in 'kaj stara, a bistvena osniova, pa zlahka vi_ dimo, če ločimo osnovni tekst, delan po povesti znanega pu-stolovskega romantičnega pis_ ca Coopera in sodobnio holly-woodsko obdelavo. Tisto, kar izvira iz teksta, pa ni nobeno norčevanje: znanstvenik, ba_ loni, eksplozivna tekočina in ostale pritikline so popolnoma resne fantazije, ki jih je pisec priklical na pomoč osvobodil-nemu gibanju Amerikancev ir? svoji naravnost melodramat-siki domovinski ideji. V nek-danji obliki vzbuja to narodno navdušenje spoštovanje in ima svojo zgodoviasko ceno, vpre_ delavi našega filma pa ostane samo žalosten privesek popol-noma brezidejnim in v kakr-šnem koli pomenu družbeno brezpomembnim dogodivšči-nain. Podoben, četudi mnogo bolj_ ši film je bil francoski »Fan-fan1 Tulipan«. Ceprav je ta pa_ rodiziiral v nvnogo večji meri kot »Rdeči gusar«, saj nam to razodeva že njegovo francosko poreklo, če že nič drugega, bi tudi ob njem ne mogli poirditi ocene, ki je pisala, da je to vseskozi parodičen) fOm. V bi-stvu, ponavijam, v bistvti, ne v posameznostiih, kjer se po_ vsem loči, je »Fanfan Tuli_ pan« napravljen na povsem isti način kot »Rdeči gusar«. Tudi zanj sta o&novi ljubezen-ska zgodba in pustolovska zgodba, ki sta izpolnjeni z ne_ kim trudom, da bi same sebe ironizirale in da bi ironi-zirale tudi tovrstne pustolov-ske in ljubezenjske zgodbe. Toda ta trud ie postal obroben In ni napravil dela za resnično parodijo. Parodičnost in pusto-lovstvo kot naivno neposreden faktor se lepo dopolnjujeta in film razodeva dva obraza: ti-sternu, !ki hoče naivno pusto-lovsko zgodbo, jo pokaže in to povsem mezabrisano, tistemu, kulturnejšemu, ki hoče Daro-dijo, kaže bolj na svoje paro-dične momente in omalovažuje ostale. In to je v vsem filmu zelo lepo vidno. Med parodič-nimi momenti obešanja, vdo-ra v sovražni štab in stra-tegije vojskovanja so razteg-njeni povsem naivni in dolgo-časni prizorl sabljanja, jaha-nja, ljubezenskih dogodivš6Ln! in podobnega, brez najmanjše-ga ali z zelo majhnim drobcem ironije. Najbolj se loči ta film od »Rdečega gusarja« v razllki med lahkotnostjo in melodra-matičnostjo, med individualno in družbeno osnovo. »Rdeči gusar« se niti v najmanjši me-ri ni sposoben ponorčevati iz borcev za svobodo in domovi-no, saj je njihov boj utemeljen v skupnih drubžbenih idealih. Prehod, ki ga napravi rdeči gusar iz pirata-morilca v po-štenjaka, je prehod iz indivi- dualizma v družbeno vredno-tenje življenja. Fanfan Tulipan pa obratno. On sam in nje-govi sojunaki se ves čas norču-jejo iz vseh družbenih ustanov in podvigov, iz vojske, obram_ be domovine, kralja, plemstva, sodne oblasti ter sploh princl-pa oblasti. Na te družbene mo_ mente jih prav nič ne veže, saj jih ne gledajo kot na svo-je la&tna in kot na same se-be, temveč kot na tuje, nepri-jetne in celo sovražne. Ideal ter izhodišče tega filma je in_ dividuum, njegova osebna ko-rist, njegovo osebno veselje Jn uživanje. In zato ne smemo vzeti besed njegovega režiser_ ja Christiana Jacpuea za suho zlato: Ta satira velja, upam, za vojno naeploh. Zares je po-trebno čimprej osmešiti idejo vojne in njene povzročitelje. Mislim, da je tendenca tega filma dovolj jasna: miroljubna je! Te besede so sicer resnične. toda saltira kolikor je je —je napravljena iz enostranskega stališča manifestacije poedinca in vsega, kar ni njegova nepo-sredna korist. Toda to je krat_ kovidno; kajti z ugotovitvijo smešnosti, nenaravnosti, neum-nosti in zla, ki nastaja iz raz_ ličnih družbenih sankcij, ne moremo zanikati in prekleti družbene sankcije kot take. Zanikati in prekleti smemo samo' njeno slabo utelešenje in se boriti za boljše. Kratkovidni individualisti, ki jim pripa^ajo tudi ustvarjalci tega filma in ki so prav med Francozi naj-bolj razširjeni (politično: nas-protniki EOS), se ne zavedajo, da neomejena sankciia posa-meznika lahko povzro^ še neprimerno več protislovnosti in zla kot pa družbena sankcL ja, četudi priznam, da prav v sodobnem času pristaši druž-benih sankcij nekam težko branijo svoja stališča (končno je bila hitlerjevska družbena sankcija tako grozna, da bi jo anarhija posameznikov stežka dosegla!) no, mimogrede; nastopajo da bi si mogli kogar koli za-pomniti in ne da bi rnogii ugo_ toviti, kaj naj vse skupaj po-meni. Ta zrr.eda, ki nima ne idejnih ne čulnih osnov, nas včasih tako zaprepasti, da sa nismo na jasnem s samim se-boj, kj pravzaprav še delamov kinematografu in zalnst i;u»u,AA, ua^iznem tenisu, ko ekipe N tem turniriu ie so šarki in šahu. V Novem me- lenjskebo prireditev prava enakovredni belcem ali celo delSvalo tudi moštvo A(5K. ki dj b t čj poslast ca Poleg tega pripisu j dl štva. Vsekakor je malo upanja, da bi uspeli, čeprav jim to iz srca želimo. že smo na obisku pri ASK. Tile košarkarji so od vraga. Tako vsaj pravijo, povsod kjer govo-riš kaj o košarki. Enkrat zaigra-jo tako kot violine, drugič pa sploh ne vedo kaj je košarka. Njihovo prvenstvo se je pričelo in v prvi tekmi so igrali z Lo-komotivo neodločeno 65:65. Obe stu sodijo. da bo to največja letošnja športna prireditev na Dolenjskem in je zanjo že se-daj veliko zanimanje. Prvotno so mislili da bj>do sodelovale tudi nogorr. etne ekipe, vendar je ta športna panoga med Do-lenci še premalo razširjena. Kdo bo zmagovalec teh športnih iger, je težko reči. Mnogi da.ie.io prednost Novo-meščanom, ker imajo Krko, kjer lahko vzgajajo plavalce. p delSalo tudi moštvo A(5K. ki poslast ca. Poleg tega pripisu- boljši od njih? Ali So vsi ti pro- je zasedlo reci in piši zadnje nemo tei pnreditvi še velik fil N t ! t Pl t Anir L jemo tei prireditvi še velik propaganden pomen. Gotovo bo vzbudila zanimanje za šport med prebivalci, vzpod-budila pa bo tudi ostale štu-dente, da se bodo pričeli baviti s športom. fesionalci? Ne, prav gotovo ne! mesto. Poleg vrste AOK so To so amaterji, na ' športnem tekmovali še odbojkarji do-polju se bore zato ker imajo ve- mačega Partizana, Ljubljane re so gostje vodili z rezulta-tom 18 : 5. Šele tedaj je vsto-pil v igro Miler, kar je po-menilo preobrat za ekipo AŠK. Pričela se je borba za vsak koš, toda razlika je bila »r i i- • , , »t velika. AšK se je vedno boli V nedeljo je bilo v Novera vrsta študeuk in dijakinj, ki pribli/.eval BSK in v drugera mestu pokalno prvenstvu Slo- se zanimajo za odbojko, ni- polčasu dosege] rezultat 64. >rist BSK. Igra je po- , stajala vse bolj napeta, na bodo drugo leio trenuike celo groba- Pavlovič se je požrtvovalno prebil pod go je startal Kristančič, ki je drugače. Tudi AŠK ob foč in ker se zavedajo, kakšne ko- tekmi so fužinarji premagali dentskih ckip držala smola. risti jim prinaša v telesnem raz- našo vrsto s 3:2, v tekmi za Tudi AŠK je moral položiti 71. j . , v, bil pri tem grabo zrušen. Ob- Zdi se, da se je vseh stu- ^ je y ^^ Takoj s0 mu nudili zdravniško in ga odpeljali v bolnišnico. , i ŠK j moral položiti Jf . . . , , voju. In vendar so vsi ti odlič- tretje in četrto mesto pa so orožje v lekmi z BSK ki je ? pj Univerzitetn: odbor upošte- ni športniki, na katere Je domo- odbojkarji Ljubljane zmagali slabše moštvo cd naših štu- Zanimivo je, da sodnik Ra- TS f ^lTaL^ vina P°nosna> k0 nosi^0 v sv0" nad AOK prav tako s 5 : 2. dentov. Za izgublieno tekmo dojkovič iz Beograda sploh ni ja mesta Zlate ^P«^6 meda" Naša vrsta ni igrala tako sla- lahko najdemo več vzrokov. reagiral na surovost Beograj- ^ kt bi Ihk klli i 2 čk l d dd b igrah. ifn tPh^ti d^tsk?h Xknknr moramo to Vsekakor moramo to j iz 2e večkrat smo omenjali, da ASK i hič je gjj p imajo pa tudi celo zalogo odločitev UO toplo pozdraviti. iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiui; ]RIE§!ITIEY NAGRADNE KRIZANKE Uredništvo našega lista je prejelo večje število rešitev nagradne križanke- 2al smo 2reb je določil sledeče na-grajence: 1. nagrada, Ivan Potrč >Na lje, ko jiosijo domov naslove bo, kot bi lahko svetovnih prvakov. Moti se ti- režultatov. Vseskozi so se ASK nima pravega tehnične- sti, ki misli, da brez denarja m uporno borili, manjkala jim ga vodje, kar še sedaj drži. športa! je tako rekoč samo zadnja Nepravilna postava v začet- 2. nagrada, Beno Zupančič Toda kaj bl hodili v svet, saj poteza. V tekmi proti Ljub- ku tekme je imela hude po->Veter in cestac — Inglič smo se namenill, da bomo pre- ljani so vodili že z dva proti sledice. Po nekaj minutah ig-Aleksa, Ljubljana, Vrtača 17. giedali položaj našega domačega nič, pa so vseeno zgubili. Tu- 3. nagrada Ciril Kosmač športa. Mislim, da bo bilanca di v tekmi s Fužinarjem so »Pomladni dan« — Bano Na- kaj žalostna. Gotovo se, dragi imeli prednost, ki pa je niso da, Ljubljana, Belokranjska 12. bralci, še spominjate dni od 15. znali izkonstiti. V moštvu so ' do 1. junija. To je bil ti- nastopili večinoma mladi ig- gj dosodil ni niti osebne napake. 4. naffrada Celolptna na- ma^a d0 x- Juni3a- To 3e DU u- ud.ai.upui vewuouw mwui ig-Jnin, iTmRTTMF, _V,?n_ 8« prestopni rok za nogometaše ralci, ki bodo nastopali tudi ročnina »TRIBUNE« I. zvezne lige. V tem času so v p zvezne lige. ob pregledu ugotovili, da je kmetik« — Čampa Marjeta, viliko število rešitev napač- Študentsko naselje I. Ljub-Dih in da so le štiri pravilne. Ijana. 11. Ljubljana, Ple- lghko po mm vq1.. prestopali iz Najboljši igralec v naši vrsti enega v drug klub. Edina kazen je bil Ivo Sumak, zelo dobro 8 (z besedami osem) pa se je izkazal tudi novinec Prosimo, da nagrajeni dvi?- na uredništvu ^e TOVARNA KUVERT IN PAPIRNATIH VftEJ^lC LJUBLJANA TiTOVA C. 67 - TELEFON 30-807 izdeluje vse vrste kuvert, pisemski papir v mapah, špecerijske in dišavne vrečke s tiskom in brez tiska + V Aio 1^ak tOTek ^ PG" smo krePk0 selitev- In &zi ču-teic oa \z-\i ure. do skoraj vsi bol;jši nogOmeta- ši, ki so doslej igrali v slabših - prepovedi igranja. Doživeli v prvem maštvu Turk Lajze. PP f J RESITEV KRIZANKE Vodoravno: 1. plosk, 6. CarodeJ, 12. spoli, 17. revir, 18. žid, 19. be-ton, 21. puder, 22. asimillran, 24. meditacija, —t, 26. dolivam, 27. ka-rikiran, —C, 28. ep, 30. napev, 31. Mag, 32. Dakar, 33. ha, 34. žig, 36. Nil, 37. porog. 39. ran, 40. tun, 41. Rab, —k, 43. halogen, —m, 45. sin. 46. lik. 47. hoje, 48. Ilir, 49. rum, 50. Čeh, —p, 52. vedečen, —m, 55. hop, 57. kub, 58. NOB, 60. koder, 61. rog, 63. Rog, 65. Ltfud-ska) T(ehnika). 66. Zader. 68. ven, 69. Jalov, 71. do, —o, 72. napove-dan, 74. cevovod, —1, 76. prekora-čil, 78. perihelijl,-80. citat, 81. ne-red, 83. lac, 84. Danec, 85. aloja. 86. micellj. 87. anoda. Alpinisti beograjske univerze v Avstrijl Planlnci na beograjski uni-verzi so zelo marljivl. 2e po-zimi smo pisali o njihovem te-čaju v Krnicl, kjer so jim po-magaU ?tudentje alpinisti naše univerze, sedaj pa smo prejeH poročilo o njihovi odprav! v avstrijske gore. Med drugim se bodo povzpeli tudi na Gros- prvenstvo moštvih, so nenadoma vzljubili 2e osem let zaporedoma so velike klube in podpisali prijave odbojkarji AOK osvajali pr-za enega ali drugega izmed teh. venstvo Slovenije za mladin-Kako čudna je športna ljubezen. ke in mladrace. Letos vrsta Toplak je vzljubil Crveno zvez- mladink sploh ni nastopila, do, Hmeljina Partizana, Jocič mladinci pa so se uvrstili šele na četrto mesto za Branikom, Kamnikoin in Fužinarjem. Naša mladinska vrsta je igra-la slabo, bila je neuigrana, pa tudi posamezniki so precej zatajili. Seveda moramo po-vedati, da mladinci, ki nasto. pajo v članskih vrstah niso smeli igrati- Kakor je znano, je AOK pritegnil vse boljše _ . , , ... ,. . mladince v clansko vrsto, ki Toplakmendamilijonah.seveč. tekmu]e v zvezni U j. Na ta Hmeljina je usel iz Zagreba. način Jje neuspeh mladinske vrste razumljiv. Več graje zasluži AOK za Partizana, Tasič Crveno zvezdo itd. Taka je bila zunanja slika te-ga »famoznega« prestopnega ro-ka. Kaj pa če pogledamo vso stvar malo pobliže? Bil je tq pravi trg z živim blagom. Milijo-ni sem, miliioni tja, stotisoči sem, stotisoči tja. Vrabci na strehi so čivkali, da Je dobil Iskali so ga kot izgubljenca, ce-lo lastna mati ni vedela kje je. Bil Je sknt pn Partizanu. sedaj ekj ^laJdink< Eden izmed pa Je tud, zanj prišel čas svo- najVečiih slOVenskih klnbov, bode pojavil se je spet na ze- k { . J AQK bj j ^ bode, pojavil se je spet na ze-lenem polju. In še cela vrsta je podobnih primerov. kot je AOK, bi moral lovati na slovcnskem prven-stvu tudi z ekipo mladink, Kako pa je prl Odredu? Tudi čeprav bi ne imel izgledov za cela vrsta novih imen. Leškov, osvojitev prvega mesta. O glockner. V odpravl je 16 alpl- Krgin, Jurišič in drugi. Goyori- tem ali je kader ali ga ni, ni nistov z beograjske univerze. lo se je že, da Odred še ni irhel vredno govoriti, saj je cela DIREKCDA UUBUANA UUBUANA, Tržaška cesta 3 Telefon št.: 20-295 in 20-990 Brzoiav: Uugoinspekt Liubliana HIIIIIIIHIHIIIItlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIINIIIIIIIIIIIIIimilllltllllllMIIIIIIIIHIIItlllllllllllll vrsi vse posie kolsč nske in kakcvostne kontroie vseh vrst bidga za izvoz in uvoz iiiiiiiiuiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiini ••*•••••¦ ••••••••• ••¦•«. >«M Industrija bombažnih izdelkov Kranj čestita vsem deiovnim kolektivom in študentom za praznik Dneva vstaje Posluiuite se naših kvalitefnih izdelkov «..•• ¦•..*. ••-• PODJETDE ZA PROMET Z GDPADKI ova ulica 33 Tel. 22-664, 21-732 čestita vsem študentom in delovnnmu Ijudstvu ob prazniku, Dnevu v&taje 1 zbiranlem in oddaio od-padkov koristite skup-nosfi, sebi pa usfvarjate primerne dohodke. Pod- vsaki količini po zeio ugodnih ceneh. Odkupne postaie so v vseh vecj h krajih Slovenije CENTRALA za FLR3 - UU3UANA, nudi tn >vski mreil In potrešnikom: raznovrstno pohištvo, rezan in tesan les parket, lesonit, ladijski pod, zaboje, Opremlja: nHHHBBBRHia hotele, šole, inštitute, laboratorije, kino domove, restavracaie itd.