725. štev.
V Ljubljani, torek dne 23. decembra 1913.
Le h) II,
rjri-WB».BK»ws»
- X
Posamezna
številka 6 vinarjev.
(ud! ob nedeljah fa
',DAN“ Izhaja vsak dan praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob I. ari zjutraj. — Naročnina znaSat v Ljubljani v upravniStvu mesečno K 1'20, s dostavljanjem na dom K 1’50; a poSto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, Četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —■ Za Inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se pošilja uprfivnižtvn.	:*
tv.	Telefon	številka 118.	:»
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
a	Uredništvo In upravništvo:	«t
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi so pošiljajo uredništva Nefrankirans pismu le ne sprejemajo, rokopisi se oe vračajo. Za oglasa le plaČai petit vrsta 10 v, osmrtnice, poslana Ul zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po» si pust. — Za odgovor Je prilotSti snamko. ul
ts	Telefon	številka 118.	st
saa»Mi^raT»irziii!g3rigiiiOTnswisri*wi
is iz Celia.
(Že zopet južna železnica.)
»Slovensko trgovsko društvo v Celju« obrnilo se je bilo dne 14. septembra 1911. na generalno ravnateljstvo in/ne železnice na Dunaju in na načelstvo železniške postaje v Celju z dobro utemeljeno vlogo, da bi se izdajale dvojezične tiskovine, predvsem obvestila (Avize) o doš-lem blagu in oddajni listi odposlanega blaga. Vkljub večkratnim negacijam pa do danes ni od nikoder nobenega odgovora, pač pa so se te dni tipeljala tu dvojezična obvestita, a ne mislite morda nemško - slovenili a — temveč »nemško - laška«. Takšna nesramnost presega pa res že vse meje, kajti to jc najpodlejše Izzivanje slovenskega prebivalstva, katero tvori v okolici nad 95%, v mestu samem pa 40%. Kaj podobnega sc pač ne dogaja nikjer na svetu -- le tu iz nas uprava norce brije
- a naše potrpežljivosti mora biti enkrat konec, postaviti se moramo vendar enkrat na noge in z vso odločnostjo zahtevati naše nam postavno določene pravice in nc pod nobenim pogojem odnehati, dokler te tc v polnem obsegu ne izvojujejo.
Vodscgo tega pa ni poklicano samo slovensko trgovsko društ-tvo — temveč pridružiti se morajo istemu vsi stanovi, društva, občine, okrajni zastopi, zavodi;— sploh brez razlike stana in poklica vsa slovenska javnost in vrag ni, da sc ne bi na ta način doseglo uspeha.
Na drugi strani pa zopet pozivamo vsakega posameznika, da odkloni nemške tiskovine, da vozne liste izpostavlja in označuje preiemne postaje v samo slovenskem jeziku, da vse povsod z železniškim osebjem občuje izkllučcno v slovenskem jeziku, ter za vsako najmanjšo šika-no vloži na obratno ravnateljstvo v Gradcu in na generalno ravnateljstvo na Dunaju pritožbe, ob eriem pa prepise istih vpošlie trg. društvu v Celju, da le to posamezne slučaje zbere in jih komulativno zopet predloži na pristojnem mestu.
V slučaju, da se blago ne bi hotelo na železnici oddano s samoslo-vcnskiin voznim listom spreleti — se isto da železnici na razpolago — prejemnika pa obvesti, da toži odpo-šiljatelia za odškodnino — ta pa mora istočasno vložiti zoper železnico napoved tožbe in zahtevati v slučaju obsodbe od železnice odškodnino. Nekaj takih slučajev bode železniško upravo spametovalo, ter ie gotovo. da se bode v vsakem kraju našel odvetnik, kateri bode iz rodo-Ijubnosti in z ozirom na važen naroden moment —• prevzel brezplačno zastopstvo.
Tak slučaj so prakticirali na nekaterih kraiih Čehi na Moravskem
- in dosegli nonolen uspeh.
Nadalje pa moramo tudi z vso odločnostjo zahtevati na slovenskem ozemlju slovenske uradnike.
Gotovo je še vsem v dobrem spominu, kako so z lažmi in intrigami iz Celja spravili zadnjega slovenskega uradnika, g. Papsta. namesto njega je prišel nemški naeijonalec, tako da pri blagovni oddaji se danes s samoslovenskhn jezikom ničesar ne da odpraviti, temveč si pomagajo s tein, da pokličejo kakega skladiščnega delavca za tolmača.
To je pač škandal, ki ga nima para, ter vnovič pozivamo vse naše ljudstvo — v prvi vrsti razumništvo — da vrši vsepovsod svojo narodno dolžnost.
H koncu Se eno dogodbico za kratek čas, katera se je nedavno temu doigrala.
Vstopi v Celju v brzovlak v II. razred elegantno oblečen gospod. Sprevodnik ga ogovori še dokaj prijazno — seveda nemški — gospod mu odgovarja slovenski, česar pa sprevodnik očividno ni razumel — kajti le ti so sami dunajski Nemci. Sprevodnik je namreč od gospoda zahteval, da se mora presesti v drugi kupe. kajti ta. da je rezerviran za dame. Ker gospod govori le v naprei slovenski — nemščine nc razume, ali noče razumeti, mu zabrusi sprevodnik v obraz: »Sobald Sie in der zueiten Klasse faliren, milssen Sie deutsch konnen« (ako se vozite v drugem razredu, morate nemško zriati).
Potemtakem je drugi razred le £a Nemce.
Ako se bodemo povsod posluževali izključno slovenskega jezika — bodo taki slučaji sami izginili, in nam ne bo treba vec se pritoževati o zapostavljanju našega jezika.
Na naši zemlji moramo priti ml sauii do gospodarstva in veljave.
Slovenska zemlja.
IZ DOLENJSKEGA.
Ribnici. Obilo zabave nam nudi Lažiljubov dopisnik iz naše doline. Predočite si ščeneta, ali kakor rečeno: cucka, ki hoče z vso.silo opozoriti vodstvo Esetesa v Ljubljani na svojo osebico. Kako vam laja in se zaletava v vsakega človeka, ki mu ni po volji! Po vsakem dopisu mu ponudi naš deželni poslance stol za mizo in kozarec vina. Ni čudo, če ima dopisnik že rdeče - vijoličast nosek in zabrekla lica. kajti sleherni »Lažiljub« le poln blatenja in obrekovanja našili ljudi. Po modrem mnenju tega šolarčka Sc vsaki gib-Ijai v prilog napredni stranki že greh. Vsakega, kdor sc drzne nastopiti napram vsemogočni klerikalni, koritarslci bandi, treba je okrcati, in on. kaj pa, on! večni študent, mu to kategorično prepove. Gospodje ka-
plani Ribniške doline, prepovejte, da bi ta človek talismanil za vas. bodete to še bridko obžalovali. Vaš dopisnik ima vražji. apetit in je izvrsten cehovec; vse sode vam bo izpraznil! Ljudje božji, on je nesrečen trubadur, odkar ga je neka napredna hiša v Dolenji vasi postavila pod kap. Z zdravim želodcem'se tudi nesrečna ljubezen lahko utopi v pijači, in ker nc niore nič več pisariti ljubezenska pisma, piše zdaj v »Domoljub?. Ne bodemo se nadalje norčevali iz tega politrička. povemo samo to: Ce ne bode kmalu konec teh smešnih zadiranj, pričeli bodemo mi vračati dobro za milo. lina. dve, tri! in bombe bodo prifrčale, pri-smrdele, da bo cela dolina okužena in osrttrajcna. Pričeli bodemo z »boksarjevo« ljubezensko komedijo, o klofutah patra Janeza itd. Torej — mir! rečemo zadnjič in slednjič.
Z NARODNI: MEJE.
Studenc) pri Mariboru. (Dr. Juričev pašalik.) Koniaj se je sestal studenški občinski zastop, že je slišati o tej korporaciji najrazličnejše zanimivosti. Ena teh je, da se je pričel radi bodočega občinskega delovanja in gospodarstva že sedaj, v naprej, ravs in kav s. Nemškutarji, pod vodstvom našega slavnega dr. Juriča hočejo žc danes razvijati svoj velikopotezni program, pri čemer očitno nimajo prav čisto nič sreče. Vstajajo proti raznim nameram ne le socialni demokrati, marveč baje celo renegatje sami. Dr. Juriču pa so zlezli dosedanji njegovi uspehi prav močno v glavo, za kar očividno postaja zelo samolasten in nasilen, kar je zopet; tprisililo enega »nemških« in celo svobodomiselnih občinskih svetovalcev do tega. da ie — odložil svoj mandat. Dr. Jurič in tovariši pa so sc pred volitvami tudi na moč laskali nemškim klerikalnim volileem H, razreda in jim- obetali modro iz nebes, samo, da so dali svoje, neravno preštevilne; glasove. Dr. Jurič se je na moč takrat bal, da pogori. Seveda ima ta veliki Anilinov sin tudi močno jezo na Slovence, kar ga je oboje napotilo do tega, da je za to soboto napravil Slovencem in nemškim klerikalcem — ko-ic slednje sedaj za zahvalo omalovažuje — božičnico, nemško, tamoš-njim šolskim otrokom, ter povabil, kot božičnega slavnostnega govornika. pastorja dr. Mahnerta. Ta najnovejša moralna brca nemškim klerikalcem, se nam zdi čisto zaslužena Prva, mariborska, ko je šlo za poslanca NVastiana in mestno mariborsko kliko, očividno ni našla svarilnega odmeva v nemških klerikalcih v Studencih. Od slovenske stran), ie stvar seveda nič manj obsojanja vredna, če uvažujemo in pomislimo, koliko slovenskih otrok in to po veliki večin), bo izpostavljeno besedam pročavstrijskega In slovenježerske-
ga ščuvanja iz mesta... /a Studenec bodemo morali pričeti še vse drugače delati, kot doslej!
Štajersko.
Atera poslanca NVastiana. Za
nedeljsko naklado »Tagcspošte«, je vposlala graška knjigarna »Leusch-ner in Lubensky« sledečo izjavo: »Cenjenemu uredništvu »Orazei Tagespost!« K vestem, ki so došle v javnost napram gospodu poslancu M. NVastianu. si dovoljujemo izjaviti sledeče: Prvi uspeh pogajanj med nami in gospodom poslancem Henrikom Wastianom je bil. da je g. poslanec II Wastian izjavil, da je v naši knjigarni vzel v izbero večje število knjig — ko je je imenoma navedel — katere je pripravljen takoj plačati. S tem je bilo nam v naprei odvzeto vsako upravičenje, dvomiti nad poštenostjo gospoda poslanca NVastiana, za kar sc smatramo primorane javno izjaviti, da se je stvar nad prizadetimi v pravilni obliki rešila. Gradec, dne 20. decembra 1915. Leuschner <Sc Lubensky. Hermanu Krakovitzer. — I< temu še dostavlja »Marb. Zeitung«, da Wastian po sodbi merodajnih juristov iz posebnih vzrokov ni bil v stanu, tožiti omenjeno knjigarno in. da je bilo zgolj od te odvisno, rešiti čast poslanca Wastiana z javno izjavo. Isti list tudi pripominja, da so znani vsi oni glavni faktorji te afere, ki so skozi tedne na naravnost rafiniran način, iz Spodnjega Staierja ven. netili in podžigali v Gradcu proti Wa-stianu, kar je pa z gorajšnjo izjavo vsaj po velikem odpravljeno.^ (Op. Ker. je došlo poročilo v Maribor prepozno, je tudi v našem listu ni bilo možno preje ponatisniti, dasi se nas je za to naprosilo.)
Maribor. (Afera Waslian.) Z izjavo knjigarne »Leuschner in Lu-benskv«, oziroma nje prokurista Krakovitzerja v Gradcu, je aferi NVastian odvzeta nekako glavna ostrost. A tudi. če smatramo afero s to'knjigarno kot odpravljeno, se natn mora vsiliti par vprašanj:	1.	Kako
je prišel potem »Alldeutšches Tag-blaiti pretečeni teden do tega. da jc poslanca NVastiana direktno dolžil tatvine? Omenjena publikacija v »Alld. Tgbltf.« nikakor ni bila taka. da bi jo bilo možno jemati na znanje kot čisto enostaven časnikarski pasus. marveč, imela je lice nekake ofi-cielne obtožbe. 2. Kateri so bili oni »fontielni vzroki«, ki so po mnenju juristov branili poslancu NVastianu. da ni toži! knjigarne »Leuschner in Lubensky«. oziroma nje prokurista. In k temu ter k prvemu: Kdo ie v tako določn) form) informiral »Alf-deutsehes Tagblatt«, v kojem poročilu se je trdilo, »da je dognano.« 5. Poslanec NVastian se je v svoji »izjavi« obračal tudi proti verzijam gle-
Najnovejša država.
t
fjtnvu
Dva ga pitata in je še vedno lačen.
de premoženja »SUdmarke«, s katerim se ga je spravljalo istotako v zvezo: kako. da »Siidmarka« ne upraviči svojega bivšega predsednika. kot prva. Na četrto obdolžitev — seksualno — se konečno ne oziramo. kor pri koruptnih nazorih o morali, ki vladajo med mariborsko »dobro družbo«, uvidevarno možnost, da je bil nje postanek neopravičen. Gotovo pa ie. da z gorajšnjo izjavo knjigarne »Leuschner 6c Lu-bensky« ter nje prokurista Krako-v/itzerja, g. NVastian še daleko ni rehabilitiran. Se le. kadar se bo razjasnilo vse žc navedeno, in kadar bo javnost videla poslanca NVastiana na vseh onih mestih, od katerih je sedaj odstopil, bo doprinešen v popolnem obsegu potrebni dokaz zadoščenja. In tega privoščimo vsakomur — tudi nemško - naeiionalne-nm poslancu, podžupanu mariborskemu iu predsedniku -Sudmarkc« Henriku NVastianu.
Ernuž. (Ogenj v cementni tovarni.) Te dni je pričelo goreti v cementni tovarni Režnej. Gorelo je v mlinu za premog. Hitri pomoči od strani požarnih branih je pripisovati, da se ni raztegnil požar na vso tovarno ter napravil ogromno škodo. Ogenj so pogasili po dvournem napornem delti.
Radgona. (Ubit in zgorel.) Dne 18. t. m. je hlapec Matej Črapel strigel konju dlako nad podkovanih Vsled nerodnosti pa je zadel naibrže žival v kakšen občutljiv del. Koni se je splašil in sunil Črapija v trebuh. Posledica je bila. da so se Čranlu pretrgala Čreva, za čemer je umrl kmalu, ko so ga prepeljali v bolnico Ko so ga pa položili v mrtvašnico, pa je pričela iz doslej neznanega vzroka goreti Črapljova obleka in rakev. tako. da je truplo skoro docela zgorelo. Črapija je bil uslužbcn pri za-1 ložništvu pivovarne »Reininghaus«.
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
»Njihovi mehki lasje so kakor kače. ki tc zaduše! Njih smehljaj je strupen. Hudiča, in njihove oči?... Ah, njene oči!... Fant, varuj se ženskih! ...«
Ta hip pa je zaklical glas v daljavi:
»Morilci! Rokovnjači! Na pomoč! ...«
»Oho!« je dejal Pardajan. »Zdi se mi, da slišim gospoda, ki ga jutri ne bo več na svetu!...«
»Na pomoč! Straža!« Je klical glas, dozdevno glas starega človeka.
»Tak,« je modroval vitez sam pri sebi, »klicanje se sliši iz ulice Sent-Antoan. Po nasvetih svojega očeta se moram obrniti in se vrniti k »Vedeževalki«. In tako delam, ako sc ne molim I«
Med tem pa ni stal na mestu: že ob prvem klicu je bil stekel mladi vitez, kar so ga nesle noge, tako da ni trajalo dolgo, pa je bil v ulicbSent Antoan.
»Vragal« je zamrmral. »Pa bi bil prisegel, da tečem v ulico Sen-Denil...«
Tam ie zagledal dvoje mož, ki jih je obkoljala deseterica rokovnjačev. Oba Sta bila na konjih. F.dcn izmed njiju jc držal za vajeti osedlanega konja. Bi! ie starec v obleki ve-likaŠkega služabnika. On ie bil tisti, ki ie klical:
»Morilci! Na pomoč! Straža!«
Toda rokovnjači, ki so vedeli dobro, da nc prihiti nihče in da se straža rajša izmaže, ako zasliši klicanje, se niso brigali za starega, marveč so skakali v drugega jezdeca, ki ni zinil besedice, zato pa se je branil tem 1 jute je. 6 čemer je pričalo dvoje rokovnjačev, ki sta ležala na tleh z razbito glavo.
Ali ta mož je bil kljub svoji moči in svojemu pogumu že blizu pogina.
Napadalci so ga bili potisnili v kot in so ga hoteli potegniti s konja.
»Držite se dobro, gospod!« je kriknil zdajci glas, porogljiv v svoji mirnosti. »2e grem. že grenil...«
Obenem se je pojavil v metežu Pardajan; po rokovnjačih se ie^raz-sula toča batin. Svoje slavne /ibu-leje ni izdrl; toda prijel ie prva dva, ki sta mu padla v roke. za vrat in ju trčil z glavami skupaj, da je jima je nemudoma ulila kri; nato ju je treščil z obratno kretnjo, tega na desno tega na levo. da sta se zavalila daleč nekje po tleh in potegnila v padcu par tovarišev za seboj. V naslednjem hipu pa se' je postavil vitez pred neznanega napadcnca in izdrl
s široko gesto svojo bleščečo Žibu-Icjo. ..
Ali je preplašil rokovnjače ta njegov nastop in mišična sila. ki *o je pokazal?
Ali so spoznali Pardajana. ki je užival med njimi sloves nezmaglji-vega pretepača?
Sc njega samega je presenetil njih molčeči, nagli beg; kakor bi trenil, so izginili vsi in odnesli svoje ranjence s seboj... kakor prikazni, ki utonejo v noči.
»Smrt božja!« jc vzkliknil neznani vitez. »Vrl junak ste. mladi mož! Oteli ste mi življenje!«
Vitez de Pardcjan je spravil hladnokrvno svoj meč v nožnico, privzdignil klobuk in dejal:
»Ali veste, gospod, kaj sem storil?«
»Eli. vraga! Sai vam pravim, da ste me rešili! Hudiča, kakšna pest! Kakšni udarci!«
»Ne gospodi« ie menil Pardajan mirno kakor prej. »storil sem zločin.«
»Zločin! Ali sc šalite?« je vzkliknil vitez osuplo.
»Ne šalim se: ravnal sem zoper izrečeno željo svojega očeta. In bojim se, da to ne bo v mojo srečo.«
Poslednje besede je izrekel z ledenim glasom, ob katerem je nehote prešinil neznanca trepet.
»Vsekakor,« le dejal, »ste mi storili veliko uslugo. Kaj morem storiti za vas?...«
»Prav ničesar!«
»Sprejmite v spomin na to srečanje vsaj konja, ki ga drži moj sluga za vajete. Galaor je najboljši konj mojih hlevov.«
»Naj bo! Konja vzamem rad,« je odgovoril Pardajan, toda z glasom in gesto kralja, ki sprejme dar od svojega podanika.
In z lahkotnostjo jezdeca, ki je jahal že od svojega petega leta po vseh hribih in dolinah, jc skočil na Galaoria.
Neznanec je mahnil z roko v slovo in zdirjal dalje: očividno sc mit je mudilo.
Ko pa se je obrnil tudi stari sluga, da bi sledil svojemu gospodarju v spoštljivi razdalji, je zajahal Pardajan k njemu in ga prašal tiho:
»Ali lahko izvem ime tega gospoda, zaradi katerega sem storil zločin, da sem ravnal zoper očetovo obljubo?...«
»Lahko, gospod!« je rekel starec presenečen.
»Torej... kako mu je ime?«
»Njegoya svetlost Henrik de Monmoransi. maršal Dan.vilski.*
XII.
Hiša v Bareški ulici.
In tako je privedel Ivan de Pardajan tisti večer novega gosta v gostilno pri »Vedeževalki«; prišel je ravno v trenotku. ko so zapirali krčmo. Ne da bi koga kaj poprosil, je
odvedel Gaborja v hlev. postavil ga na najboljše mesto iu tnu nasul v jasli ovsa. Nato jc prižgal svetilko in začel ogledovati svojo pridobitev z veščim očesom dobrega poznavalca.
Dolg. zategnjen žvižg in kimanje glave je pričalo o njegovem zadovoljstvu.
Galaor je bil prekrasen vranec, ne starejši kakor štiri leta: Pardajan si je moral priznati, da še ni videl takšne živali.
»Oho! Kaj. vraga, pa delate ta.'« sc ie začul zdajci mastni glas mojstra Laudrija.
Pardajan ie nuiahko zasukal glavo proti kepi loja na dveh nogah, ki je predstavljala njegovega gostitelja. in odgovorit preko rame:
»Ogledujem si dobiček svojega najnovejšega zločina.«
Laudrija je izpreletelo.
»Torej.« je dejal, »ta konj ie vaš. gospod vitez!« •
»To se razume!- ie odgovoril Parila n ja n i t vrgel koniit na ročic detelje.
»In«, je povzel nesrečni krčmar s smrtno bridkostio v duši. »jaz ga bom moral rediti?«
»Glejte ga no! Vi bi bili menda res sposobni pustiti, da umre la žlahtna žival gladu!...«
To rekši, sc je prepričal vitez šc enkrat, da ne manjka konju ničesar, voščil potrtemu gostilničarju lahko noč in odkorakal spat.
Leitersberg pri Mariboru. (Nov ponemčevalen korak.) Leitersberš-škim ponemčevalcem ni dovoli na tem, kar so do danes izsilili. Morali so iti še en korak naprej. Dočim so že doslej imeli petrazredno nemško ponemčevalnico, so sedaj otvorili še za štirirazredno utrakvistično šolo novo paralelko. Dozidali so del. ki je veljal 20.000 K, kateri denar je brezobrestno posodil nemški »Schulver-ein«. Vprašanje nastane, kdo bo teli tiovili 20.000 K vračal! Gotovo samo le občina, torej, v družbi par renc-gatov, najmanj 85% Slovencev. Vemo da bodo sedaj naši sorojaki v Mariboru, obe stranki, zopet skusili zagnati strašen halo, češ:	»Krivica
sc nam godi!« Zdi sc nam umestno, vprašati, kdo da daje povod takim »krivicam«? Prvi smo mi sami! Odkod je števni prirastek »nemških« šoloobveznih otrok? Dajejo jili izključno slovenske fatnilije! Gotovo pa bi si slovenske familije kaj tacega premislile, če bi Slovenci v mestu, proti reuegatom v Leitcrsbergu. ne agitirali samo s pomočjo papirja, o katerem ve vsak otrok že, da je »zelo potrpežljiv«. Seveda, v Mariboru samem sc vedno obeta in sklepa ter medsebojno navdušuje -— »na korajžo«. Samo. za pričeti je gospoda pre-kogiodna. Ljudstvo čaka, da se gre medeni iti mu stvari, za katere se ga hoče. obrazloži. Mi se pa jedva 12 ur pred opisovanjem pričetkom šol. leta — spomnimo radi lepšega, da delamo tudi v politiki...«
Goriško.
Zrakoplovec padel z aeroplaua.
Topničar Edvard Binder, star 21 let, doma iz Dunajskega novega mesta, je bil prideljcn ker je bil izboren mehanik, tukajšnjemu vojaškemu oddelku zrakoplovccv. V četrtek se je dvignil na vojaškem vežbališču na Rojcah v zrak s svojim aeroplanoin, a je izgubil ravnotežje, ter je padel z aeroplana. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil zatilnico. Prihiteli so takoj drugi aviatiki. ki so odnesli ranjenega tovariša najprej v kasarno zrakoplovccv, od tu pa so odpeljali ponesrečenca v bolnišnico, a revež je izdihnil že med potjo.
Vojak se je ustrelil. V tukajšnji vojašnici se je ustrelil z vojaško puško Ivan Zagoričnik iz Sv. Ivana pri Celju, star 23 let. Služil je pri 8. oddelku poljske artiljerije. Bil je takoj mrtev. Kaj ga je privedlo do tega, ni dokazano, toda glasovi krožijo, da se je ustrelil Zagorejnik zato, ker so njegovi »višji« slabo postopali z njim.
Dnevni pregled.
Škandal postaja vedno večji. Škandal, ki ga je odkril plemič minister Dlugosz in kateremu edinemu se je zahvaliti, da sedaj vemo s kakšnimi sredstvi se pridobivajo poslanci, da delajo na Dunaju vladno politiko, doma se pa delajo opozicional-ce, torej ta škandal postaja vedno večji. Le, da sedaj postaja škandal za Dlugosza zelo neprijeten. Dlugo-sza so dosedaj smatrali za plemenitaša, sedaj se je razkrilo, da Dlugosz niti plemenitaš ni. temveč, da je bil preje cirkuški atlet, ko je pa do denarja prišel, si je pa želel biti plemenitaš. Oblezel je vse može, ki so bili politični veljaki, in jih prosil, da mu pripomorejo k predikatu »plemenit«, ker njegova rodbina je plc-menitaška. Ker ni bil uslišan, si je kar sam dal vizitke tiskati s predikatom »plemenit«. In ko jc bil za ministra spoznan, je prišla njegova vizitka v kabinetno pisarno in jc bil v »Wiener Ztg.« v resnici, kakor plemenitaš naveden. Sedaj si pa na Dunaju prizadevajo, da bi se napaka popravila. Dualizem je vedno resničnejši!
Bolgarska agrarna stranka za pripojitev Bolgarije s Srbijo. Na shodu bolgarske agrarne stranke je kot prvi govornik nastopil Stampolsky, ki je v daljšem govoru razvil program kmetske zveze in sicer se zahteva znižanje civilne liste kraljeve, odpust vseh višjih oficirjev in uradnikov in diplomatov, odstranitev penzijona državnih uradnikov, uvedba milice, odstranitev vojnih doklad oficirjem in vojakom. Stampolsky se je naposled izreke! za pripojitev Bolgarije k Srbiji.
K volitvam iz trgovske in obrtne zbornice. Napredna večina trgovske in obrtne zbornice je torej izvolila deželnim poslancem inženirja Milana pl. Sukljeta, sina bivšega klerikalnega deželnega glavarja. Izvolite gospod urednik, sprejeti v svoj list mnenje nekaterih naprednih vo-lilcev iz mestne skupine, ki so ga izrazili. ko so doznali to novico iz vašega lista, čeprav se mogoče s tem mnenjem ne strinjate. Jaz mislim, da |e narodno-napredna stranka s to izvolitvijo napravila napako. Ni prav da se v trgovski in obrtni zbornici izvoli poslancem osebo, o kateri se
dosedaj m slišalo, da bi bil dosedaj kaj storil v prid slovenskemu meščanstvu, trgovstvu, obrtništvu, uradništvu ali v korist slovenskemu narodu. Dejstvo samo, da je razkrinkal famoznega »inženirja Tscher-maka«, po mojih mislih ne zadostuje, da se mu prezentira na krožniku mandat trgovske in obrtne zbornice. Nikjer še nisem čital, da bi bil kdaj dal kako kronico v narodne svrhe, pač pa so ini še v spominu njegove afere v Trstu, ki sem jih čital v »Sl. Narodu«, ki pa niso prav nič svedo-čile o njegovi narodni zavednosti. Narodno-napredna stranka pa je vsekdar visoko dvigala prapor narodnosti — in to nas je pred vsem združevalo okrog njenega prapora — zato nam ni prav, da da na razpolago siguren mandat osebi, ki do sedaj še ne more izkazati nikakih zaslug za slovenstvo. Narodno-napredna stranka nima mandatov tako na razpolago, zaslužni pristaši so prodrli po trdem volilnem boju. 7'udi je v narodno-napredni stranki dovolj mož, ki bi po svojem obilnem znanju in bogatih izkušnjah mogli dostojno reprezentirati trgovsko in obrtno zbornico in ki so dosedaj tudi že kaj storili za narodnost in za stranko. Mislim, da domneva izvrše-valni odbor, da je s to izvolitvijo napravil izborno taktično potezo. Novoizvoljeni gospod je gotovo prcne-znaten, ali za njim stoji bivši deželni glavar, njegov otec. In ta otec marsikaj ve, kar jc zelo neljubo sedanjemu deželnemu glavarju in njegovemu spremstvu. S tega stališča je mladi Šukljc gotovo zelo nevaren našim klerikalnim korupcionistom.
Ali ime »Šuklje« nas moti. Prevečkrat nas je to ime že varalo v naši veri, zato naj nam mladi g. Čuklje že dovoli, da natn manjka trdne vere, da bo svoje nevarno orožje, ki ga ima v rokah, izrabil v prid stranki in našemu narodu. To sem hotel pribiti! Ako se bo moja prikazen izkazala za neutemljeno, bom rad vse preklical, ako se pa izkaže za utemeljeno, potem naj bo s temi vrstami pribito, da sem tukaj protestiral proti tej taktični napaki narodno-napredne stranke. — Mestni volllec z dežele.
Vinko Marinko. Na c. kr. gimnaziji v Kranju službuje neki mož, ki kaže na zunanjost zamišljenost, kar pa se v sedanjih časih nazivije hudobnost in potuhnjenost. Od klerikalnih veljakov se je že mnogokrat naglašalo, da je mož zelo slab učitelj. Mi tega ne trdimo. Pač pa trdimo, da je on največja ničla na političnem polju, na katerega se je vrgel z vso vnemo, misleč, da mit bo šla pšcuica v klasje. No, pri nas tia Kranjskem jc že tako,'da če si klerikalec, si smeš vse dovoliti. In tako se je postavila na to stališče tudi ta »kapaciteta«. Pri volitvi si je drznil zahtevati volilnega komisarja gospoda okrajnega glavarja popolnoma protipostavne stvari. Že bolj neumestno je nastopil pri glavni komisiji, tako da se je čutil celo sam gospod glavar, ki gotovo vse stori za dobrobit klerikalne stranke, skrajno ogorčen. Se več. Celo tako daleč se ie spozabil ta integral, da je zalučal pri tej komisiji nekemu gospodu, ki ic rezervni poročnik besedo »lažnih« v obraz. Naravno je, da d<>-tični gospod te psovke ni smel požreti. Naprosil jc dva druga gospoda, oba rezervna poročnika, naj ga zastopata v tej častni aferi, katero je on sam takoj naznani! vojaškemu častnemu sodišču. Zdaj pa pride Vinko Marinko in v sobotnem »Slovencu- razlaga, da sta prišla dva rezervna kadeta v pomečkanih uniformah ga pozvat na dvoboj. Gospod Vinko, čuii smo kako ste prebledeli in kako ste postali zmedeni, ko ste zagledali tista dva zmečkana kadeta; toda pomilujemo vas. da je bi! vaš strah tako velik, da imate še zdaj zmedene možgane. Ta dva gospoda sta storila Ic svojo dolžnost in je bila njih naloga vso stvar mirnim potom poravnati, kar bi se gotovo zgodilo, če bi vi korektno nastopali in imenovali svoje zastopnike. Saj kakor nam je znano sta oba odločna nasprotnika dvoboja. Vas pa tudi najmanj kot tacega poznamo, poleg tega pa še kot velikega strahopetca. Da ste to, sami dokazujete v svoji notici, ko ste ja vse tako strašno videli. Gospod Vinko! Vrnite sc nazaj med šolske Klopi, saj za politiko niste. Sicer se vam utegne pripetiti, da bodete morali še kdaj — na drug način — videti pomečkane uniforme, vaša perica pa — še kaj druzega.
Klerikalci rabijo novih agitatorjev. Ker so klerikalci sami veliki, pardon: največji koritarji, a potrebujejo tudi še po deželi drugih tovarišev koritarjev za svojo agitacijo, so sklenili, da bodo s pomočjo svoje filijalke »Zadružne zveze« v Mariboru, ustanovili celo vrsto klerikal-no-agitatorskih korit s tem, da bodo nastavljali pri svojih posojilnicah po deželi nove tajnike, najraje — kot to sami priznavajo — občinske tajnike. Stvar, klerikalni načrt, ni slaba: marsikdo si želi priboljška svoje olače. oa če tudi ni velika. Za svoje
namene, za dosego teh, klerikalci radi kaj spuste. 40, 50, 60 K se bo v takih slučajih gotovo zaslužilo. Da bodo klerikalci zahtevali prodajo raznih občinskih stvari, je jasno in zato apeliramo na naše poštene občinske tajnike občin s klerikalnimi posojilnicami, da se klerikalnim vabilom ne odzovejo. Istotako opozarjamo napredne občine, da ne dopuščajo svojim tajnikom, službovati v klerikalnih posojilnicah. Klerikalne namere in naklepi so prozorni!
Ne v Ameriko! Dan na dan opazujemo, kako prihajajo ljudje z dežele v mesto in od tod naprej proti — Ameriki. Res je, da so razmere v naši domovini tako neznosne, da ni mogoče živeti in da marsikdo mora zapustiti svoj ljubi dom, svojo diužino in svojo drago domačo hišo, da reši sebe in svojce. Glasovi, ki smo jih prejeli iz Amerike pa nas resno svare pred izseljevanjem. Prijatelj iz Pittsburga nam piše, da vlada tam gospodarska stagnacija, da delajo tovarne le s polovičnim obratom in je nebroj delavcev odpuščenih. Torej svetujemo, ne izseljujte se!
Krško.
/tat*i
Krško jc slavno mesto ob reki Savi, ki je igralo važno vlogo ob času kmečkih puntov. Od casa narodnega prebujenja je bilo Krško zavedno narodno mesto in je ohranilo svojo ponosno narodno zavest kljub vsem klerikalnim napadom.
Polmilijonsko mesto eno uro brez elektrike. Moderna uprava vsakega mesta je danes narejena mehanično kakor stroj. Ena sama mala napaka in cel stroj čuti, da ni vse v redu. To se čuti n. pr. že pri stavki v tiskarnah. Tisk jc tako važen del našega javnega življenja, da se čuti stavka na vseh straneh in v vseh panogah našega vsakdanjega prometa. Isto se čuti n. pr. takoj, če bi bila stavka na pošti, ali na železnici. Važna sila v javnem prometu vsakega mesta pa je elektrika. Morebiti še niste pomislili, kaj bi bilo, če elektrika naenkrat odpove. Toda v malem mestu bi se to še kako preneslo. V velikem mestu pa ie to prava katastrofa. To so čutili n. pr. v petek v Pragi. Ob tri četrt na pet zvečer je naenkrat praška elektrika — odpovedala. Kaj se ic zgodilo? Trgovine, ki so bile ravno pred prazniki polne občinstva so bile naenkrat v temi. Trgovci niso mogli postreči, občinstvo je odhajalo. Po ulicah je vladala popolna tema. Nastala je pra va gnječa, v kateri so ljudje iskali drug drugega. Tramvajski vozovi so se ustavili. Oni, ki se jim jc mudilo na kolodvor ali kam drugam, so poskakali iz vozov iti so peš hiteli naprej. V uradih, bankah in hotelih je bilo vse v neredu. Ljudje so stali in čakali rešitve. V gledališču se je morala igra prekiniti. Igralo se je ravno prvo dejanje — z raznimi svečami itd. so prvo dejanje dokončali in predstavo odpovedali. Kinematografi, so sc naenkrat ustavili. V tiskarnah so stavni stroji takoj odpovedali. Po ulicah se je tu in tam zaslišal kak preplašen ženski vsklik in zatem tolažilen glas: No, no, saj ni nič hudega ... Trna ie trajala samo eno uro in ie povzročila mnogo .gospodarske škode. Elektrika je dandanes živtjen-ska žila vsakega mesta.
Tango ples v Mariborskem Narodnem domu na trgovskem in obrtnem plesu 10. januarja sicer ne bode proizvajal, ampak skrbelo se bode za imenitno zabavo. Svira godba c. kr. pešpolka št. 53 iz Zagreba. Vabila se že razpošiljajo in v slučaju, da bi se koga prezrlo, prosimo, da se taka zahtevajo od Slov. trgovskega in trgovskega društva v Mariboru.
Priporoča se! Naša prekoristua §olska družba sv. Cirila in Metoda je izdala tudi za leto 1914. svoj kole dar (Vestnik), kakor vsako leto. Ta koledar se je razposlal vsem znanim rodoljubom cele Slovenije: a žalibog mnogo izvodov je bilo vrnjenih tako, da ima družba še stroške s poštnino Ker ima »Koledar« v letošnji izdaji životopisa dveh blagodušnlh mecenov, namreč Iv. Fabjančiča in dr. Fr. Košmella, bi bilo srčno želeti, da se ta knjižica položi na mizo vseh naših Čitalnic hi bralnih (pevskilu
telovadnih i. dr.) društev, da bosta ta dva omenjena družbina dobrotvorca še drugim rodoljubnim in vnetim Slovencem v posnemanje! Kajti še vedno velja rimska prislovlca: Exempla trahunt — zgledi vlečejo!
— Svatopluk.
Na naslov slovenskih trgovcev v Trstu. Prejeli smo: Po zadnjih tržaških volitvah so se slovenski trgovci nekoč v nekem članku v »Dnevu« pritoževali, da jih Slovenci premalo podpiramo. Kot dober poznavalec Trsta, Ljubljane in trgovine, moram temu žalostnemu dejstvu pritrditi, da je to tudi — gola resnica. Slovenci naročajo potrebno blago od judov ali pa od italijanskih Škarto-cov. Zakaj judje in ti škartocini prepotujejo in oblezejo ves svet. Inseri-rajo vedno in po vseh časopisih. Vse ljubljanske branjevke zalagajo s svojim manj vrednim blagom edino in sami škartocini. Vprašali bodemo sedaj, kdo pa je temu kriv? Teh slabili in za slovenske trgovce žalostnih razmer ste edino in sami krivi — slovenski trgovci v Trstu! Koliko vas je v Trstu, za katere pa živa duša ne ve, niti za vaše naslove ne.
Ali se kateri od vas gospodov poda na kakšno potovanje? Da bi obiskal slovenske trgovce? Ali se čita kak vaš inserat v »Dnevu« in drugih naprednih listih? Vsega tega ni nič. Tukaj tedaj vidite gospodje, da krivda zadene edino le vas. Vse premalo življenja in energije je v slovenskih trgovskih krogih v Trstu. Zakaj se ne bi včasih odločilo par sl. trgovcev kateri bi skupno obiskali svoje kolege na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Hrvaškem, seznanili se z njimi in sklenili z njimi kupčije. Stroški vendar ne bi bili tako veliki. Tako bodo drugi slovenski ins lovanski vaši kolegi izvedeli za nas. Trud se vain bo obilo poplačal, zakaj kdor seje — ta žanje. — Poznavalec razmer.
Lahka In krasna zimska tura je
pot na Vršič pri Kranjski gori, kjer bo nudil za božične praznike in novo leto zopet Dom na Vršiču udobno in toplo zavetišče vsem prijateljem planin in zimskega športa. Dom jc z vsem potrebnim oskrbljen in bo zlasti za Silvestrovo in Novo leto dobro preskrbljen in oskrbovan. Snega je ravno prav, pot na Vršič zvožena in saniranje z Vršiča nepozaben užitek.
Pozor letalci! V Postojni se je pretečeni pondeljck poskusila najno-vejŠa iznajdba letalnih aparatov. Ta najnovejši aparat ima to dobro lastnost. da je brez motorja in propelerja. Človek kar sam »zleti«. V kratkem se priredi tu brezplačni letalni kurz. Zgiasitelji morajo lifti sami klerikalni agitatorji! Kaj ne Puc in Janežič, da se fino leti? Reveža se menda nista nadejala, da bosta tako cmalu postala letalca. Dokazovala sta, kako nas bodo jutri, t. j. na dan volitve porazili, z besedami: jutri vam bomo dali sek, selc, sek ... a glej vraga, ni še bilo dobro Izgovorjeno. že sta frčala sek, sek skozi vrata. Mislimo, da ta dva tiča ne bosta tako kmalu poskušala svoje agitacijske sreče v Postojni. Zapomnijo si naj tudi drugi taki mameluki, da bo vsak frčal, kdor bo prišel trn sličnih opravkih v Postojno. Živela napredna Postojna!
Požar. Dne 16. t. m. okrog pol šeste ure zjutraj je izbruhnil ogenj pri posestniku Janezu Pravstu iz Hrastja. Pogorelo je gospodarsko poslopje omenjenega posestnika. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Pravst je bil zavarovan pri zavarovalni družbi »Dunav« za 1000 K. Pogoreli so mu pa tudi vsi poljski pridelki, za katere ni bii zavarovan in bo imel vsled tega precejšnjo škodo.
T! ciganasti cigan. Te dni sta beračili v okolici Besnice dve ciganki. Ena izmed njiju je bila stara kakih štirideset let in je bila bolj šibke, slabotne postave. Drugi pa je bilo okrog dvaindvajset let in je bila močna v život. Isti čas, ko sta ciganki izginili iz Besnice, je izginilo z njima tudi več perutnine iti par otroških čevljev. Pravijo, da je orož-tiištvo tatinskima cigankama že za petami.
Zblaznel od veselja, ker je zadel glavni dobitek. Hišar Franc Rie-mer iz Kadanjske okolice je zadel te dni dobitek 90.000 K. Ko so ga o tem obvestili, je bil čisto miren in je odšel v banko, kjer je dobil denar izplačan v bankovcih. Riemer je nato odšel domov in se zaklenil v svojo sobo, Ko je čez nekaj časa na to nekdo pogledal v njegovo sobo, Je ves osupel videl, da zažiga Riemer nad prižgano svečo bankovec za bankovcem. Revež Je od samega veselja zblaznel in so ga morali le iztežka zvezati in odpeljati v zavod za boumne. Riemer je sežgal za «7.uuu bankovcev na goreči sveči.
Aretacija nevarnega loj»va. une
30. novembra t. 1.	xz.
nice na Pankracu pri Pragi »opov France 7ima, ki ga Je porota obsodila na sedem let težke ječe, ker je pos:,il mladoletno deklico. To strogo it&zen le dobil Zima zato. ker
je bil tudi na sumu, da Je najprej posilil in potem ubil še neko drugo deklico. V tem slučaju pa mu niso mogli dokazati krivde. Te dni na večer, ga Je dobil stražnik, ko je Zima ravno hotel speljati neko mlado deklico izven mesta in tam posiliti. Stražnik je seveda Zimo aretiral in ga odpeljal na policijsko stražnico. Tam so našli pri njem oster nož, t. zv. ubi-jač.
Samomor Ibletuega vajenca, l e dni si je pognal kroglo v glavo 16-letni puškarski vajenec Jože Čcr-mak iz Prage. Kaj je bilo vzrok samomora mladega fanta, se doslej še ne ve.
Velika železniška nesreča. Dne 20. t. m. se je pripetila na železniški postaji Holešovice velika nesreča, katere žrtev je postal 661ctni delavec Franc Skoda. Odsekaval je led na železniških tračnicah ravno ko so na dveh progah premikali vozove. Skoda se je hotel umakniti enemu vozu na prvi progi in je skočil na drugo progo. V tem pa je tudi po tej progi nridrdralo pet železniških voz, ki so Škodo podrli na tla. Vseh pet voz je šlo nato revežu čez t rebuli, tako da je bilo njegovo truplo popolnoma prerezano in desna roka odrezana. Stari delavec je delal pri železnici celih petintrideset let in to nepretrgoma! Ubožec se je veselil, da pojde o božičnih praznikih k svojim prijateljem; pravil je o tem tudi svojim tovarišem, toda kake pol ure pred tem, ko se je pripetila nesreča, jim je nenadoma rekel: »Fantje, jaz ne pojdem nikamor, jaz ostanem doma.« — »Zakaj?« so ga vprašali tovariši, vsi presenečeni. »Ne vem, fantje — toda jaz ne pojdem nikamor.« In res ni šel stari revež. Na mesto nesreče je takoj prišla sodna komisija, ki jc uvedla preiskavo.
Skrivnostna smrt starke in njene hčere — neveste. Dne 17. t. m. so potegnili iz potoka pri nekem mlinu v Sobjeslavi truplo 89!etne starke Marije Mašlove,. posestnikove vdove. O njeni smrti krožita dve vesti. Prva trdi, da je starka utonila vsled nesrečnega slučaja. Pomivala je namreč lonce, pri tem ji je spodrsnilo in starka je padla v potok in v njem utonila, ker je bila vsled starosti preslabotna, da bi se mogla ubraniti deroči vodi. Druga vest pa pravi, da je starka izvršila samomor. Pri njeni skrivnostni smrti je oživel spomin na najmlajšo in zelo lepo hčerko Mašlove, ki je ravno tako skrivnostno umrla. Hči je imela znanje z revnim, toda zelo pridnim obrtnikom. Mati je bila proti temu, da bi njena hčerka vzela revnega obrtnika iti je delala na vse pretege, da bi hčer odvrnila od tega koraka. Toda zastonj. Hči je hotela vkljub materini prepovedi vzeti svojega ljubimca. Bil je dan pred poroko, nevesta je imela pripravljeno krasno poročno obleko in venec. To je bilo v ponde-Ijek, v torek, zgodaj zjutraj je prišel ponjo ženin — tuji ljudje so mu povedali, da se je njegova nevesta izgubila. Začeli so poizvedovati po nji in jo iskati. Ni bilo dolgo, ko so jo našli, toda bila je mrtva. —- Ležala je v reki Lužnici na produ. Glavo je imela popolnoma suho, toda na nji je zijala globoka rana, ki jo je baje dobila, ko je skočila raz strmi breg.
Ljubljana,
— V božičnih praznikih izide »Dan« vsak dan raz ven na božični dan t. J. v četrtek. Božična številka izide jutri, na kar opozarjamo g. in-serente. V petek na štefanji dan izide »Dan« redno, enako vse naslednje dni.
— Iz deželnega odbora. Proračunski provizorij: Večina sklene naprositi naivišjega pritrdila sklepu, da sc sme za leto 1614. provizorično pobirati deželna naklada v dosedanji visokosti. — Proti glasu naprednega odbornika se razveljavijo vsled pritožbe Ivana Steleta, oz. nekega A. Vodnika sklepi občiusk. sveta ljubljanskega, s katerim se je znižala dnevna koncertna taksa kavaruarje-tna Krapeš in Mihelič, odredilo zaradi neodpravljive nesnage začasno zapretje Strojarske steze ter oddalo brez razpisa mestne vožnje dosedanjemu podjetniku K. Kušarju. — Ista večina sklene prošnjo na c. kr- državno policijo, da naj bo strožja pri dovoljevanju godbenih in pmsnm 1i-cenc v ljubljanski okolici — zlasti v prepovedanem času. I ritožujeta se namreč posebno župan na Viču in v Mostah (11). da je v njunih občinah preveč pohujšanja. — Primanjkljaj prispevka za telefonsko zvezo Postojna naj po mnenju deželnega odbora pokrije jamski fond. — Korektura deželne ceste Sv. Križ-Mirna se odda najnižjemu ponudniku tvrdld Fischer in komp. za 152.000 K. — Za sedaj se izvrši le korektura pri Sv. Križu '<er ima podjetnik kot de-liavce vporabllati v prvi vrsti tamo-šnje revne prebivalce. — Zgradba mostH Kočevska Reka - Borovec se iznova razoiše. — V orisilni delavni-
ci se odda dobava krulia tvrdki Jean ■Schrey, dobava špecerijskega blaga tvrdki A. Šarabon, mesa g. I. Klemencu, masti Janko Predoviču. živinorejskima zadrugama Senožeče in Struge sc izplača predujmoma obljubljeni državni prispevek. — Za agrarno cesto Jereka-Koprivik-Gor-juše se dovoli 33% deželni prispevek. _ Projcktovani avtomobilski zvezi Sodražica-Travnik-Rakek sc načeloma ne bo ugovarjalo. — Od 2. februarja do 30. aprila 1914 se bo vršil tečaj za prvo pomoč pri porodu in nezgodah živine na Grmu. Sprejmejo se le posestniki in sinovi posestnikov, katerim je namenjeno posestvo. Prošnje do 18. januarja na deželni odbor. — Sklene se intenzivnejše podpiranje in - pospeševanje umne sadjereje. — Store se primerni koraki, da se ohrani, oziroma pridobi deželi arheologiško znamenit spomenik boga Mitra na Rožancih pri Črnomlju.
— Splošno zanimanje je vzbudila novica, kako znajo v vsegamo-gočni Ameriki iz žensk delati moške. To je naravnost neverjeten slučaj. Ako bi bila bivša Marija Cerar iz Rusije, bi gotovo listi pisali grozne stvari: češ, kaj je v Rusiji vse mogoče. Ker pa se je to zgodilo na Kranjskem, se nam zdi vse to še precej naravno. Kakor se vidi, je ravno najbolj klerikalni dr. Krekov okraj posebno srečen na — raritetah. Od tam je doma Johanca in tudi Marija Cerar, torej res posebnosti: ena jc čudovito — kri švicala — druga pa je bila moški. Ce pojde tako naprej bo kmalu Kranjska zalagala svet s senzacijami. Zanimivo je vsekakor, da mora človek iz dr. Krekovega okraja oditi najprej v Ameriko, da mu tam šele povedo, kakšnega spola da je.
— Koliko ie Jožefa Cerarja stalo, da je postal iz ženske — mož? Kakor smo sc informirali po 28. letih je Jožef Cerar prav poceni prišel do svojega moštva, kljub temu, da je moral zato iti v Ameriko. Ker so Jožefa Cerarja ameriške oblasti po sili vrnile nazaj v staro domovino, da se tam razreši njegova uganka, je Avstro-Amerikana vrnila Jožefu Cerar potne stroške, kolikor največ dopuščajo nje pravila, tako da bo Jožeta to le malo stalo, poleg tega pa je napravil prav prijeten izlet v New-Jork.
Slovensko gledališče. Madonin žongler. Sinoči je bil za našo gledališko publiko zopet lep večer. Pel se je »Žongler« in sicer tako lepo. da ga morebiti v mnogih velikih mestih ne slišijo tako lepo. O operi in vsebini se je že pisalo. Težko je najti dovolj hvale. To je res delo, ki odpira cel bajni svet umetnosti. Naslovno ulogo je pel gosp. Jastrzebski z temperamentno igro in navdušeno pesnijo. Tudi sicer je bila vprizori-tev krasna. Gledališče je bilo polno — le par lož je bilo praznih.
— Ivje! Kruta zima je nastala; mraz pritiska vsak dan bolj in bolj! Kakor vsaka stvar na svetu, Ima tudi ta naravni pojav dve strani: svetlo in temno. Tudi nastali suhi in občutni mraz bode donesel enim dobiček, veselje in radost, drugim in to revnejšim slojem pa mnogo skrbi in težav! Delavci in vozniki si bodo s sekanjem in dovažanjem ledu zaslu žili nekaj potrebnega denarja, med tem ko bodo revni stanovalci še zadnje krajcarje žrtvovali za gorko 'ognjišče in — peč!— Sprehajale se po drevoredih pod »Tivoli« sem opa zoval, kako krasni in prečudni so pojavi vedno in večno prelene narave! Ves lipov drevored izgleda kakor bi bila drevesa posula s samim drobnim sladkorjem! — Kdor hoče imeti lep užitek — naj ne za mudi se potruditi ob jasnem soln-čnem dnevu to prirodno krasoto ob čudovat! — Ako je človek sam gorko odet in mu sitni želodec ne »kruli« potem navadno rad pozabi svojega bližnika, in kar je še gorše, zmrzujo če in vedno gladne učeče se mladine! Ako že milosrčni prijatelji živali j koristnim krilatcem-pevcem polagajo na »mizice« hrano — koliko v je naša narodna dolžnost, skrbeti v hudem mrazu za stradajočo šolsko mladež! Vsakemu rodoljubu bodi geslo: Mal položi dar, »Domovini* (t. j. dijaška kuhinja »Domovina«, kjer obeduje vsak dan 60 revnih dijakov! Uredn.) na oltar!
— Slovenska Sokolska Zveza. IV. uradni izkaz daril in denarnih zbirk, ki jih je prejela »Zveza« v namestilo odkupa cvetk povodom prepovedi sokolskega cvetličnega dne. Darovali odnosno nabrali so p. n. gg.: Peter Sitar, Jesenice, 30 K; deški naraščaj »Sokola I.« L od delek 10 K 10 v; Mirko Tratnik 30 kron; Sokol Vransko 20 K; A. Bon Aar 25 K; H. Chrištof, Ptuj 32 K nabrano; L. Kaftan, Semič 8 K nabrano; dr. J. Jenko 20 K; v gostilni uLenassi« Gor. Logatec, nabrano 1)6 K; J. Pavšek 110 K nabrano; Konrad Brezovšek 2 K; dr. E. Šlajmer 20 K; med Srbi in Hrvati ob jubileju »Ljubljanskega Sokola« nabrano 17 kron; Sokol Maribor 101 K; Slava
Klobučar in Marija Pirh, tretja zbirka 29 K 40 v; zaostali ptič pri »belem volku« 2 K: M. Domicelj, Rakek 21 K nabrano; pisarna dr. Tominše-ka 5 K iz poravnave; Ana Petrovec, Domžale 2 K; v gostilni A. Zajca, nabrano 17 K 50 v; dve uradnici 4 krone; pri Majzelju nabrano 6 K.
V I. izkazu izkazali 817 K 85 v, v H. 1005 K 63 v, v lil. 924 K 61 v, danes 808 K, skupaj 35556 K 09 v. Zvezino predsedstvo izreka bratsko zahvalo za nakazane zneske in se priporoča za daljno naklonjenost. Z bratskim »Na zdar!« Za predsedstvo: dr. J. Oražen, starosta. L. Der-melj, blagajnik.
— Slučaj. V soboto ob pol 4. zjutraj se jc zbrala vesela družba prijateljev pod oknom nekega stanovanja, v katerem so te dni pričakovali veselega rodbinskega dogodka. Zato so zapeli tisto pesem:
Pa glih opolnoči, ko vse ta nar bolj spi. rodilo se je dete ...
In res je štorklja prav v tem trenot-ku položila v posteljo prav zdravega krepkega dečka. Krokarji imajo res srečo!
— Ljubljanica zamrznila. Predvčerajšnjim je Ljubljanica od izliva v Gruberjev kanal pa do Marijine kopeli čez celo strugo zamrznila. Ko je včeraj popoldne pripeljal čolnar Mazi iz Podpeči čoln drv v Ljubljano, ni mogel pripeljati do prostora, kjer se ista razkladajo, tako da sta morala iti dva čolnarja, ki sta čez celo dolžino razbila led. da je potem šele notri peljal. Pri tem pa sta rabila eno uro in pol. Led ie debel približno 2—3 cm.
— C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je na prošnjo gostilničarske zadruge ljubljanske dovolilo, da smejo imeti gostilničarji in kavarnarji na Sv. večer, t. j. 24. dec. in na Silvestrov večer t. j. 31. dec. celo noč odprto in sicer v celem okolišu c. kr. državne policije tako v Ljubljani, Spodnji in Zgornji Šiški kakor tudi na Viču in v Mostah. Izvzeti so lokali, kjer se toči žganje.
— Dne 5. januvarlja priredi društvo nižjih mestnih uslužbencev predpustno veselico v Mestnem domu. Veselični odsek je zastavil vse moči, da se bo vsak udeleženec kar najizborneje zabaval. Kakor pri lanski veselici, je tudi pri letošnji skrb-ljeno, da nas pevski odsek razveseli z lepim petjem. Kar sc pa tiče postrežbe, je tudi najboljše skrbljeuo. Društvo pričakuje, da bo slavno občinstvo pridno kupovalo vstopnice, ki jih prodajajo člani že sedaj. Veselica se vrši v korist podpornemu skladu društva nižjih mestnih uslužbencev.
— Mali kotiček. Podpirajte dijaško kuhinjo »Domovina«, ker je ob mrzlem vremenu potreba še večja!
— Božiče vanje priredi »Ljubljansko prostovoljno gasihio in reševalno društvo« na sv. Stefana dan, duc 26. decembra 1913 v veliki dvorani »Mestnega doma*. Spored:	1. Nagovor predsednika. 2. Čarobna razsvetljava božičnega drevesa. 3, Zabavne igre. 4. Prosta zabava. Pri božičevanju sodeluje Ljubljanski orkester. Vstopnina prostav otroci 30 v. Začetek ob 7. zvečer. Čisti dohodek je namenjen društvenemu bolniškemu in podpornemu skladu. — Odbor.
— Gostilničarje in krčmarje opozarjamo na licitacijo š..#ipaujca v sredo od 10. ure naprej pri Ran-zingerju.
— Slednjič sama. Veseloigra v 4 dejanjih, ki se predvaja le še danes v kinematografu »Ideal . Imela je iz-vanreden uspeh in smeha ni bilo ne konca ne kraja. V sredo, na Sveti večer, je kinemaiograf zatvorjen. — Na božične praznike velik izboren spored z jako originalno dramo v 3 dejanjih »Poljub ciganke«. Dalje »Maks jo hoče posneti«. Idila iz morskega kopališča, igra Maks Lindner, in še 5 drugih krasnih slik. V soboto nov spored.
Trst.
Zvečer velik gospod, zjutraj berač. Poročali smo že svoječasno, da je prišel neki Emil Zorzi, star 28 let. doma iz Mcraua, v eni noči ob 6000 K. — Zadeva je bila ta - le: Zorzi je prišel v Trst z namenom, da se odpelje v Ameriko. V žepu je imel 6000 K. Prcdno pa je imel zapustiti Evropo, se je hotel še enkrat pošteno nazabavati. Plazil je po mestu naokrog in naposled se je bil izgubil v starem mestu. Zašel ie v tolerančne hiše, kamor so ga bile zvabile črnooke lahkoživke. Vse so bile zelo prijazne z njim, posebno pa še zato, ker so bile opazile, da ima Zorzi mnogo »pod palcem« in da ni ravno posebno štedljiv. Kmalu se je okolu njega nabralo tudi precej »prijateljev«. in vsi so bili z njim tako prijazni in sladki. In kako naj bi Zorzi ne poplačal to njihovo IJubez-njivost! Povabil je te »prijatelje« in »llubice« s seboj v razne restavraci-
je in jedli so in pili, jJa se ie kar cedilo od mize. Naposled so se vozili celo v avtomobilu po mestu. Ta pojedina je trajala pozno v noč. noč polne sladkosti, to se razume... In nato so plazili zopet po raznih tolerančnih hišah, in ko se je danilo, je vendar le zaspal Zorzi na eni izmed tolikih postelj. — Povedati je treba, da je pojedina tudi nekaj veljala; zapravil je bil v tisti sladki noči nič manj kot 400 K. A v žepu mu je ostalo še vedno 5600 K. A dolgo ne. Ko se je prebudil zjutraj nekje in ko je otipal žepe, ie konštatiral z začudenjem, da so prazni, prazni. Niti stotinke ni ostalo. — Kaj storiti? Podal se je na policijo, kjer je z žalostnim glasom potožil svojo nesrečo. Toda znal ni povedati, ne kje da je bil, ne s kom. ker je pač tujec. Kako raziskovati? — Zorzi je pričel beračiti po mestu za kruh in stanovanje, policija pa je pričela s preiskavo. Policijskemu nadzorniku Cigoju se je naposled posrečilo, po nemalem trudu, priti na sled onim »prijateljem« in »prijateljicam«. Najprej je bil opazil, da sc nosi ena izmed prostitutk v zadnjem času zelo elegantno, ravno tako njen ljubček, ki je drugače čisto navaden potepuh. Nadzornik Cigoj ju jc aretiral. Naprej sta tajila, naposled sta priznala, da sta Zorziju vzela samo 350 K. Poizvedovalo se je dalje in izvedelo, da se je nahajal Zorzi v tolerančni hiši v ulici S. Fi-lippo, 5. s šestimi vojaki. Vseli onih šest vojakov je bilo aretiranih in pri štirih so našli precej velike svote denarja, dva pa sta izpovedala, da sta vzela Zorziju 200 K, katere sta skrila v škatljico in jo zakopala. Policija jc škatljico izkopala, v njej je bil res bankovec za 2h0 K. Eden izmed aretiranih vojakov, neki Julij Tuliasz, ni hotel priznati sotatvine. Ker je pričala (pod prisego) o njegovi nedolžnosti prostitutka Mar. Banom stara 25 let iz Barcelone, so In-hasza izpustili iz zapora. Nedolgo za tem pa je izvedel policijski agent Turus. da je izmenjala lepa španjol-ka, ki je v omenjeni javni hiši, nekje bankovec za 1000 K. Bila je nato aretirana. Povedala je. da ji je dal denar ljubček, to je oni Inhasz. ln-hasz je bil takoj zopet aretiran. Vojaki pridejo pred vojaško, drugi pred civilno sodišče. Od najdenega denarja ni dobil Zorzi niti stotinke, Mora počakati, da konča razprava. — Sedaj berači po mestu.
Tifus v Trstu. Od srede opoldne do četrtka opoldne jc obolelo na tifusu v Trstu 14 oseb. Od četrtka do petka do poldne je obolelo na tej bolezni 7 oseb. od petka do danes opoldne se je konštatiralo 8 novih slučajev te hude bolezni. — Da se bolezen tako širi. je pač krivo ljudstvo samo, ki uživa hrano, ne da bi bila kuhana. Nevarno je piti nekuhano mleko, najnevarnejše pa je jesti nekuhano zelenjavo, Mnogi pa, ne samo da vživajo zelenjavo surovo, ampak se prav malo brigajo, ali je zelenjava snažna ali ne. Na tržaških trgih se celo opazi vsak dan. da grizejo, posebno ženske, surovo repo. salato. radič i. dr. zelenjavo. Vse to pa samo zaradi lepšega.
Tifus se širi tudi po Istri. Semkaj prihajajo poročila, da se širi tifus tudi po Istri. Pojavil se je že v vseh okrajih in to ne samo v mestih, ampak tudi na deželi. — Ker mnogi vaščani gotovo ne vedo, kako se je treba varovati pred to boleznijo, bi bilo zelo potrebno, da inteligenti v vaseh poučijo ljudstvo, kako ima postopati, da se zavaruje pred tifusom,
Kdo ie krivec? Zadnjič smo poročali o delavcu v škedenjskih plavžih, ki ga je železniški voz na drobne kose raztrgal. Rekli smo tedaj, da se je to zgodilo zaradi zanemarjenosti »Kranjske industrijske družbe«, oziroma ondotnega ravnateljstva te družbe. In imeli smo tudi popolnoma prav. Delavci namreč pripovedujejo, da je nastala nesreča zalo, ker je vodil v tistem hipu stroj neki kurjač, ki nima za to nikakega izpita. Strojevodja slučajno ni bil navzoč, in ker je inženir priganjal ter zahteval, uaj se vozi naprej kar brez pravega strojevodje, zato je skočil stroj iz tira in na železniškem vagonu se nahajajoči uslužbenec jc vsled tega spodrknil ter padel pod voz. Pribiti moramo tudi to, da ravnateljstvo čestokrat dopušča, da vodijo stroje ljudje brez izpitov za to službo. Pa tudi tiri, kjer vozijo vlaki, so v takem neredu, da se lahko pripeti nesreča. Pri vsem tem pa se vozi brez signalnih lučic. oziroma zastavic. Delavci, ki delajo v tej tovarni, so zmerom v nevarnosti, da jim zgrabi stroj ali kak drugi voz, kajti po tovarni zmerom vozijo naokrog. Obrtnemu nadzorstvu je bilo vse to naznanjeno, samo radovedni smo, če bo kaj ukrenilo. »Kranjska industrijska družba« ima že nešteto žrtev na vesti, zavoljo česar bi jo bPo treba ostro kaznovati. Ti nemški kapitalistični izkoriščevalci mislijo. da smejo postopati z ljudmi, ka-
kor z živalmi, da smejo iti preko vseh dole Mi obrtnega reda. Sramota za našo vlado, da se temu še ni napravilo konca.
Pogreb t Antona Turka. Nedeljski listi so prinesli tržaškim Slovencem žalostno vest, da so izgubili plemenitega in požrtvovalnega moža, Antona Turka. — Pogreb je bil določen za 2. uro, toda kmalu po poldnevu se je že začelo zbirati ljudstvo pred pokojnikovim domom v ulici Moreri v Rojanu. Od vseh strani so prihajale gruče ljudi, da sprejmejo svojega ljubljenca na poslednji poti. Ko se je bližala 2. ura, je biia vsa ulica polna ljudstva, tako, da se je prišlo le s težavo dalje. Ta množica je najbolje pokazala, kako ie bil spoštovan pokojnik pri tržaških Slovencih. Predno so dvignili krsto na voz, je zapelo pevsko društvo »Trst. čegar ustanovnik je bil bil pokojnik, žalostiuko. Ljudem so stopile v oč: solze. Pred mrtvaškim vozom ie vozil voz z mnogobrojni-mi venci, ki so bili podarjeni tudi od raznih korporacij: Slov. gledališča društva »Trst« in drugih. Za krsto se je pomikalo več tisoč ljudi. — Godba N. D. O. je igrala žalostne koračnice. — Iz r/janske cerkve se je pomikal nato ta veličasten sprevod proti Barkovljam. Ob odprtem grobu je govori! sedanji predsednik društva »Trst«. — Težka je pač izguba moža, kakršen je bil pokojni Turk. Bil je delaven, vztrajen; prizadeval se jc dvigniti in koristiti tržaškemu Slovenstvu kjerkoli in kadarkoli. Bil je povsod, malokdo ga ni poznal. Priljubljen je bil toliko bolj, ker je bil zelo demokratičen. Rokavic ni ljubil, komur je šlo, je povedal v obraz. Zato je imponiral še tistim redkim, ki se niso mogli strinjati z njegovo priprostostjo. Ne bomo peli slave, ki je ni ljubil, in rečemo le. da smo izgubili moža, ki je pri nas nenadomestljiv. in to je najluijše. A srca se ga bodo spominjala.
Pod vlak. V soboto zjutraj, okrog osme ure je povozil vlak, ki prihaja iz Italije ženico Jožefo Sit-ban, staro 45 let, doma blizu Komna na Krasu. Gboga žena je nosila vsak dan mleko v mesto, da je mogla preživljati svojo družino. Tako je šla proti mestu tudi v soboto zjutraj. Hodila je ob železniški progi, da pride prej v mesto. Nad Barkovljami je močna burja odpihala krila proti tiru, zadaj prišli vlak jo je pograbil ter jo treščil ob tla. Ustavili so vlak ter dvignili ženo, a ona ni kazala nobenega življenja več v sebi. Bil jc poklican zdravnik, ki je izjavil, da je žena umrla vsled prebitja lobanje. Zraven ženice so našli dva prazna vrča, v katerih jc nosila mleko in pa kokoš, ki je biia še živa. — Uboga nesrečnica ie zapustila 7 otrok, od katerih služi samo najstarejši.
Tihotapstvo v prosti luki. Iz Turčije je bilo pripeljanih na parniku v Trst vagon sodov. Označeno jc bilo. da so sodi napolnjeni z vinom. Sode so izkrcali ter jih spravili v hangar, od tu pa so jih naložili na Rivi Grumuli, na železniški voz. Sodi so bili namenjeni v notranjost dežele. Vino pa, ki se samo prevaža skozi Trst, ni dacirano, dacirano je le tedaj, ako ostane v mestu. Pač pa ie treba dacirati razno drugo blago, in sicer tem višje, čim dražje je. Fi-nanca ie tedaj pustila sodom prosto pot. v zadnjem hipu pa, ko so imeli ravno odpeljati vagone na postajo, jc financa pregledala še enkrat oni vagon s sodi. Najbrže je izvedela kaj sumljivega. Ko so bili sodi prevrtani, se jc pokazalo, da so napolnjeni, ne morda z vinom, ampak s sirupom katerega so hoteli spraviti za vino skozi Trst, da bi se odtegnili carini. Cel vagon sirupa so tedaj takoj konfiscirali ter uvedli obširno preiskavo. Financa je razkrila, da ji je napravilo tihotapstvo te vrste že več tisoč kron škode.
Podružnica N. D. O. pri Sv. Jakobu se je preselila iz Stare policije blizu »Jadrana« v »Delavsko kon-sumno društvo« pri Sv. Jakobu v I. nadstropje. Uradni dnevi kakor do sedaj. Toliko v vednost šentjakobskemu delavstvu.
Tifus v Trstu. V pretečenem tednu je zbolelo na tifusu 81 oseb. Od teh je umrla ena sama oseba. Od petka do sobote pop. je zbolelo na tifusu 17 oseb. — Od četrtka do sobote je umrlo v Trstu na raznih drugih nalezljivih boleznih (izvzem-ši sušice) 29 oseb. Največ jih je umrlo zaradi difterit in hrupa, namreč 12 oseb. — Vendar sc ljudstvo še najbolj boji tifusa. Po trgih ostaja velika množina razne zelenjave, ker je ne marajo kupovati ljudje.
lišča na Angleškem imajo armado 120.000 uslužbencev, ki dobijo vsak teden pet milijonov kron plače. S« veliko bolj razširjen je razvoj kinematografov v Združenih državah, kjer obiskuje vsak dan kinematogra-fična gledališča okrog šest milijonov gledalcev. In sedaj o teh filmih! Za »Tri mušketirje« je izdala filmska družba skoro 400.000 K, »Bitka pri Gettysburgu« in »Antonius in Kleopatra« sta požrla čez 320.000 K, »Poslednji dnevi Pompejev« in »Čudež« po 300.000 K, da tudi film »Hamleta* je zahteval več nego 200.000 K. Ta velika draginja pri izdelkih filmov jc tudi zvišala prodajalno ceno filmov. Angleške pravice za »Antonija in Kleopatro« so nesle na primer več nego 170.000 K. dočim sta filma »Quo vadiš?« in »Ubožci« (od Viktorja Huga) vrgla tovarnam filmov skoro dva miljona. Dočim so Združene države prevzele vodstvo v izdelovanju filmov, se je trgovcu Angležu posrečilo centralizirati prodajo pravice pri sebi, tako da se danes prodaja na Angleškem 80 procentov svetovne produkcije filmov. Na Angleškem se je ustanovilo že v prvih osmih mesecih tega leta 349 novih družb s skupnim kapitalom, čez štirideset milijonov krpn. Za filmske ideje, ki so jih pred leti kupovali po deset, da, tudi po pet kron, se plačujejo danes visoki honorarji. Neki amerikauski avtor je dobil za filmsko idejo S000 kron. Seveda imajo danes kitiematografična gledališča svoje zlate čase že za seboj, nadprodukeija kinematografov je odstranila že davno začetne, visoke dobičke njih lastnikov.
Ruski bosjak. V Bjelcah v besarabski guberniji je hodil na trgu med ljudmi brez dela raztrgan bosjak, ki je čakal, da ga kdo vzame na delo. Z delodajalcem sc ni nikdar pogodil za plačo; vzel je, kolikor so mu dali in svoje delo je vestno opravljal. O sebi in o svoji preteklosti ni nikdar govoril. Oni dan je prišel tja knez ?. Potikal se je dolgo po ulicah in ie obiskoval mline in razna druga podjetja, tudi krčme in jedilnice. Tam- je ostat dolgo časa in je vsakega ostro premotril. Dognalo se je, da je to velik bogataš, knez, ki je imel sina — študdhta na visoki šoli. Ta sin pa ie tako vzljubil Tolstojev nauk, da je zapustil vseučilišče in očetov dom in odšel v Besarabijo »med ljudstvo*. Mladi delavec v raztrgani obleki je bil knežji sin. Oče je odpeljal sina v Kars.
Modri in rdeči psi na Jondonskl razstavi. V londonski kristalni palači je sedaj razstava psov. Po popisu londonskih časopisov se lahko vidi na tej razstavi prav čudne pse. Med cucki, ki so dobili prvo ceno. je n. pr. pes gospe Tomlinove, ki je baie rdeč in ki je nekoliko podoben levu. bolj čuden mora biti majhen pekinški psiček, ki irna dlako modre barve. Koža tega psička ie baje popolnoma modra, jezik pa ima pes šc bot? moder od kože in dlake. Sicer je znano, da je jezik zveri včasih moder ali vijoličast, da pa eksistira se-savec z modro kožo, to Še ni bilo doslej znano.
Razne zanimivosti
* 60.000 kinematografov je danes na svetu. Samo na Angleškem znaša število ljudi, ki obiskujejo vsak
teden kinematograf več nego «sem milijonov in kinematografična 'Meda-
Zločinski imenitnik.
Navadno se misli, da je le preprosti, ubogi, revni člcvek sposoben za zločinca. Javno mnenje je že tako nerazsodno, da lumparij visokih gospodov sploh ne smatra za zločin, temveč — pravzaprav je to še sla-bejše — za neobhodnost in izvrševanje poklica. Kadar pa revež ukrade kos kruha, forint, škornje, ali kaj podobnega, tedaj ti pa že ves s\ et vpije o zločincu in zločinu.
Kako napačne sodbe. Zločin -če je že res zločin — preprostega človeka ni okolici tako nevaren, kakor je nevaren zločin imenitnikov. Ti se znajo skriti, znajo se spreminjati, doma so v salonih, nobena zabava visokih krogov ni brez njih, imajo vgledtio mesto v klubih in podobno in to vse vsled svojega finega nastopa, vsled svoje razumnosti, inteligence, s čemur prikrivajo Svoje zločine, in vsled česar tudi nobenemu na misel ne pride, da imajo zločinca v svoji sredi. Celo mesto govori o drznih tatvinah v banki; na plesu imenitnikov se naenkrat raznese glas: ta in ta dragocenost je ukradena. Tata imajo v svoji sredi in nihče tega ne sluti; da morda še celo njemu, kot najizkušenejšemu gentelmanu poverijo nalogo, da gre po policijo in uvede preiskavo. To so zločinci v pravem pomenu besede; ti so človeški družbi nevarni, ker so neznani. In takšnih zločincev je svet poln, in jih spoštuje, ker jih ne pozna. Ko pa pridejo lumparije na dan, takrat jih pa svet — občuduje.
Eduardo Rubio
je bil tudi eden takšnih imenitnikov.
Bil je sin siromašnih staršev in
tudi sam siromašen, kakor cerkvena miš. Tod* mislil si je, da sc da tud>
Najpripravneiša božična darila i> riAT^i
priporoča	JL>® 'O XJ J. M J &J
Skladišče oblek domačega izdelka za gospode in dečke. Ljubljana, Mestni trg št. l
Podpisana tvrdka je sklenila pri svoji letošnji
t
božični prodaji od 17. decembra t. 1.
cenjenega odjemalca s posebno ponudbo iznenaditi, po kateri se bodo vsi predmeti vseh vrst, izvzemši specialne izdelke ovratnikov, manšetov in habigovih klobukov, k oj ib prodajni pogoji so pogodbeno določeni, prodajali po izredno znižanih cenah. Prodno se odločite, prepričate se lahko o reelnosti ponudenega ne da bi vas silili k nakupu.
Ust. 1830. Ljubljana.
BENEDIKT & Co.
Prešernova ulica.
I: ji 1 c........................
JO
z nepoštenostjo daleč priti. Ni prosil boga, naj m« da denarja, temveč Ic, naj ga tja pelje kjer je denar.
'I ti stvari so bile, ki Jih Je Edu-ardo Rubio hotel uživati: bogastvo, ugled in ljubezen.
Kaj stori?
Rubio je vedel, da obleka naredi človeka, za to je šel in si oskrbel imenitno obleko, elegantno garderobo. »Puntpal* je vse krojače celega mesta Madrida. Toda bodi še tako razumen, fino oblečen, če nisi oficir ali plemenitaš, ne veljaš v meščanski družbi ničesar. To je vedel tudi naš Pduardo in zato si Je dal tiskati vizitke z imenom:	Manjuis
Casa Valcnzia. Toda ni sc zadovoljil s plemstvom samim. Izdajal se je za pisatelja in madridskega kritika španskega ilsta, ki izhaja v Buenos Airesu.
Eduardo se dviga.
Stanoval je v »Palače Hotelu«: Imel je prekrasen avtomobil in. sluge; sploh ic prekrasno živel na tem božjem svetu...
Kmalu je dobil pristop v aristo-kratiene kroge. Občeval z žurnali-sti. pisatelji, politiki, igralci in igralkami. Njegove fine manire, njegovo plemstvo, njegovo bogastvo (seveda), njegova izobrazba — vse to mu je odpiralo vrata in mnogo ženskih src.
Povsod da je bilo videti: na plesih, na .večerjah, na konjskih dirkali, pri gledaliških premierah, skratka povsod tam, kjer se zbirajo takšni, ki imajo celi dan dovolj opravila, pa nič delav in truda.	.
Španski pisatelji in igralci so kar drvili za njim, ker južna Amerika je za nje zlata dežela in zato so hrepeneli po povoljni kritiki svojih del v kakšnem večjem listu v Buenos Airesu.
Rubio je prirejal v Palače Hotelu fine večerje, katere so poscčali glasoviti ljudje in imenitniki všeh vrst.
Zgodilo se je nekaj nepričakovanega.
Pred nekoliki dnevi je naš znanec hotel kupiti v neki trgovini slike nekaterih igralcev. V tem trenotku pa stopi k njemu človek, ki ga je že dalje časa sledil, nastavi nanj revolver in mu zaukaže, da naj gre ž njim na policijo. Neznanec je bil detektiv, ki je Eduarda že dalje časa opazoval in prišel do zaključka, da Eduardo Rubio ni bogve kaj vreden človek.
Rubio gre z detektivom in pred-no sta prišla v policijsko poslopje, mu je skušal še uteči, toda zaman, ker oko pravice ima hitre noge. Ujeli so ga in ga spravili na varno.
Kaj se je zgodilo. Kdo je bil in kako so mu prišli na sled.
Življenje Eduarda Rubia je bilo silno pisano. Rojen je bil v južni Ameriki in se tani dokaj zgodaj začel pečati z lumparijami, vsled česar jo je potegnil na Špansko. Naj-preje »deloval« v Barceloni, kjer se je izdajal za sina bogatega argentinskega posestnika. Njegov nastop je bil tako imeniten, da je bil povšeči igralki Antoniji Lopctegni. Ker se je pa tudi ona njemu dopadla, se je k njej preselil. Kar naenkrat je pa izginil in vse njene dragocenosti v vrednosti 30.0000 K.
Tatvine v Madridu.
Nato se je pojavil v Madridu, kjer je izvršil nebroj tatvin v ari-
stokraličnih palačah, restavracijah, gledaliških ložah, v zakulisju itd.
Izdan.
Ko bi bil malo manj nadut in nekoliko bolj skromen, bi ga najbrže ne bili nikdar vjeli. Toda on se je ravnal po geslu »vse ali nič«. Hotel Je biti spoštovan in znan. časopisi so prinesli njegovo sliko, kot sliko slavnega žurnalista in to ga je pogubilo. Lopetcgnjeva ga je takoj spoznala in je nahujskala proti njemu policijo.
Tako se je zaključilo sijajno življenje junaka, ki bo preživel ostanek svojih dni v ječi.
Madrid se je čudil.
Najnovejša telefonska in brzojavna
STEKLINA.
Minsk, 22. decembra. Nekega učenca Je ogrizel stekel pes. Učenec pa 24 svojih součencev, nakar Je v velikih bolečinah umrl.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 80 vinarjev. Pismenim vprašanjem |c priložiti znamko 20 vinarlev. — Pr) malih oglasiti ni alč popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Use reti tl v znamkah. Zaključek malih oglasov uh 8. ari zvečer.
AVSTRIJSKA POLITIKA.
Dunaj, 22. decembra. Danes se je nadaljevala debata o zakonu o preodkazih. Govoril je poslanec Staneh. Nato ie Imel rttsmslil poslanec cbstrukcijski govor.
Seja se jutri nadaljnje. Potem pr.jtlejo poslanci na božične počitnice in se snidejo 29. decembra.
Dunaj, 22. decembra. V poljske-rusinskcni vprašanju ni Prišlo do nobene izprenieuibe in odločitve.
Tudi glede Dlugoszove denii-slje še ul ničesar gotovega.
Dunaj, 22. decembra. Danes so se širile tu govorice, da bo porabil počitnice grof Stiirgkh za to, da odstopi in napravi mesto — Hussareku.
Dunaj, 22. decembra. Delegacijo so svoje delo dokončale. Delegati so vsemu pritrdili, kar je minister zahteval.
CESAR MENELIK.
Dunaj, 22. decembra. »W. Ztg.« poroča, da Je Menelik res umrl 18. decembra.
RUMUNI IN MAŽ ARI.
Budimpešta, 22. decembra. Romunski voditelji narodne stranke so bili. danes pri Tizsi in konfcrlrali. ž njim dve uri. Pogajanja so v najboljšem teku. Nadaljevalo se bode Še januarja.
POSOJILO SRBIJE.
Belgrad, 22. decembra. Vladi se je posrečilo dobiti 40-milijonsko posojilo v Parizu. Pogodba je podpisana.
DEŽELNI ZBORI.
Zader, 22. decembra. Dalmatinski deželni zbor je sklican na 12. januarja.	i
Izvrstno vino »Samotok«, 1 92 v,
sod 6 1 z povzetjem K 7.40, »Bogatin« 1 K 1.12, dostava brezplačna. M. Žerjav, Ljubljana, Streliška ulica 32.
1270-5
Zmožni zastopniki,
ki hi obiskovali privatno odjemalce, so sprejmejo pvoU visoki proviziji. Če so Ukažejo kot dobri, tudi proti stalni plači. , Fonudbc pod šifro" »TuCbfahrik 3787* na Ilaasenet^in u. Vogler, A. <!. 1’rag, FoidrnandstrasBe. . ———-—.
Laška kuhinja
0‘d danes naprej še dobe vsakdan
sveže morske ribe
innajbpljše vino Teran iz deželne kleti 1’fireneo.
F.
se je zopet odprla
v ulici Scala Heivedere št 1
(prihod iz ulice Miramar).
Priporoča se svojini starim obiskovalcem ip obenem ccnj. občinstvu.
Razveselite Vašo soprogo, Vašo hčer. Vašo nevesto > a najlepšim božičnim darilom Izvirnega
»Singer* je vega4
Bivalnega stroja. Dobi sc samo s tem izveskom In po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Olavnl trg 119, Novouiesto lekarna Bergman, Kočevje, Olavnl trg 79.
Jindi pe/ne itezJje |ir4ii»j»M yk« v moji zalogi so nahajajoč« blago, kakor !
klobuke, čepice, potrebščine za modistinje
po znižali ceni MINKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari tog štev. 21.
Prostovoljna prodaja.
Na sv. Štefana dan 26. decembra 1913	popoldne ob 3.	uri	se
bodo pri Plankarju na Dolenjski cesti prostovoljno prodajali:	dva
gozda »za Rakovnikom" in stavbišče pri hiši.
Obenem se bode v najem oddala hiša z	gostilno vred.
Najeonejši nakup vsakovrat. čevljev je v zalogi JastHC tOVHITlB
•C-4
C
■a JIre*»u St«v. 20 (tUoJzova l»*»a).
Uriležne in najnovejše forme5	—	— Garantirana kakovost!
Vedno ------------
== najnovejše
klobuke, cilindre, čepice, kravate, srajce, ovratnike, žepne robce, rokavice, nogavice, normalno trikot perilo prof. Jagra in dr., dežnike, galoše, palice itd.
Specialna, medna in športna trgovina za gospode in dečke
J. Kette
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3,
N
Na j večja božična oceasion prodaja
v angleškem skladišču cbiek v Ljubljani
Cez 20.000 kosov konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke in sicer za dame raglane in vrline jopice iz angleškega modnega blaga, Sili Pelucha in krzna; nadalje kostume v najelegantnejsih lasonali, gledališčne in spalne plašče, collicrs in mufe. Za gospode zimske, navadne in športne obleke, raglane, suknene hlače, moderne gilets. Ker se mora večji del tega blaga razprodati, dobijo cenjeni odjemalci blago po vsaki ceni in vsak naj porabi to redko priliko, katera traja le do novega leta.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. I
Telepbon 132.	^
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrslnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnico.	Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane fc I, A, \J 1 .1 A Po velikosti dr.g« odškodnine in kapitallje K 123,257.1*5-77. W -K «J2 države z vaerkozi slovanako-Mrod« P vzajemno zavarovalna bunka v X r« g *-	Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim ško- 1 dam po najnižjih cenah. Škode ccnjujc takoj in naj- 5 kulantncjc. Uživa najboljši sloves, koder posluje. I
Zlasti jc ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani a«“ gS Si l“"" Gosposki ulici št. 12.	Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja preti vlomski tatvini 8 pod zelo ugodnimi pogoji. — Znh'ev,vte t:fcsnek'e. 1