<V. letnk.
V Gorici, 15'. avgusla 11)07.
33. številka.
,———i
iihmjm v»»k četrtek 0b 1 uri p ipoldne. Bok p «i »e ne Trajaj NnfruikoTana
piima »e ne ipie-jemajo tria listu inaSa m c-lo leto i krone, u pjl leta i kroni. U Tanj premotile a elo leto 8 krone, u pol leta K 1'60. U Nemčijo je cena I mn 6 K, i» druge /stele iiTBii Avitrije 5 I.
uk ipitr iprejrnia
■i »rodna Titkania" / (ioiici, ulica Vet-to/im It #.
-V
I
$
S
Naročili im in naznanila s pr cj e m a upravništvo, Gorica Scmeniška ulica St. 16. Posamezne številke ne prodajajo v tobaknrnah v .Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-tališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baunigartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po potit vrslali in sicer: čo ee tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odeovorni urednik: Ivan Bajt » Gorici.
Tiska ..Katodna Tiskarna41 (odgov. L.*Lukežič) v Gorici.
pjheralna redovnica" Fumagalii.
Vse clovensko liberalno časopisje
Ije na negah, da bi zatajilo svojo italijansko gomišljenico Fumagalii in jo vrinilo med katoliške redovnike. V Milanu na Italijanskem je namreč neka ženska, imenon Fumagalii, ustanovila airotišče za otreke, a teh otrok ni vzgajala, ampak jih dala od pohotnežev iz abljat'. Fu-magalh ni bila redovnica, a da bi lažje opravljala svoj pcdli posel, oblekla se je v redovniško obleko proti izrecni volji cerkvene oblasti. Liberalni listi to dobro vedo, vkljob tema jo imenajejo „redov-nico“, pa nikdar ni bila. K večjemu jo lahko imenujemo „liberalno“ redovnico, in to po vsej pravici. Dokazati hočemo, kako tudi v tem oziiu laže ta „Soča“ in „Primorec*.
Fumagalii je rojena 1848 v Cassano
id’Adda, je imela že dva moža in drugi n|en mož je tol petnajst let zaprt. Njen brat Jožef je bebec.
Lažiredovnica se je vprvič pojavila leta 1890 v Turinu. Že 20. septembra 1890 jo je cerkvena oblast desa-»nirala! Dotični dokument je od 20. septembra 1890, podpisan od nadškofovega tajnika Can. Angelo Marie Monte-gozza. V dokumentu se opozori župnik, v katerega okrožju je Fumagalii otvorila svoj dekliški zavod, da nadške f kardinal t< ga zavoda ni priznal in da naj se iupmk ž njo ne peča. V tem aktu imenuje tajnik lažiredovnico — gospo, „sig-nora“. in ne sestro.
12 februarja 1891 izrazi nadško-fimla kurija v Turinu v dopisu na kve-storja slednjemu željo, naj se institut Kunihghlli zatvori.
30.	junija 1891 piše kapitularni [vikar turinski — kardinal Alimonda je
LISTEK.
Kdo je bil kriv?
(Josip Drožck.)
(Dalje.)
Med lem se je vrnila žena iz cerkve in stopivši v soho, začudena vprašala: „Kaj pa počneš?"
„Kaj počnem? Lepo imaš otroka I naučenega. Le poglej, kako mi je raz-I trgal stotak.
.Zakaj si mu ga pa dal v roke?" „Zakaj sem mit ga dal, saj sem |mu ga moral, ker ni hotel odnehati/ rPa hi mu bil dal kaj drugega!" »Palico bi mu dal čez hrbet in |tebi tudi, ker si ga tako pokvarila."
»Ata, dedec-, oglasil se je med tem Jožek, ki je dozd^j tiho in čemerno edel v kotu,
Zdaj se Osojnik ni mogel več — premagati in udaril otroka po hrbtu prvič, odkar je bil na svetu. Mati se je potegnila za sina in med zakonskima je prišlo do prizora, pred katerim rajši spustimo zagrinjalo.
* *
♦
Ko je prišel stari Osojnik domov, je takoj zapazil, da je mladima prišlo nekaj navzkriž, ker ga ni nobeden ogovoril in tudi med seboj nista sprego-
bil takrat umrl — v Rim, kamor se je bila Fum*galli pritožila proti torinski cerkveni oblaki, da je Fumagalii laži-redovnica in po krivici imenuje svoj zavod „lnstituto delle Suore dela Gon-solata.“
31.	decembra 1891 prepove nov kardinal turinski, Kiccardi, vsakemu duhovniku maševati v kapeli zavoda Fuma-gali ter izvrševati katerokoli bogoslužno dejanje.
1.	februvRrja 1892 poroča kardinal v Rim, da je Fumagalii kanonika Gazelli in Nasi — na katera se je v svoji pritožbi na papeževo kurijo sklicevala — prevarala, da sta se podisala pod njene nabiralne pole za institut.
13. jannvarja 1893, torej nekoliko pred gori navedenim dokumentom, je kardinal turinski Fumagalii prepovedal nositi redovniško obleko, ko se je natančno dognala žalostna zgodovina njene perverzne mladost iin njenih laži. Julija 1893 je nadškofijska kurija v Turinu ko-neuno lažiredovnico izročilo državnemu pravdniku, naperivši proti njej tožbo zaradi krivičnega prilaščevanja. Tedaj pt so vsi liberalni listi — „Provincia di Mantova" — „Gazzetta del Popolou itd.
—	lažirednico branili 1 Pisali so, da je Fumagalii žrtev kardinalovih intrig in klerikalne infamijel (Gl#j „Provincia di Mantova11 11. julija 1893 in „Gazzetta del Popolo“ 11. julija 1893) — Prvi list jo je imenoval „una buona monaca tutta ascetiea e fervente per Dio“ — dobra redovnica, vsa atcelična in goreča za Boga ! Sodišče je lažiredovnico oprostilo utemeljujoč to s tem, da je Fumagalii neizobražena kmetica, tako slabo vzgojena, da niti med dobrim in slabim ne ve razločevati.
K<r torej posvetna oblast proti la-žiredcvnici ničesar ni hotela ukreniti, je nadfkc f kardinal lažiredovnici prepovedal pristopiti k cLhajilni mizi sprejet svete
vorila btsedice. Kaj je bil vzrok prepira, ni vedel in tudi ui hotel poizvedovati.
Drugo jutro se je mladi Osojnik odpravil in šel v bližnji trg, da bi menjal raztrgani stotak. Hodil je od trgovca do trgovca, a nobeden ga ni maral, slednjič ga je vendar oddal v neki gostilni za osemdeset goldinarjev. Dasiravno mu je bilo za dvajset goldinarjev jako veliko, vendar je bil vesel, da ni prišel ob cel stotak, in urno je ubral pot proti domu.
Doma je povedal tudi očetu, kaj je napravil Jožek s stotakom in da ga je s tem pripravil ob dvajset goldinarjev.
„1 zakaj pa nisi šel menjat v davkarijo", začudil se je stari Osojnik, »tam bi ti ga bili izplačali popolnoma, k večjem če bi bili utrgali par krajcarjev".
»To mi ni niti na mar prišlo", odvrnil je mladi, »bom saj drugokrat bolj previden in ne bom dajal otroku kaj takega v roke."
Na ta dogodek so pri Osojnikovih kmalu pozabili, Jožek pa je tudi kmalu pozabil na to, da je bil že enkrat tepen in je postajal vedno hudobnejši. Toda pokarati si ga ui nikdo upal in tudi ui smel; zaslepljena mati pa se je vedno vlekla za svojega ljubljenca in ga izgovarjala in zagovarjala kolikor se je dalo.	(Dalje	pride.)
zakramenta. Liberalni listi so kar divjali in napadali kardinala.
Lela 1894 je šla Fumagalii v Rim. Nadela si jo redovniško obleko, liberalci pa so jo tudi v Rimu slavili kot žrtev klerikalizma. Dajali so ji denar, ona pa je nstanovila deški zavod. Otroci so po-dnevu morali beračiti, v zavoda pa so jedli polento in bili vsaki dan tepeni. Rimski kardinal-vikar je takoj, ko je prišla v Rim, opozoril nanjo policijo. Ker vse ni nič pomagalo, jo kardinal-vikar sestavil 3. decembra 1895 poročilo na komisarja. (Rspporto al Commis-sario M»nfroui, ispetore di Borgo). Kardinal opiše njeno škandalozno življenje in kako izrablja dečke. Naznani tudi, da ji je kardinal turinski prepovedal nositi redovniško obleko. Prosi, naj se postavi pred sodišče I Nato jo je policija iz Rima izgnala. Prišla je v Milan. Duhovščina je proti predrzni in prevzetni babnici tudi tu začela neizprosen boj, dasi | so jo liberalci ščitili. Komaj je prišla v Milan, jo je generalni vikar mons. Man-Ugazza javno proskribiral. „Njegova emi-li-nca, kardinal je odredil, da se gospej Fumagalii in tovarišicam, ki so z njo v . zvezi, ne smejo po cerkvah deliti sveti ' zakramenti, kadar pristopijo k njim v redovniški	obleki,	katere nimajo	pravica j
nositi“ —	tako beremo doslovno	v do-
tični listini.
Nato	se je	Fumagalii pod	patro-
nanco policije potikala po celi Paliji. Konečno je turinski kardinal lastnoročno nesramno babnico vsem dijecezam italijanskim	opisal	kot goljulivko,	katere
naj se varujejo vsi katoličani in duhovniki, da jih s svoje lažipobožnnstjo ne prevara. Ta dokument je od 13. aprila 1898 — podpisan je sam Auguilinm Richeln y Archiepiscopus Tuurmensis.
Naposled ustsnovi Fumagalii I. 1900 dekl ški zavod v Viale di Monza v Milanu Takoj jo je kardinal Ferrari naznanil policijskemu ravnatelju, kvestorju. Dne 5. junija 190f) je izkušala lažiredovnica prevariti kurjo s tem, da je obljubila pcbolftati se in prosila, naj se vrše v njenem zavodu 110 dnevne ekser cicije. Tr se je zgodilo, toda že 20. julija 1905 je kardinal prepovedal vsem duhovnikom, da ne smejo prestopiti prtga zavoda v svrho eksercicij, ker la-žiredovnica vkljub vsemu opominu noče sleči redovniške halje in ker ho se o njenem zavodu izvedele grde stvari. Konec no je I. 1906 dnhovmk Goldangelo naznanil več grdobij kvestorju. Ta se zato ni zmenil I Goldangelo je nato v prodajalnici bratov Verner v M lana lažiredovnico z drugimi njenimi tovarišicami, ko je prišla nekaj nakupovat, nalašč grdo razžalil z namenom, da bi ga tožile in bi j ih on potem razkrinkal. Lažiredovnice pa so ponižno sklonil* glavo rekle: Hvaljen bodi Jezm Kristus! in odšle iz trgovine!
8.	julija I. 1905 je milanska kvestura, policija, dovolila s posebnim dekretom lažiredovnici, d* sme prosjačiti I Avtorizirala je njen zavod! Nikoli ni noben duhovnik prestopil praga zavoda Fumagalii in kar trdijo o dveh duhovnikih, Don Longo in don Rivo, je dozdaj samo govorica, a dokazano prav ničesar ni. Don Longo sploh ni več v Italiji, ampak se mudi že dalj časa v Ameriki
lo je resnica, poročana od čiato ne-sumijiv^R \jra.
Fumagalii torej nikdar ni bila katoliška redovnica. Ako pa hočejo liberalni časniki imeli iž nje redovnico, no, dobro, potem morajo imenovati to svojo somišljenico: liberalno redovnica Farna* galli.
Polifični pregled.
Deželii' zbori. — Vlada namerava Bklicati večino deželnih zborov za prvo polovico meseca septembra.
Iz avstrijske mornarice. — Število mornariških novincev bo letos znašalo 4000 mož. in Bicer 2680 iz Avstrije in 1320 iz Ogerske. Čez 4 leta bo znašalo število avstrijskih mornarjev v miru 16.000 mež, (sedaj jih je lo 16.700).
(■oueral Stesolj je obdolžen, da je izdal Port-Artur Japoncem, akoravno bi se bilo mesto še lahko branilo. Ste-selj pride pred vojno sodišče, kjer ga čaka ostra sodba,
Sled Perzijo in Turčijo jo prišlo do budih prepirov radi obmejnega ozemlja. Na meji stoji že 4GOO turških vojakov z 12 topovi. V pondeljek je iz glavnega mesta Perzije, Teherana odkorakalo 10 000 perzijskih vojakov pod vodstvom princa Firmana na tarško mejo.
Francoski vojni minister — opljuvan. — Dne 11. t. m. so v Ro-eh«fur!u na Francoskem odkrili spomenik nekemu Griman\u. Navzoč je bil tudi vojni minister. Ko se je ta hotel odpeljati, je pristopil k njemu neki mož in ga opljuval.
Amerika in Japonska. — Pogajanja, ki ao se vršila med Ameriko in Japonsko, so pretrgana. Japonska zahteva, da bi se smeli japonski delavci poljubno izseljevati v Ameriko, medtem ko Amerika tega noče dovoliti.
Ve lki nemiri v 3Iaroku. V Maroka v severno-zahodni Afriki so nastali velikanski nemiri. Sjvraštvo domačega prebivalstva je obrnjeno proti lujcem, posebno proti judom. V mestu Kazablanki te bilo poklanih veliko judov ter nekaj Francozov. Pred mesto je priplulo več francoskih in španskih vojnih ladij. Izkrcalo se je, medtem ko so Arabci po mestu plenili in morili tujce, 2000 francoskih in španskih vojakov. Nasproti jim je stopilo 3000 Arabcev. Dne 8. t. m. unela se je vroča bitka, ki je trajala več dni. Evropske bojne ladije so streljale na mesto, ter vse porušile. V boju je mrtvih vse polno Arabcev a le e n Francoz. Nemiri še trajajo.
Darovi.
Za „Slov. Hirotišče* : P. n gg. Matija H ažič 1 K; gosp ca Ana Mirija P.ch 5 K: I. Peternel, deknn, letni donesek 10 K; Goričan 3 K; Hokodelec 20 v; N. N.
4	krone.
Bog vsem stotero poplačaj I
I—-II J-MiSkU ---------'yPfHW
t Župni upravitelj č. g. Leopold Pečenko.
■a— hbt—m i j i	iw uiumimb .m
Sinoči ob 9li zvečer se je zgodila v Kanalu velika nesreča. V Soči pod mostom se je kopal v družbi 2 gospodov ondotni župni upravitelj č. g. Leopold Peče n k o Pri tem ga je voda zanesla iz srede Sočine struge proti bregu, ki je čisti' navpičen iu kjer je voda globoka 6—7 metrov. Ne ve se, ali ga je prijel kič, ali se ui mogel prijeti za breg. Začel je klicati na pomoč, iver radi teme ni bilo mogoče, priti hitro blizu, je vlonil v Soči n i li valovili. Čez kake , ure so ga našli malo nižje od omenjenih bregov na plitvi skali Vsi poskusi, obuditi ga k življenju, so bili zaman. Na bregovih in na mostu se ja zbralo ogromno ljudstva.
Pokojnik je bil star 39 let je služboval že 12. leto, ves čas v Kanalu kot podružuik, zadnje pol leta kot župni upravitelj. Zadnje leto so ga zadeli hudi udarci: smrt dekana Vidica, njegovega ujca č. g. Šuligoja in smrt očetova. Rojen je bil v Rihenibergu. Znan je bil kot izboren gospodar ter je bil pri ljudstvu. Po odstopu č. g. kurata ro-činjskega Jarca je postal načelnik kanalske okr. posojilnice, ki se nahaja v izbornem redu. — Župnijski izpit je napravil meseca maja.
Preč. g. župn. upravitelj je že umrl. Le Bog v svoji previdnosti zna, zakaj se je to zgodilo. — Grozna novica
o	nagli in tako tragični smrti obče spoštovanega in priljubljenega gospoda je presunila vse prebivalce. Imeli so ga radi, njega, ki je kot novomašnik došel k njim in jim od tedaj podaril iu posvetil vse svoje dneve, vse svoje trenutke.
Naj bi vžival plačilo za to v nebesih.
Pogreb bo jutri ob 6. uri popoldne, praznik Marijinega vnebovzetja.
Blagemu pokojniku svetila večna luč! R. i. p.!
Novice.
Na Jesenice ! — Opozarjamo društva združena v .Slovenski krščanskosocialni zvezi1*, da t-tkoj oglase svoio udeležbo pri jeseniških slavnostih, K vele-važnemu sestanku naj pohiti kolikor mogoče veliko članov vseh nHŠih dru'tev. .Slov. kat. del. društvo" in društvo .Skal-nica" v Gorici sti že naznanili svojo udeležbo. Ni delo 1
Vstanovnizbor „8|ov. krščanskosocialne zveze* za Goriško. — Opozarjamo še enkrat na ta prevažni shod, ki bo dne 22. t. m. ob 11. uri predp. Neposredno pred tem zborovanjem bo sestanek gg. katehetov. Pričakujemo obilne udeležbe.
Odbor .Slov. katol. delavskega društva" bo imel sejo v nedeljo, dne 18. t. m. ob 11. uri v društven h prostorih. — Istotam bo imel sejo v nedeljo ob 5'/a pop. tudi odbor društva .Sfcal-nica".
Kmečke zveze. — N« Kramskrm bodo kmalu po vsi h okrajih ustanovljen« rKmečke zveze*. Kmetje se za svojo organizacijo zelo zanimajo. Ko bo slovenski kmet od Drave pa do A lrije združen po „Kmečkih zvez»h", bo to p nnemalo moč ki se ne bo dala razbiti. N š m go riškim kmetom svetujemo, naj pazijo, kaj počno nasprotnik'. L bernlc-Mn «i »meške zveze trn v peli, ker se jih hoje. S>u5-»li vas bodo odvrniti od oj h ; a *t > t« irl io. S shodi pričnemo kmalu!
Štajerskn „Kincčka zveza" ie j la snovbti posojilnic« in hranilo c . K jp«da to silno b"dn v oči liber»ln-> sl enako gospodo. Kavno ta jeza j« znamenje da je „Kmečka zveza" udarila na pravo struno. Nikakor bi ne bilo prav. da hi z ljudskim denarjem liberalni advokat c «11 -ski in drugod delali pr«t’lju<lskn pn| tuo.
Shod hrvaško - slovenskih kuto liških (lijakov v	Zagret u	j«	bil	veli-
časten. V p*te« 2	t. m. s >	ž«	prihajali
od »«eh st-ani vn«*n4 >ici » Z g—h. V soboto je bil navdušen sprejem 200 S o-vencev na kolod" ru. D jaki so »nujno 400 po številu odkorakali v mesto, ki -r se je potem v »i	krnski dvorani	vršil
pozdrav. Dne 4 in	5. t. m.	so	se	vršila
zborovanja po-amezn h nd«eko». Na zborovanje sta do-pela tud' dr. Krek in dr. Lampe, oba navdušeno pozdrav-
ljena. Dne 6. t. m. je bilo slovesno zborovanje, na katerem je imel krasen govor dr. Krek. Na tem slavnostnem zborovanju je lepo govoril o hrvaško-slo-venskem vseučiliškem vprašanju g. Kemperle. Prišlo je mncgo brzojavnih pozdravov. Med drugim je shod pozdravil sveti oče, soproga bivšega bana grcfica Pejačevič drž. posl. Povš« itd. Komersa zvečer se je udeležil tudi rektor zagrebške nniverze dr. Ante Bauer.
—	Katoliškemu hrvaško-slovenskemu di-jaštvu čestitamo na sijajnem shodu, želimo, da bi prvemu skupnemu shodu sledil še drugi in tretji itd. ter izražamo trdno prepričanje, da uspehi tega gibanja ne izostanejo!
Sestanek slovenskih kat. abitur-jentov se je vršil v nedeljo in ponde-Ijek v Ljutomeru. Prišlo je na sestanek do 60 slov. abiturjentov iz vseh slovenskih dežel. Prišlo je tudi 12 hrvaških abiturjentov. Sestanek je uspel nad vse lepo.
Sedmi strankarski shod kršč. soc. avstrijskega delavstva. — Strankarsko vodstvo krščansko-socialnega avstrijskega delavstva sklica;e sedmi strankarski ‘hod dne 29. in 30. septembra v Line. Spored: 1. Sestava in volitev od-sekov. 2. Poročila strankinega vodstva in deželnih organizacij, poroča državni poslanec Adolf Andnrle. 3 Parlamentarno poročilo, poroča državni poslanec Lso-Kunšak. 4. Organizacija in agitacija, poroča Franc Bittner 5. Volitev strankinega vodstva. 6 Časopisje, poroča Franc Spalr\vsky. 7. Karteli, poroča državni poslanec dr. Janez Ev. Krek. 8. Bodoče naloge socialne postavodaje v Avstriji, poroča dr. Franc Hemala. 9. Predlogi in resolucije. 10. Slučajnosti. Za strankino vodstvo Leo p o d K u n s c h a k, predsednik. Adolf Anderle, tajnik.
Liberalni božjepotniki. — „Soča“ in „Primorec" se bratsko zaletavata v romanje slovenskih mož na sv. Višarje ter kličeta kmetom: „Lepo doma ostanite pa pamet rabite in potem OBtane še par kronic več v žepu, ki jih lahko porabite v koristne namene". Res lep liberalen nauki A liberalci se ga drže le deloma! Da se bolj razumemo z liberalci, nai nam dovolijo sledeče vprašanje: „Ali Vam je znano gospodje, ki pišete „Sočo“, če nista pred kratkim romala dva čluni Vaše družbe na neko božjo pot ter potem na vrh prisedši sedla k pogrnjeni samostanski mizi, kjer jima je dobro teknilo, kar so jima prinesli kutirji?" Neverno, kaj bodo liberalci na to rekli; vemo pa, da se je tako zgodilo. Imen in kraja pa ne povemo, ker nočemo nikogar spravljati v zadrego. Povedali smo to le zato, da čitatelji vedo, koliko je dati na liberalne besede. Ne na božjo pot, vpijejo; sami pa hodijo na božja pota v kloštre jest, da si prifranijo par kronic v druee, koristne (?) namene. L;heralna božjepotnika, recita, če ni to res?
Za pogorelee na Ponikvah! — Kakor smo poročali, je silna nesreča zadela vas Ponikve na Tolminskem. Prebivalstvo je brez streh, brez živeža, obleke I Dobra srci naj tu pridejo revežem na pomoč 1 Vsak najmanjši dar se sprejme! Darovi naj se pošiljajo na naše upravništvo, ali pa na gospoda poslanca Lapanja v K o b a r i d n.
Na pomoč ubogim pogorelcam 1
— V komisijo za odmero občne pr (l"b'iiee so 8 t. m. volivn' možje iz okrajev Ajdovščina, Kanal in Girica dežela volili za uda g. Ivana Budin iz Dornberga in zs namestnika g. Alojzija Kosovel iz V. Ž belj.
— Jlinisterski predsednik Ucck v Kob ilju. — Min. predsednik B-*ck *** muli v Bohinju, kjer ostane 12 dni.
V	pondeljek je š <1 na lov na divje koze. B hinjci min. predsednika in njegovo s 'progo jako hvalijo radi njihove Iju-heznjivosti. B»r 'n B ch je bil v nedeljo tud' pri sv. maš'. U ie|i>žil so je bo tudi jutri in v ned>-l|«. „Siov. Narod" se pa norčuie iz p<>božnn»ti min. predsednika, ki |» baje dal za m<š> 3 K k > pravi, nul bi šel ra|ši n« kozarec vina. Liberalcem t- re š s maša ni več po volji. P« pra- jo, da niso proti veri. Kdo vam i erue ?
— Na Velehrndu se je vršil pred doh-ima tednoma »h id, na katerem so se P' sv t '»ali r»z ieni cerkveni učenjaki o »zh dnem cerkvenem vprašamo, kako bi »e dalo združiti rusko pravoslavno c- rkev s kat"l šku. Sh >du je predsedoval
S	>feiicem znani državni poslanec dr. Stojan. Izmed Slovencev sta se udeležila tega velevažnega zborovanja sememški
prefekt dr. Grivec iz Ljubljane in seme-niški profesor dr. Kovačič iz Maribora. Shod je brzojavno pozdravil tudi ljubljanski premil, knezoškof dr. Jeglič. Dal Bog, da obrodi to zborovanje mnogo sadov, da se uresniči želja velikega papeža Leona XIII., da bi naši ruski bratje našli pot v edino zveličavno katoliško cerkev.
Nova oprava dcženc hrambe lu gorskih čet. — Izšla je provizorična naredba glede na novo opravo dež. brambovcev. Barva oprave je siva, plašč ostane za čas še modrosiv. Novi gorski bataljoni so opravljeni nastopno: Č<st-niška čepica je siva, ima običajni zlati emblem s cesarjevim imenom in krono. Moštvo ima na čepici, bela in črna peresa ruševca. Častniki imajo naravne veznice iz zelenega blaga, na njih je srebrna porta s cesarjevim imenom in krono. Jopič ima navzdol ležeč ovratnik. Mesto zvezd na ovratuikn ima moštvo aluminijaste planinke, častniki srebrne, katerih cvet pa je zlat. — Imeli bodo tndi hlače do kolen, nsnjate gamaše in drngo opravo, ki je v gorah običajna in potrebna. Častniška sablja je kratka, čisto ravna in dvorezna. Moštvo ima ka-rabiner in pogorsko palico.
— Preskrbnvanie vojakov. — C. in kr. intendancija 3. voja razglaša, da bo	potrebovalo	od 1.	oktobra t.	1.
do 30. septembra 1908 sledeče potrebščine: Za vojaško preskrbovališče v Gorici približno 4166 q sena, 2245 q slame za steljo, 528 q slame za postelje; za vojaštvo v Kanalu 121 q ovsa, 98 q sena, 60	q slame za	steljo,	75 q slame	za
postelje in 253 in3	drv; za vojaštvo	v
Tolminu 15 q ovsa, 12 q sena, 8 q sla me za	steljo, 24 q	slame	za postelje	in
81 m3	drv; za vojaštvo v	Bovcu: 12	q
slame za postelje in 139 m:1 drv; za vojaštvo v Gradišču 121 q ovsa, 98 q sena, 60 q slame za steljo, 99 q slame za postelje in 266 m3 drv; za vojaštvo v Ronkali: 15 q ovsa, 12 q sena, 8 q slame za steljo, 30 q slame za postelje in 74 m8 drv. Ponudbe je napraviti po posebnem formularju, ki se dobi tudi v „Gor. kmet. društvu", kjer se vidijo lahko tudi natančni pogoji. Za Tolmin, Kanal in Bovec se ponudi lahko ustmeno. Ponudbe je napraviti za Gorico, Gradišče in Ronke pri c. kr. vojaškem pre-skrbovališču v Gorici do 26. avgusta, za Bovec do 20. avgusta pri bovškem županstvu, za Kanal do 27. avgusta pri kanalskem županstvu, za Tolmin do 28. avgusta pri c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu.
— Pod voz je prišel v soboto po-poludne v ulici Ascoli 17-mesečni deček Viktor Prinčič. Deček je zvečer umrl. Ker je sedaj Gospoaka ulica zaprta, se v ozki uhci Ase Ji utegne zgoditi še več nesreč. Zato pozor 1
—- S tretjega nadstropja je padel v pondeljek proti poldnevu v Šolski nlici 19 mesecev stari Izidor Klavčič.
V	dotični hiši ima svojo prodajalno tvrdka Hidžet in Koritnik. Ker je bilo ravno pred prodajalno razobešeno platno radi sence, je otrok priletel najprvo na platno in odtod na tla. Prepeljali bo ga v bolnišnico.
— Ogenj se je nnel v soboto zvečer ob 10'/2 v Gorici Riva Piazznlta štv.
11,	v kuhinji Ivana Loviščeka, ko ni bilo nikogar doma. Sosedje so razbdi vrata. Posrečilo se je pogasiti ogenj. Škoda je neznatna. Ogojegasci bo prišli, ko je bilo že vse pogišeno.
— Varujte se legarja! — Ker je velika nevarnost, da se razširi legar tndi pri nas, prosimo slavno občinstvo, naj se v svojem lastnem interesu strogo ravna po sledečih navodilih.
1. Legar je skrajno nalezljiva bolezen. Dobi se jo po okuženih jedilih in po okuženi vodi.
2. V krajih, kjer se je pojavil legar, smatrati je za okuženo vsako vodo, če ni sigurno čista studenčnica, izvirajoča nad višino bivališč dotičnegi kraja. Kjer je vodovod, velja zinj tudi pravilo, da mora prih»jati iz zbirališča vode, ki stoji višje, kakor človeška bivališča in kakor vse druge vode dotičnega kraja.
3 S sumljivo vodo se ne sme umivati posode, če pa ni druge na razpolago, mora se voda poprej skuhati, ker s tem izgubi okuženost.
4. V »umljivi vodi se ne sme kopati, ne sme umivati z njo, če ni poprej prekuhana.
5. Surove jedi, kakor sadje, salata itd., ki so prišle posredno ali neposredno v dotiko s sumljivo vodo ali celo z gnojnico, so smatrati za okužene.
6. Občine in druge poklicane oblasti morajo skrbeti v krajih, kjer nimajo zanesljivo neokužene vode, za izdatno jQ redno dovažanje pitne vode.
7. Kjer v bližini ni zanesljivo neškodljive vodo, mora se voda za yj0 domačo porabo prekuhati.
8. Pri obolelih za logarjem so po-sebno nevarni odpadki, in smatrati jo zp okužene vse one predmete, ki so prišii posredno ali neposredno z odpadki v dotiko, kakor n. pr. perilo, obleka, posode, postelje, stranišča.
9. Oiebe, ki pridejo ali z bolnikom ali pa r takimi okuženimi prpdmeti bolnikov v dotiko, naj vedno takoj in natančno osnažijo roke v razkuževalmh tekočinah (lisol i. dr).
10 Vsak slučaj sumljive bolezni javiti je takoj oblasti in bolnika takoj izolirati.
11. Paziti je treba tu posebno ni one slučaje lahke obolelosti, ko bolniki ne ležejo in za silo še lahko opravljajo svoje posle. Tudi po takih bolnikih so legar istotako širi.
12. Da se izve, kje da je bolnik nalezel legar, treba je poizvedeti, kje di se je mudil dotičnik približno pred dvema tednoma, ker se legar javi šele po tolikem čašo po trenutku okuženja.
Iz goriške okolice.
g Vabilo k ljudski veselici na Lokvah, katero priredi „Del. p odporno društvo" v proslavo rojstnega dne Nj. c. kr. Apost. Velič. cessrja Franca Ji-žefa I. v nedeljo, 18. avgusta 1907. Začetek ob 4. uri popoldne.
Vspored: I. del. 1. %* Koračnica
— svira domača godba; 2 J. Laharnar: .Pticam" — petje; 3 Govor: Delo nam je slast 1; 4. V proslavo roj. dnč Nj. Velič. a) prolog, b) ces. himna z godbo; II. del. 5. A. H« j dri h: „J»• dransko morje", — petje; 6. Runja-nin %*: .Liepa naša domovino!", — godba; 7. Fr. Vilhar: „Na morju", — baryton sharm; 8 Igra: „ Krčmar pri zvitem rogu"; 9. .Venček nar. pesnij" — po Živorniku (II), petje; 10. Tu ček: koračnica .Triglav", — godba; 11. Fr. Vilhar: .Na goro!"
— sopran in alt s harm.; 12 Šabiv prizor:	.Kmet in fotograf". III. del.
13.	A. E. Titi, iz ouvert. slov. melodij: .Hej Slovenci!"—godba; 14 J. Aljaž: „Oj z Bogom ti planinski svet!" — pe tie; 15. Srečkanie: 18 dobitkov; 16. T. D er ni a č: .Večerni trospev", — za trogl. moški zbor in alt (ad lib.) harm. A. P.; 17 Godba %*; 18. Prosta zabava ...
V»topnina: 40 vin. za osebo, s sedežem 60 vin ; udje vstopnine prosti. K obilni udeležbi uljndno vabi
Odbor.
g Iz Oseka. — Tukajšnjemu županstvu poteka njegova doba. Naravno je, da se Občinarji pogovarjajo o dosedanjem županstvu in njegovem delovanju Vsak, tudi osebno nasproten dosedanjemu g. žnpanu, mora priznati, da enakega predstojnika občina ne bo več imela, kateri bi županstvene posle sam in tako vestno opravljal. Seveda se tndi pri nas dobe ljudje, kateri vidijo v županu .klerikalni strah". — Tako je ob neki priliki izjavil občinski starašina I. P. iz Dolenj, da se mora dati vsa čast dosedanjemu g. žnpanu I. Faganel-n io da takega žnpana sploh ne bomo več imeli. Nekemu Blaža iz Visokega pa ta izjava ni bila všeč, zatorej je bitel k svojemu sosedo gosp. „Jozu“, naj dene omenjenega starašina v .Primorca". In res je tekel ta dosledni liberalni zastopnik, ki je za čas« držav-nozborsk h volitev agitiral za Štreklja, a volil Gabrievčiča, k svojpmu šefu v Gorico, kateri je nagnal v svo,ein .Primorcu" I. P. s klerikalnim strahom. V tolažbo pa Gabrščeku in vsem njegovim podrepnikom izjavljamo, da bo g. Fagi-nel še zanaprej župrnil, samo če bo le hotel to častno Blužbo vsled svoje visoke starosti sprejeti, dasiravno se že marsikateremu .inteligentu" sline cedijo po županskem rlr.čku.
Več Občinarjev.
g Žrtve legarja v g'riški okolici. Umrl je dne 9. t. ra. Jožef Remec i* Vitovlj Nalezel so je bolezni kot zidar v Postojni. Bolni so na tej bolezni še dva mladeniča in dva moža, ki so zidali v Postojni. Bati se je, da se bo-Ipzen razširi, zatorej bi bilo prav, da bi poklicane oblasti odredile varnostne naprave. —
Umrl je 9. t. m. tudi na iifaso Emil Cin g eri e iz Vitovlj.
g Nesreča pri kopanju — V petek popoludne so se kopali otroci v Soči pri Po^gori in sicer tik So-iinega jez«. M-d otroci sta bila tudi brat in se-tr ca Siioa iz Podgore. Sestrica je zsšla malo pregloboko in bati se jo bilo, da bi no utonila. Nje bratec, star 13 let to videč, je koj skočil za sestrico v vodo, Ju bi jo rešil. A nesreča! Mesto da bi sestrico rešil, je Soča njega na dno potegnila, kjer je otonil. To nesrečo je videl sedmo-olec Ribi, ki se je koj vrgel v So^o ter potegnil iz nje sestrico in brata. Sestrica je bila rešena, bratec pa mrtev. Ziieli so ga tresti, a vse zastonj. Zbralo se je na Sočinem brega in na lica mesta več ljudij, kakor tadi komisija, ki je morala le smrt konštatirati.
g Boj med cigani.— V torek zvečer okrog 10 ure kn so stepli cigani pri soškem mostu Podgoro. Streljali so tudi iz revolverjev. Druhal je bila pijana. Klen je bil zelo ranjen.
Iz tolminskega okraja.
t Kmečka zveza za tolminski jokrnj potrjena. — C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega dru-it»a: ,. Kmečka zveza“ v sv. Luciji (pol. okraj Tolmin.)
j Iz kobariškega okraja.
kd Volitve v cestni odbor kobariš-[ki. — V četrtek so se vršila volitve r cest ni odbor kobariškega okraja. Agitacija kobariških mig atov je bila čezmerna. Vsakdo ve, da so Drežničarji pristaši naše stranke; a vseeno so jih [Kobaridci obkolili in prisilili, da so jih peljali na volišče. Najbolj had agitator je bil Poceljan, ki je pretil, če ne bodo volili ž njimi, da jim ne da sirka. Volilcev podžupanov se je vdeležilo 48, naša stranka je imela 21 glasov, liberalna pa 27. Ako bi bili 4 Drežničarj jz nami, bi bili zmagali. Drežniški pod-jžopani niso sami svoji, žalostno!
Iz bovškega okraja.
b Z Bovškega. — Tuli ob času I,kislih kumar* se marsikaj zgodi, kar lategne zanimati širšo javnost. — Naš Iprijnzni Bovec je zadela velika nesreča, ■sli bolje rečeno : naši liberalci pretakajo . prenke solze vsled odhoda svojega vzor-Bnnža, zdravnika dr. Kraigher-ja, in po lisej pravici, saj je bil zagrizen liberalec lin posebe zaupnik „narodno napredne ■strank«'14. Imel je v glavi in na jeziku ■toliko pristnega liberalizma, da je njegov Itodrng, znani „mladic“, prava ničla v ■domnevanja in izvajanju laži — libe-' Bralne politike. Doznali smo, da nas bo It kratkem zapustil naš c. kr. poštar Am-1 Ibri žič. Bil je vnet Slovenec, postrežljiv
■ rudnik in prijazen človek. ZUo |e bil lobče^poštovan in nam ostane v dobrem Bponnnu
| Vkljub tenu, da so pred kratkem
■ snovali samostojno ljudsko šolo na B’inžnem, vkljub tema, da so ravnokar Bozidali dve noti šoli, eno v Čez Soči, Bmdi>r govorijo, da nameravajo ustanoviti v Bo>cu namesto sedanje štiri kar Betrazrednico. Čemu taka potrata? Ali Inorda zato, da dotii neki gospod, ki je B>lo vnet za lastni žep, nekoliko več ■vitlih kronic? — Pričakovati je, da c. ■r. okrajni š ilski svet ne bo br^z po-■rt-be znova obremenil naših abegih davkoplačevalcev.
g Potovalna šola * Btvšici je sicer Belo potrebna, vendar se je bati, da bo Brav težko dosegla svoj namen, kajti po Buni je večkrat nenu g< če gaziti po glo-n B k' in snegu, poleti pa je prav malo . Budi duma, ker so i-koro vsi na prista-3 B»h m planinah.
fl I V S či in v Trenti vladajo prav
-	Btli stne gmotne razmere, tako da ni več oB6'(jote ( b-tbti. D»n za doevom se izse-|d ej0 ne samo poramezmki, ampak tudi Btie družine na Neinšk > in celo v daljno I Bmeriko, da si prislužijo potrebnega , B(oha. — C. kr. okrajnemu glavarstvu v i( Bdlnnnu je treba priznati veliko skrb , B* našega kmeta — trpina. Z*to stalno 0 B,i(nkujemo, da se po njegovem priza-B* po njegovem prizadevanju vendar Bkrat izvršijo velike električne naprave . lS>či in v Trenti, ker v tem slučaja
I	imeli naši Ijadje dovo j zaslužka doma, q B tako bi hitro ponehalo v vsakem ozi-fr obžalovanja vredno izseljenje.
Naša učiteljstvo je bilo do zadnjega časa glavni steber razdirajoče liberalne politike. Radi tega smo prav veseli, da odide iz Bovca znani Kaus, ki je grozen nasprotnik „k!erikalnega zmaja* in v zadnjem času izboren pravdar. Enaka usoda čaka učitelja iz Liga. Naj le gresta, saj potrebujemo boljših vzgojiteljev. CMalemu učiteljstvu v bovškem okraja bi bilo resno svetovati, naj opustijo hujskajočo politiko in vse stranske posle, naj se posvetijo svojemu častnemu poklica ter naj delajo z ljudstvom, in ne proti ljudstvu, na pravi katoliški podlagi. Gospod D <minko v ČszSiči je zelo priden občinski tajnik, oziroma „župan", zelo marljiv liberalni agitator, pa kateor govorijo „zlobni** jeziki, — njegov napredek v šoli ni preveč sijajen.
.Občinski dom“ v Bovcu bo kmala dodelan. Ponosno gledajo Bovčani to krasno palačo, le to je slabo, da bodo morali tudi v žep globoko pogledati. Kdaj in kako se bo izvršila Blovesna otvoritev ni še znano.
„Nujno je potrebno, da se kmala temejjito popravi kapela sv. Trojice, ki se nahaja ob cesti poleg »Oočinskega doraa“.
Glas iz ljudstva.
Iz kanalskega okraja.
ki Utonil je v Kanalu, kakor se govori, nek vojak. Stočil je s še precej visokega mesta v Sočo z namenom, da se bo kopal. A revež je zadel z glavo ob Bkalo in ostal na dnu Soče. — Govori se, da je v Kanala atonil tadi nek otrok.
ki Volitve županstva v Ročinju.
— Dne 7. t. m. je bila volitev noveg* županstva. Zi župana je bil izvoljen g. Andrej Tomežič z vsemi glasovi stranke prejšnjega župana, ki je volila pri državnozborskih volitvah nSloginega" kandidata. Za podžupane so bili izvoljeni tndi možie te stranke: Gg. J >žef Dugar, Andrej Gerbec, Ivan Dngar, I*an For-tudat. Nasprotna stranka je vsled tega izida zelo poparjena; g Alojz Perše, nje prvak, je bil takšen, kakor obrita kokoš.
ki Volitve v cestni odbor kanalski se bodo vršile v pondeljek 19. t. m. v Kanala. Opozarjamo, da je lahko voljen v cestni odbor vsakdo, ne le župani in podžupani, kakor so kanalski »paša" doslej vedno sleparili. — Na delo *orej, da se liberalcem ne posrečijo njih naklepi I
ki Iz Lukovca. — N j glej ga šmenta 1 Tudi v Lokovcu se najdejo liberalci. Pa še kakšni. Kar v svet, v „Primorca" vsipljejo svojo modrost in pošiljajo popravke. Ne boš Toni in tutti qaanti, ki so za teboj skriti I Poznamo, ud kod tvoja korajža in tvoje šopirjenje? Le pojdi zopet še 11 mesecev na železnico, da se boljši naučiš krpucati take dopiske v liberalne liste.
Zlaj pa k stvari. Pa pastimo tadi mi klerikalci vsebino pritožbe pri mira
— pojasnila jo bo namreč že c. kr. sodnija v Kanala — in oglejmo si izjavo gospoda Antona Vončine.
Ni res, da smo mi klerikalci podpisali Vas, Anton! Po pomoti spreme njen ja je bila le hišna številka Vaše ime prišlo je pa v pritožbo ravno tsko, kakor Pilat v v« ro. Šli smo namreč samo v hišo št. 94 kat-re gospodar se piše tadi Anton Vončina in tega podpis smo do-b li, ne fa vašega.
Ni Vaše posestvo, v ii.šo hišo iz med nas nih4e niti stopil m Si| smo vas poznali k>>t skritega liber»lc« Da je to resnica, ne pa Vaše klepetanje po »Primorcu**, dokaže lahko pet prič. Sploh pa velešpošto*ani in veleč. gosp. posestnik, Alt. Vončina št. 156 ko ste bili tako gotovi, da so vas gol.ulivo podpisali, zakaj ste se spravili pravzaprav s klerikalcem, ki ste g* tako napadli, da vas je moral iti tožit? Če ste bili tako gotovi s voj zmnge, zakaj ate vtaknili ligo v žep ! ?
Iz t h vntic, katere I hio pod-priča petero prič, pa je obenem razvidno kakšni da so liberalci povsod, toraj tudi pri nas v L »kovcu Li štrenite in klo basajte po svoiih umazanih I'stih, dali vam bomo že p 'pra, da boste kih -tli kakor „peski“ I Spl h pa ta zadeva s tem še ni končana in ne bo še kmilu Vaše postopanje mori obsoditi še kaka vi*ja oseba, kakor smo (ni, dosedaj mi ubogi in ponižni
lokovški klerikalci.
Iz ajdovskega okraja.
a V Batujah blizo postaje je sezidal g. Malič lepo novo vilo, ki bo kmalu dodelana.
a V Črničah vrlo napreduje naš tamburaški zbor ; žal, da nas zapasti obče priljubljeni g. kaplan V. Vodopivec. Sicer se pa tolažimo, da je preskrbel v g. Fr. Lojku, dobrega voditelja, ki je zelo vnot za tambaranje in petje.
a V Selu bo prih. nedeljo shod sv. Roka s procesijo. Priporoča se vgledcima naprednjakoma, da naj se vzgledno vedeta pri procesiji, da ne bo potreba g. župniku opravljati službe „ policista**, kakor se je pred kratkem pritožila pobožna „Soču“ in Boga boječi „Primorec“.
Tadi iz naše vasi sta bolna dva mladeniča delavca na legirju v Postojni, ktera pa ne dovolijo obiskati sorodnikom. Upanje je, da ozdravita.
a Vabilo k veliki veselici katero priredi „SIov. izobr. društvo za Batuje-Selo“ ob priliki rojstnega dne našega presvitlega cesarja Frančiška Jožefi I. v Selu dne 18. avgusta, na dvorišča g. A. pl. Maiti. Začetek točno ob 4. ari pop.
Vspored: 1. %* „Na planincah* valček, tamb. zbor; 2. D. Fajgelj: BPobratimija“, moški zbor; 3. Nagovor; 4. 1. Haydn: „C9sarska pesem", moški zbor; 5. John Chanbley: „Vals elegante", tamb. zbor; 6. V. V. »Zgubljena stava", šaljiv prizor; 7. F. S. V i 1 -h ar: „Slovenac i Hrvat1*, moški zbor; 8. S. Gregorčič: »Rabeljsko jezero1*, deklamacija; 9. K. K niti: BŽaželinka“, moški zbor; 10. D. Jenko: „Naprej“, tamb. zbor; 11. „Pred sodnikom", šaljiv prizor; 12. P. H. Sattner: „Na planine11, moški zbor; 13. V. Parma: „M!adi vojaki", tamb. zbor; 14. Iv. Štrukelj: „Črevljar“, veseloigra v treh dejanjih ; vprizorijo diletantje „Slov. Čitalnice*1 iz Dornberga; 15. Dr. G. Ipavec: „Zvezda“, moški zbor; 16. V. Vodopivec: „Vesela družba", polka, tamb. zbor. Vdarja tamb. zbor črniški.
Vstopnina: 40 vin. za osebo; sedeži I. in II. vrste 1 K, III. in IV. vrste 50 vin. Po veselici prosta zabava. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
a Ogenj v Rihembergu. — V nedeljo so zažgale iskre iz železniškega vlako travo v Poljski gori v R hemberga. Požar je napravil mnogo škode na travi, na že pokošenem in spravljenem sena in na borovja. Županstvo je storilo potrebne korake, da se odškodujejo dotični posestniki.
Gospodarske vesli.
g Zelene krmske rastline. — Deželni odbor priporoča : Vsled pomanjkanja krme, katero je provzročila tadi dolgo trajajoča suša, je prip oročljivo, da se sejejo rastline, ki nam dajejo od sep-tebra do novembra meseca zeleno krmo. Radi poznega letnega časa se svetuje da se seje od avgusta do septembra bela gorčica (sinapis alba) v svrho, da 8e dobi zelena krma predno nastopijo slane Bela gorčica se seje na široko, na dobro preorani in zrahljani zemlji, katera se potem z brano prevlači. Ta rastlina se hitro razvije in da 30—40 dni po setvi precejšen pridelek. Ribi sb 5 do 6 kg semena za njivo zemlje. Gorčica daje zdravo in redilno klajo za govejo živino, se krmi zelena in senu prinešena, Gorčica se krmi prelno cvete; da se pa dobi vedno svežo krmo do novembra, seje se ista avgusta in semptembra meseca dva do trikrat v presledkih do 15 dni. Ni treba še poudarjati, da se mora zemljišče, ako se hoče dobiti zadostno pridelka, gnojiti s hlevskim gnojem, s superfosfatom (2 kvintala za njivo) in s kalijevo soljo (60—70 kg za njivo)
D »bro bi bilo, ako se primeša semenu tadi ajdo ali proso. Priporočati je, da se prvo tikoj seje, da so izkoristi vlagi od zadnjih dežjev. — Druga krmska rastlina, katera se lahko seje v prvi polovici meseca avgusta, je krmska repa. Sije se na isti način, Kakor navadna repa v dobro obdelani z-mlji 'n 80 rab' 11 80‘ tev ene njive zemlje 1 kg semena, katerega je zmešati s peskom. R >pa zahteva samo enkratno pletev in. nobenega drugega dela. Krmska repa daje dvojen pridelek, namreč liste, katere se lahko zeleno krmi jeseni, in korenine, katere ge krmijo po zimi, enako kakor krmska pesa. Tadi za repo je zemljišče gaojiti. Da se pa dobi zgodai spomladi dobra zelena krma, sejati je jeseni zimsko gra-
šico in sicer 60 kg na njivo zemlje; dobro je, ako se ji primeša nekoliko rži ali ovsa. Zimska grašica daje mnogi izvrstno zeleno krme. Zt dobavo p drobnega semena se je obrniti na d.*želni odbor. Ker js izredno pomanjkanja krme in ker je neobhodno potrebno, da se ohrani živina, ki je za kmeta edini vir dohodkov, priporočamo, da se obrača vsa skrb živinoreji. Zlasti v letošnjem kritičnem letn je toplo priporočati uporabo slamoreznice, s katero se prihrani dobra tretjina sena. Klor ne more rabiti slamoreznice, naj reže seno, korus-nico in slamo z rončelico; čas, kateri se uporabi za to delo, se dobro popliča s tem, kar se na senu prihrani; tudi se more na ta način izkoristiti manj vredna krma, katera gre drugače v izgubo. Priporočljivo je, da se za govejo živino krma pari, kajti s tem se krm* zmehča in je vsled tega prebavnejša in redil-nejša. Taka krma se napravlja na ta način, da se jo mehča v kadeh a pokrovi. Manj vredna krma se zreže in zmeša s koreninami, s peso, krompirjem ali z nekoliko otrobi in s pogačami. Na to mešanico se polije nekoliko vroče slane vode. Vse to se pomeša z vilami, kad se pokrije. Po 24 arah se lahko
■	krmi. Konečno naj se ne zabi na upo-rabljenja oljnatih pogač, od katerih so „sezemove“ najboljše. V vodi zmehčane sezamove pogače se pokladajo dva ali večkrat na dan. Začeti je z majhnimi množinami (porcijami), dokler ne dne-žejo iste 15 kg za delavne vole; 18 kg za pitalne vole; 18 kg za mlečne krave;
06	kg za teleta; 09 kg za prešiče. Priporoča se, da se poklada krma 3 krat na dan. Krma, katera se poškropi z nekoliko Blane vode, naj se pripravi zvečer in zjntraj na se krmi: 1. s slabejšim senom; 2. srednje dobrim Benom; 3. z dobrim senom. Ko povžije živina omenjeno krmo, naj se takoj napaja.
g Zadružno prodajanje živine.
—	V sedanjem časa se živina lahko prodaja, posebno pitana živina. A kdor razmere pozna, mora uvideli, da je ves način prodajanja neprimerno neokreten, da je prodajinje na eni strani v škodo kmetom, na drugi kupcem. Kadar ni dosti kupcev, goni posestnik svojo živino na sejme, živina trpi pri tim, posestnik potroši veliko denarja, zamudi časa. In kadar kdo živino potrebuje, kako jo mora iskati, kako jo iščejo mesarji, koliko zamudijo časa, in to deloma podraži me*o, deloma znižuje ceno, ki jo dobi kmet.
Težko je zapustiti staro navado, včasih pa sc mora le kaj novega uveati, če je koristno in izvedljivo.
Meseca janija t. I. posvetovali bo se Tirolci na Danaja o tej stvari in sklenili, prodajanje živine tako urediti, di se bo vršilo po zadrugah. Ker pa Tirolska ne pridelava toliko pitane kakor plemenske živine, se bo podedovalo le pri prodajanju plemenskih in delavnih goved. Na Tirolskem je nastalo v zadnjih letih mnogo živinorejskih društev, združenih v zadružnih zvezah. Ta draštva bodo zvezam vsak mesec naznanjevala, koliko in kakšne živine ima draštvo naprodaj Zveze pa bodo stvar objavljale v strokovnih listih, zlasti v velikem kmetijskem časniku: „W:ener landu-irtschalliche Z9i-tung**. Kdor potem želi kupiti živine, naj se obrne na zvezo in naj natančno naznani, kakšno živino potrebuje. Zveza bo potem kupcu naznanila, kje to naj&tje kupi, kupec se popelie in zaupni možje bodo pripravljeni, brezplačno voditi kupca od hleva do h'eva.
Tirolska ima zdaj pet zadružnih zvez za živin.rejo, eno zi ssvern > Tirolsko, drogo za zadruga ob spodnjem Inn, tretjo za pokra|ine ob zgornjem Inu, četrto za vzlndno Tirolsko, peto za okraj Sterzing.
Te živinorejske zveze začele bo tudi napravljati lastne živinske razstave ali sejme, ter niso več navezane na stare sarnenjske določbo, ki so prečestokrat v prid le raznim mestom in trg)m, ne pa posestnikom.
Tako se mora nrediti prodajanje živine povsod, tudi pri nas. Lihkj se |o izvede, če bi se hoteli posestniki zlražiti v živinorejska druttra, ali če bi hiteli to stvar dobro pr—• *liti in poslužiti se svojih posojilnic in drag h zadrag r ta namen Naš gospodarski r«zvoj se ne sme zadovoljiti s posojilo cim;, če nočemo popolnoma zaostati.
Loterijske številke.
10.	avgusta.
Da naj.............. 42	3 V	II	43	66
Gradec...............41	89	8	3i	8*
•-''V*	-vv^*
,Centralna posojilnica4 j
^	registrovana	zadruga	v	gorici,	ulica	Vctturini	št.	S).	^
^ Posojujc svojini članom od 1. novembra 1905	§
nfi mesečna odplačilo v petih letih
in sicer \ obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907
na menice pn fi°|0, nn vknjižbo po S'|20|o
Hranilne vloge se obrestujejo po 4',2 °d sto.
Anton Kuštrin, j J. ZORII
60Sj
trgovec v Gorici
oska ulica št. 25
priporoča častili duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na d“želi svojo trgovino jedilnega blaga n. or. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Koifii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/, kila in od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Ciiila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joclt-maenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Gosposka ulica št. 10,
priporoča svojo naj večjo zalogo raznovrstnega blaga, kakor: perilo za gospode, raznovrstne pletenine, jagererajce, nogavice, rokavice, najlepša izber: nakita za ženske obleke, čipk, trakov, svil, pasov, šerp, čipkastih rut, predpasnikov, modercev, pajčodalov za birmance itd.
Vse potrebščine zn g. šivilje in krojače.
St. 557.
L
Objava.
Varilstvo podpisanega zavoda tj<‘ sklenilo, z ozirom na tacasnc težavne razmere denarnega trga. znižati viumf; merilo za eskompt zastavnih pisem otl	na	95°|o.
V Gorici, 8. avgusla 1907.
Ravnateljstvo deželnega hip. zavoda.
^	 a
lossEsss^asEzaBzai
Hotel
pri zlatem jelenu
v Gorici.
Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. JVad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, steki ni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe. keglišče. — Izborna kuhinja.
— pizemsko in puntigamsko pivo. — Raznovrstna namizna vina in v butelkah. — Za prečastito duho vščino soba seperatna zmiraj na razpolago.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča F?)	udani
Jr#	A.	Dekleva.
(SfcuSči <3£><žž> <3£»
.Štev. 2;iHiS Op.
VIKTOR TOFFOLI
velika zaloga oljkinega olja iz naj-ugodnejih krajev.
Gorica vla Teatro št. 20 6orlca, vla Semlnario št. 10 0l,e za luč 40 kr. lit.	Olje	corfu 61	kr.	lit.
fineje 56 „	„	„	bari	60	„	„
bolje 56 „	„	„	lucca	70	„	„
dalmat. 56 „	„	„	nlzza	80	,,	„
Istrsko 56 „	„	„	najfin.	I	gl.	„
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici.
And. Fajt,
pek. izvedenec (iorlcn g—■ tekallšč« l-r. Josipa št. 2 (lastna
hiša.
Jerršujc naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k hor aa nove maše in godove, kolatv za birmance in poroke itd. Vsa naroči/a ievršuje točno in natančno po helji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Razglas.
Naznanja se. da
javna dražba
zastavil II. četrtleta, t. j. mesecev
aprila, maja, junija 1906
začne v
pondeljeh, 9 septembra 1907,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
V Gorici, 7. av^u t« 1907.
•chih. cl
Stisk* nit« ra
viiio;
d
— | najboljše stiskalnice za vinn
in OLIKE so naše stiskalnice ..HEHKUL"
najnovejftega in najboljšega Rentam z dvojnim iiiiioprotrganim pritiakalom; zajamčeno najholfct* delovanje, ki prekata vse d rt: go stiskalnice ; hidravlična atiukalnica, najl><)|jšu mitu* uiatlfnt' patentu« P U n U t) ftl I JI** ki delujejo same »Min* ftkropiluicc f|U I l il U III H od veho, no da bi jili bil<» treba (Toniti. IMujrl. mlini za grozdje, *adjo in oljke. K<>I.Kalnico za grnidjo. Vinograd*ki pluui. Suhi 1 uic«• ra nadje in drugo vegetaliie, iiv-ijeiiHke in mineralne pridelke.
Stivkalnice za Heno, alamo itd. na roko. Mlatilnice za žito čistilnico, ruftjtalnice. Slamo resnice, ročni mlini za žito * razni velikosti in v*! drugi »troji za poljodoUtvo. i/doluj0 in prodaja z jamstvom kot po-•ebnoHt najnovojo, izborne iz-kuleiie, kot najboljšo prip'-znane in odlikovano aestavi
Pii. Mayfarth S G
tovarna za poljedulsko in »Hinke »troji* D^~ 11» IH NAJ l'
II. Tnhomt ranite it. 71.
Odlikovani v meh državah »veti z nad 6'1'J zlatimi in srebrnimi kolajnami. Cenik n podobami in tiihOtfoAtctiliia pohvalna pUma. Itn/prodajal«! . in /.antopniki Ne iščejo pomudi, kjer At* ni*»10 zastopani.
auloinat. Škropilnica.
J
Sv
■
i
|
w
m
rw>
se bodo oddali
v Gorici v ulici Corso Verdi štev. 22 v najlepšem kraju mesta razni prostori za trgovino s skladišči vred. Jeden teh prostorov bi bil pripraven zlasti tudi za lepo kavarno. Reflektanti na te prostore se vabijo, da se s svojimi ponudbami obrnejo na načelstvo podpisane »Centralne posojilnice", ki je lastnica dotičnega poslopja.
V Gorici, dne 2. avgusta 1!)()7.
Načelstvo ..Centralne posojilnice" v Gorici.