foštno tekoči račun št. 24. -- Conto corrente con la posta. Pobu . ..I številka 25 stotink. Izhaja: vsuko srctio popoldne in soboto ziutraj. Stane za celo lew 15 L. < fjol leta 8 L. « Čeirt leta 4 L. Za inozemstvo celo leto 35 L. Na naročila brez do- post ane naročnine se ne more/no oziratt. Odgovo'ni iircdnik: Poldt Kcmperle. memmw Št. 64 V Gorki, v sredo 12. avgusta 1925, utovui. ankirana pisma se sprejemajo. Ofilast *c računajo po dogo- voru in se plačajo v ne prej. List izdaja kon- sorcij >GOUISKI: STRA2E* Tisk Zadružne tiskarru v Gorici, Riva Piazzut- lu št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Marneli štev. 5, — (prej Scuolc). — Jasni se. Ljubljcmski »Slovenec« od 6. t. m. k princsel poročilo z naslovom »Mla- dinsko gibanijc v Trstu«. Tam izve- s'ča, kako se je im nedavnih zborih »IJdruzenja slovanskih sredniešolcev i' Italijh in »Zveze mladinskih druš- lev« v Trstu osiro napadaln in obso- hilo tržaško narodno vodstvo radi breznačelnosti, da, napad se je celo vsebno obrnil zoper njega, ki daje te- nu vodstvu bhtveno lice — zoper dr. Slavika, češ, du je samniv vlasto- ilržec. Izvestje je toliko važno, da ne gre, da bj ga naša javnost prezrla. Posc- bej pa imamo krščansko socialni de- hivcl vzroka dovolj, da se ozremo wwj ter ga vzamemo v poštev. Težko da se je kdaj kateri čin od uas krščanskih socialistov od »na- rodiur'< Ubcralne strani huie obsojal kot baš ta, da smo se v javnem detu osanwsvojili od tržaškega oficielne- au vodstva. Narodno vzgojno in i)ro<;vetno delo se je moralo lo- čiti takol od početka, zakaj li- heralno mišljenje in ravnanje Trža- cannv krščanskim delavcem ni dovo- Wo, da bi se z njitni strnili. Zato smo si rim prej uredili lastni ustroi Pro- ' syctne in Dijaške zveze ter si ustva- r'Hi prosvetmt glasila: »Mladiko«, ka- sneje »Naš colnic« in »Rast«. Skup- UP< J)il sc /*' zcicelo delo v narodni po- titvkh, kor mim je je na Primorskem ostalo, in bili so neki dobro mišljeni nsnutki za vzajemno all celo skupno Kospndarsko delo. Toda prišh je, da snio ostali v zadruznistvu ločeni in tudi politia 10 smo se razdelili. Ne . da je Into od naših mladih clelav- cev-prcdnjukov res junasko. da so tačcis vztrajali! Komaj je minulo kako leto. glej, pa imajo lepo zadoščcnje. Uspelii dela, lair jih more biti v nasem izjemnem polozaju, potrjujejo, da so oni nasto- pili pravo pot in da vrlo korakajo. Zaupanje narod a do delavcev in njih dela raste. A kar hoc em dunes poseb- no poudariti: razmere v samem Tr- stu se tako razvijajo, da pricajo, ka- ko pravilen in nujen jc bi! nastop go- riških krščunsko socialnih politikov. Tudi libcrahui mladina namreč hole ' Utsnejsih nacel in išče, kod bi ven iz megle, v kateri se le še častitljivi tr- žaškl voditelji tako ugodno počuiijo. No, za vse odkritosrčne noštenjake, ki so se dali begatt liberalnim slepi- lom, pa mora pasti poglavitna spo- tika ob dcjstvu, da danes lastna libe- ralna mladina svoje voditelje do pike tako označa, kot so jih rnrsi politic ni delavci, ki zato niso mogli z njimi skupaj naprej: »Dr. Slavik je vlasto- drzec, ki ne pusti nikomur gibati, ki ubija vsako iniciativo, samo da lazje ostane mi krmilu«. Ta dejstva smo hoteli dwies pri- biti, ker so znamenite price za nas. R. Kaj se godi po svetu? Nobenctfii razyoja ni mogoče v zgo- clovini prisiliti. Cas prinese satn dobo zor.ienja. V italijanskem političnem živl.ienju je že dolgo nekak zastoj, fa- šisti so v zboniici in v vladiiih pala- čah, opozicija pa tabori na Aventinu. Lju-dlstvo pai čaka, kdaj se bo že iz te tišine zaslišal korak napre.i. Danes se vse časopisjc bavi z od- stopom bivšega ministrske.ua pred- sctllnika Viktorja Rinanuela Orlanda od političnega življenja1 v Italiii. Opo- ' zicionolni m fašistovski tisk prinaša dolge članke o pomenu in noslcdicah teffa koraka za nadaljni razvoj poli- t:čnih borb v državi. Tudi mi, niailien drobec Slovunov v mcjah italijansfe d'rzave ne smemo iti brezbrižno mimo tega diogodfka. Kakor trobijo v Rimn, tako piskajo tudi pri nas. Zatn je važno. da si pre- dočimo tudi, kaj bo zda.i ukrcnila opo- zici.ici, ko je iziTiibila cno svoiili n»aj- bo!j hrihtnih glav. Sivi borci se umikajo. Stare rirnske legije so bile razvr- ščene v bojn na tri vrste. Ko je sila prikipeia do vrhnnca, tcda.i so dejali Riinljani »res ad triarios venit«; tria- rijci so bili stari, v boijih izkušeni in osiveli vojaki. S sigurno roko so odbi- .iaii sovražnikov naval, če so pa vi- deli, da js nasprotnik v večini in je vsak boj zamain, so se v lcpein reidln lunaknili in že čez par korakov nasta- vili prsa in kratke bojne nože sovraž- nikn nasproti. Po luwadi so tedaj zinagali in rešili domovino. Ko' je zavladal v Itali.U fašizem s svojim odločnim in vsc kar je bilo nasprotno prezirajočini nastopaiiiem, se niso več mogli stari veterani bo- riti. Umikali so se korak za korakom in zdaj čnkajo, kdaj jih zopct domo- vina pokličc v stisiki. in obirpu. Od- lični vodja italijanske Ijudskia stranke Stnrzo je moral, vsled* spretneRa ro- varjenja in hlimbc snopariev na naj- višjili mestih spustiti orožic iz rok in iti v pregnanstvo. Z njim je doletela cnaka nsodia tndi nekdanje.i>a minisir- skega predsednika Franca Nittija, pr- * vega pobornika za mir med narodi fcivrope. Moral je iti med sveit, pre- Ssnanec iz domačije in tam oznanje- vati svoiie naukc, ker ni našel doana I^lodnili tal. Nevstraseni Donati, glavni nrednik »Popola« je nloral tndi bcža- tii. Za njim še dva, trije drujji opo- zicionalci. Vsi ti možje, ki so bili tesno zveza- ni z zgodovino političnih dbgodkov v It-2i1iji. so se raje nirmknili. kot d,a bi se odi>)vedali praviei, da smejo iavno izpovedovati svoje prcipričanje in i:> tndi z zakonitimi sredstvi .siriti. Preteiklii tedXMi pa ie poslal vodja o.^ozicije Orlando zborniencmn pred- sednikn pismo, kjer vrača svoj po- slansJd mnnidlat in se umika iz politi- čnega življenja. V pisrrin, ki so ga ob- javili vsi večji časopisi, (— take pri- pombe so potrebne, sicer... — op. stavca.) pravi Orlando, da ga jc vrsta izkušcnj izmodrila in pončila, da ni vj resni listi, med ttMiii je enkrat tudi fašistovska »Idea Nazioriale«. Ta očita Orlandu, cIli si je izbral najslabši trentitek za svoj od1- stop. Sicer pa priznava, idla za moža Iiberalnega nnšljenja kot je Orlando ni več obstanka v javnem življcnju v Italiji. Opozicionalni listi izr.aiža.io npaiije, da se bo Orlandio še povrnü v domo- vino, ko ga bo klicala, poudarjajo pa istočavsno, da dokazuje Orlandov od- stop, da je onemogočeno vsako i>o- litično delovanje, ki ni pod fašistov- skimi paragrafi. Tudii vladli sami je neljuba Orlan- dova ostavka. Ministrski predsednik Alussolini se je na vse kriplie trndil, da bi zvabil opozieijo z Aventina v zbornico. V svoji dalckovidnosti pač dobro razume, da ravno delovanje o- pozieije da vsoniu javnomu življenju nečat nstanovnosti in demokratizma. Vs'.'cd! tega ponieni ta Orlandlov ko- rak tudi precej. Na razpotju? Vsi po'litiki se sed^aj izprasuiejo, kaj bo ukrenilai opozicija, ki jo je Orlan- do prepustii Qiolittiju in Salandri. Čujejo se že glasovi, da bodo vsi o»poziciomalni poslanci položili svoje posla,nske mandlate ter na ta način dokazali, da ni več možna postavna opozicija. Drugi, incd temi v prvi vrsti neodvisni bojevniki pod vodstvom po- slancev Viole in Bavarn so pa proti teinti, ker ne bi več mogli širiti svojih vrst, če jih ne bi več varovala poslan- ska nedotakljivost. V tem zaenkrat le šc teoretičnem omahovanju se čujejo razne never- jetue govorice kot, da je Orlando že zopet v Rimu, potem zopet, da bo Mussolini zbornico razpustil ter raz- pisal za jssen nove volitve. Pribiti je pa treba dlejstvo, da jc nai- stop bivšega ministrskega predised- nika presenetil vsc, celo vladne kro- ge in da tudi tom ni ijubo, če bo šlo tako dalje kot doslej. Morda bo rav- no ta dogod'ek povzročil. da bodo trezne glave začelc iskaiti potov za resnični mir in red, ki si ga iskreni ci'nnioiliubi tako žcle. DNEVNE VESTI. Glas iz dežele. »lldinost« z d!nc 5. t. m. št. 183. pri- i naša na uvodnem mestu članek z j zgornJSnjim naslovom, pisan po ue- kem »iskrenem« rodoljubu z doželc. Namen, oziroma eilj cetiega dio-Igcga ' članka jc, pred širšo javnostjo po- vzdigovati edinjaske voditelje ter za- krivati njih politiko, ter na drugi stra- ni blatiti naže ljudske zastopnike in voditelje. ČLankar ostro obsoja uaša glasila radi vednih napadov na njih najza- sluznejs'j mozc, pozablja i>a navesti tudi dejstvo, od kj^ in zakaj prihaja- jo ti napaidü. Ali mar niso ravno edi- njaški listi tisti, ki v svojih člankih Stran 2. »GORIŽKA STRAŽA« često napadajo najvcč naše organ iza- cije? Ali ni ravno »Edinost« v zad- njem času ostro napadala naše delo in predvsem velezasluženega poslan- ca drja Besedlnjaka in pol. tajnika dr.ia Bitežnika? Unievno ie torej, d,a mora naša »Gori ška Straža« na taka in podobna podtikanja tndi priimerno odgovoriti. »Straža« je g'.asüo delov- nega Ljudstva, njena dolžnost je, da tndi zastopa svoje Ijudstvo. in 6e je potreba t«di posveti brez za.dtržka na vsako pocctje, ki se dogaja v skodo delovnemn ljudstvu na tem ozemljn. To od nj-e zahtevamo! — Vprašamo prav uljudno gospodti dopisuika v »Edinosti«. Ali je delo uasega vod;i- telja, neumornega poslanca Bcsedinja- ka, ki se res z vso močjo tnidi, dla bi bil poslancc v praveim pomenu bese- de, sejanjc razdora in razko'a, med ljudstvon;? Kam se naše kmetsko de- lavsko ljudstvo v vcliki večini zatcka v raznih važuih in gospodarskih za- ¦devah? Kmetsko - delavsku zveza v Oorici je središče našili deželskih or- ganizacij, v njo se zatckamo z razni- mi prošnjami in od nje diobimo rešei- nih nešteto raznih rekurzov. spisov itdl brezplačno, kar bi v nasT>rotnem slučaju stalo ogroinnc denarje. To je delo naših voditeljev, gospod dopis- nik. Ali ne dajajo s tem ler>e zglede res narodtiega dela in bratske in kr- ščanskL! strpnosti? Na kak način ven- diair sejejo> razdor in onemogočujejo vsako uspešno in izdat.no delo kot na- vajate v Vašem dopisn? Na kak na- čin so ti Ijwdlje najboljši pomagači ¦nasprotnikov, ki prežijo na n:iš na- rod? Čudimo se, da ste se tako daleč zatckli s svojim izvajanje.ni, da vsak razsoden človek obsoja to grdo pod- tikaniie. Ali ni ravno »Goriška Straža« list, ki je vladnjočim organom največji trn? To dokazujejo kar za'porcd'ne za- plembe ter obsodbe njenega odgo- vornega urednika*. Lailiko bi na- šteili še nešteto sitnosti in izkušenj, ki so bile naperjene proti uasim vodfitc- ljem v najrazličncjših stvareh od strani javnih oblastev. Toda to bi bi- lo odveč, kcr naše Ijndstvo dobro za- slednje ves potek dogodkov. ki se go- de v naši sredS. — Prcipričani bodite, da s takim pisanjem v »Edinosti« ne hoste veliko ali nie doprinesli k skup- nemu idtalu, pač pa mu Skodovali. Za- to svetujemo, da n eh ate s takimi na- padi, ker s tem ne žalite lc naših vo^ ditdjev, anipak veliko večino ddov- nega ljudstva, ki se jih z vsam zaupa- njcin oklepa! Eden v imenu mnogih. Dijaški tečaji. Te dni so se zbrali v starodavnem cistercitskem samostanu v Stični slo- venski krščansko - socia'lni dijaki iz Slovcnije, da se pripravijo za svoje poslanstvo. V tihoti potekajo ti dne- vi in v resnobi. Polni kipečega življe- nja pa bodo trenutkr ko se bo širši krog istoinisleče niladine zbral v če- trtek pri Kamniku in zboroval. Iskre tch zborovanj bodlo zanetile med ljudstvom nciigascn plamen. Tudi naši dijaki se bodo zbrali na svojem glavnein tečajn; v »verskill dnevih« pa bodlo sli kot skozi ogenj očišcenja. Kra'jevni sestunki se že vr- sijo. Vsi v duhu poglobljenja in do- nmevanja svojega socialnega. poslan- stviu Boff naj rosi na to plemenito de- lo katoliške slovenske mladine svoj bilagoslov! „Rast". »Rast« se razpošilja. Vse čč. gR. duhovnike, učiteljsrvo, naša društva, izobražence prosiino, da poravnajo umpreje po priloženi položnici na.ro- čnino 2 liri. Tovariši dobivajo »Rast« tudi pri svo'jih oikrožnili tajnikih. Agitirajte zii njo, širite jo, da bo rasla vedno krepkeje in socnejc! — Odbor DZ. V znanje. Zbor svečenikov sv. Pavla bo imel svojo redno sejo v četrtek d,ne 20. av- gusta ob navadni uri in v navadnih prostorih in m v četrtek 13. avgusta, kakor je bilo javljena Rimsko romanje. Opozarjaimo one, ki so se odločili za romanje v Rim, dla prinaSamo v današnji številki podroben spored. Priporočamo vsem ramarjem, da si ga shraiiiijo. Romanje na Marijino Celje. Dobro uro od Künala lezi v pri- jaznem pogorju Ijubka romarska cer- kev na Marijincm Celjiu Tje gori bodo v soboto zvečer in v nedeUo v rani'm jutru romali naši fantje. da se poklo- nijo Brczgrešni in izpričajo javno svojo vero. Dobro vetno. da ie verski preporod podlaga srecnemu zasebne- mu življenju in edino noroštvo za pro- speh naših druzin. lato pozdravlla- mo v imenu misega vernega ljudstva ie fante-romarje in se veselimo pri- sieno njilwve odlocnosti in verske za- vesti. Spored romanja bo naslcdnji: Ro- marji naj gredo od doma ze na praznik popoldne. Vlak odhaja iz Go- riee okrog 5. ure zveecr. Pcliejo naj se do Kanahi. Vožnja za tia in nazaj stanc okrog 9 Hr. Kdor ne bi sei s tem vlakom, se lahko pelje z brzovlakom, ki vozi iz Goriee ob 7.45 uri zveeer. Zveza z ajdovskim vlakom ie ugodna v Prvacini. Ko pridejo romarji v Kanal, lahko deloma prenoec v Kanalu. hier jim /?o dana tudi prilika za spoved. Drugi romarji gredo na Marijino Celje, kirr bodo istotako lahko našli spovednike in prenočišča. V soboto zveeer ob S. uri bo v romarski cerkvi blagoslov. V nedeljo zjutraj ob 6. uri se zaene pr- va sv. rnasa s skupnim sv. obhajüonu Druga sv. maša (farna) bo ob 8. uri, ' tret ja slovesna ob 11. uri tako, da jo lahko dosežejo tudi oni romarji, ki bi slueajno zakasnili in prišli v Kanal z vlakom okrog 9. ure zjutraj. Sv. ma- so bo daroval vč. monsignor A. Ber- lot, pridigal bo pa vč. g. dekan V. Bele iz Kanala. Romarji naj vzcanejo hrano s seboj. Oni, ki so se zglasili za kosilo, imajo hrano zagotovljeno. Popoldne ob 3. uri bo proeesija in nato blagoslov. Ro- marji se bodo lahko vrnili z vlaki, ki odhajajo iz Kanala okrog 6. ure zve- Cer. Romanja se udelezi tudi »Gori- ski godbeni krožek«. Romanje, ki ima izkljueno verski ziurectj, naj bi v naših fantih rodilo obilo sadov verske dejavnosti in ro- silo nasim druzinam blagoslov, kate- rega vsi tako zelo potrebujemo. Dijaška Matica v Trstu javlja, da se bo vrsil visokošoLski zbor vseh v društvu volanjenih viso- košolcev, dne 23. avgusta t 1. v Trstu z običajnjm dnevnim rccJ.om. Glaso- valno in volilno pravico imajo viso- kosolci, ki -so se vpisali v 0. M. do 1. jannarja t. 1. in ki so v rediu v čLana- riiK). — Odbor. Konferenca. Sod. S. C. J. za Črniško cllekanijo bo dne 18. avgusta v Oseku. Udeležba obvezna! Zaključek glasb. tečaja v Gorici. Štirinajstdnevni tečaj za org. in pe- vovodjie je bil zakijučen v soboto. Opoldne je vstopil v učno dvorano ves učiteljski zbor z E. Adamičem na če- lu. Pred razdblitvijo izkazov o obis- kovanju tečaja je imel g. E. Adamič kratek nagovor in izvajal sledeče: Kar ste se nauČiJi na tečaju, naj Vam bo pot, ki pelje kvišku, ki pelije tja gori, odkoder je naša hčerka glasba. Spoznali ste, da je glasba umetnost, katere se moramo vedno učiti. Naj bi Vam bila bodrilo v Vasem življenju. tolažba in pomcč v tcžkih časih. Kar znatc, kar ste se naučili. moratis pa pod'ijati tudi drugim. Ohranite in ne- gujte nam našo pesem. — V iinenu pevskega oddelka jc govoril g. D. Do- ktorič in poudarjal medl drugim, da je naloga ix>vovodie dvigati s pesmijo srcii našega ljudstva. O. župnik Kju- der se ie v prisrcnlh besedah znhvalil učit. zboru v imenu ¦s|luš:itel.iev teča- ja. — Popoldne so si udelcženci ogle- dali delavnico našega mojstra 1. Ka- cina, orglje v cerkvi sv. Ignacija in muzikalije v Kat. knjigarni, zvečer se jc pa vršila v Marzinijevi dvora.ni glasb. akademija, katero je počastil s svojim posctom tudi prevzv. knezo- n-tdškof. Zbor »Mlaidlike« pomnožen z udeleženci tečaja je izvajal E. A da mi- čeve, Vodopivö^ve, Ravnikove in medium. Žgančeve sklladbc. Odč. Fri- da Ščekova je zapela Vilharievo »Ro»- ' žico« in R. Straussov »Večerni sen«, j g. Peni Bratuž pa dve E. Adamičevi. ' Na klavirju sta spremljala g. E. Adia- mič in gdč. Qhita Bortolotti. ki je po- dala v toplo občuteni interpretacijl dve Chopinovi klav. skladlbi. Kakor zbor pod Kumarjevim in Bratuževim vodstvom, tako so želi vsi proizva- jalci bunia priznanja, ki so dosegla višek ob proizvajanju E. Adamičevih timotvorov ob navzočnosri skladatc- lja samega." — Po akademiii so se zbrali v učni dvoraaii Alojzijevišča slušatelji in učitelji tečaja ter se po- slovili. Odbor Pevskega oddelka P. Z. se najsrčnejše zahvalijuje vodstvu Aloj- zijevisča zii blagohotno prepustitev prostorov z vsem, kar je bilo potreb- no za tečaj, nodaüji'ji mojstni g. I. Ka- cin, ki je dal brczplačno na razpolago koncertni klavir in izvrstcn harmonij ter ustregel kakor vedlno z \rsem, za ka,r je bil naprošen; hvala vsem dru- gim, ki so pripomogli k iispehu na ta ali na oni način. Konečno poišiljamo svoje tople pozdrave gg. prediavate- Ijoin, ki so prišli od daieč in povzd'ig- niili tečaj s svojim irmom in s svojo navzočnostjo ter jim kličcmo: pridite šj! — Poročilo o tečaiu samom še priobčimo. Špasni Radič. Strie Radič bi rad zdaj takoj udej- stvil svoje vdehrvatsike načrte. Prej jc imel polna usta hvale za Slovence, zdaj pa se Ie takrat sponmi na nje. ko jih je treba opljuvati. Mož ie men- da že spremenii zadnji S pri nazivu clržave SHS; zdaj ne bo vcč država Srbov-Hrvatov-Slovencev, ampak Sr- bov-Iirvatov-Scljakov. Nov trg v Sloveniji. Živahni industrijski domžalski o- kraj, kjer poisebno cvete slamnikar- stvo, je v nedeliio učakal. da. je bil gkivni kraj Domžale povišan v — trg. Novi trg štejc okrog 2000 prcbivalcev, „Loket" na ustih. Tako bi rekli pri nas ljudlie, da ima- jo v Jugoslaviji časnikarji. Radikali in radičevci so dali na svetlo nov ti- skovni zakon, ki predvideva silno vi- soke kaziii že za majhne tiskovne pregreške. Novinarska zveza je že opetovano nastopila proti tafcemu za- koTiu, ki ubija vsako svobodo pisane besede. — Sicer se pa mi le bližje ozrinio, pa bomo še kaj voč opazili... Še enkrat o dobrih sosedih. Poročalli smo žc, da je Poliska iz- gnala tekom 24 ur vse nemške držav- ljane čez niiejo. Nemci so vrnili Silo za ognjilo ter izgnnli vse poljske dr- žavljane v istem roku. Stavka z lakoto. V Sofiji je zacelo stavkati na že ix? ječah znani način 900 političnih jetni- kov. Odklanjajo vsako hrano ter za- 1 htevajo, da pridejo pred sodnikc, kjer j naj se koneno odloči niih usoda. O, ' krvava Bolgarija! Neobjavljen dokument iz politične prošlosti (Daije.) Primorske. Dooela svobodni so pri imenovanju učiteljev po § 6 navedenega deželne- ga zakona in potrjevanje po dežel- nem šolskem svetu je vsled določil § 50, odstavek 4 dr. šolskega1 zakona od 14. 5. 1869 le goli forrnalizem. Povi- ševanja v višje plačilne razrede, ki so se nedavno vršila po okrajnih šolskih svetih in predložila deželnemu šol- skemu svetu vsled novega zakona za ured.itev učiteljskih plnč od 15. okt. 1896 št. 30 d. z. kazala so po- sebno v graidliščanskem okraju, da vladajo po okrajnih šolskih sveti'h preninogokrat oscbni vplivi, katere odstra.niti je dolžnost avtooioinne in politične upravo. Učiteljstvu na Ooriškenn jeb je vsled takih neugodnih razmer upa- dati pogum. Boljše moči zamišeajo deželo, katera nc plačava ali pkičava beraški, kjer nhnajo prilike prosto po svojorri stami se gibati niti popol- i niti pičle izobrazbe, katero jc prejdo na učiteljišču v Kopru. Vaša Prevzvišenost ni imela prili- ke oglecDati si bližje koprskega učite- ljišča in ne pride do spoznania gole, žalostnc istine, sredi katere mora ži- veti štiri leta mladina, ki ie odmenje- na vzgojevati in podučevati ä'.ovenskc otroke, štiri leta življenja, ki so naj- bolj vzprejemljiva, odločna za du- sevni razvoj colega življenja. Vaša Prevzvišenost ni mogla do'zreti te kaznilnice naše učitdjske mladine, ker jo zastirajo in prikrivaio osebe v kojih rokah je deželna in politična uprava. Kedor ni videl barbarske po- rive strasti potilične druhali v istcr- skih mestih proti slovenstvu sam na lastne oči, Vaša Prevzvišenost, ta ne more verjeti, kako se pridi in mori naša učiteljska mladina v Kon-ni! Mesto Oorica ima vsd pr edino go je za na-pravo učnih zavodov. V mestc- cu Kopru ni niti lirvatskc in slovcn- ske dece za vaidlnico. Zakaj politična ablast v Trstu trpi to kričeče stanjc učiteljišea v Kopm, zakaj se ne zgane mx^di dežclna uprava? Odgovor je ja- sen, prihaja sam po sebi. Davčno breme po okraiih na zem- ljišča po cni plati, demoralizujooi uničujoči upliiv Kopra na, učiteljski narascaj za slovenske okraje pev dru- gi plati, dokazuie neovrgljivo, da gre ves siste.m deželnozborske italijanske večine podpomagan po politični obla- stii v Trstu na to, da se vzdiržujejo okraji slovenskega prebivavstva v materijelni in mo rain i odvisnosti ita- Iijansko - furlanske manjšine v dleželi in mestu Gorica. Iz dcželnega zaloga daje se odi leta do leta podporščine 6000 gld. okraj- nim cestnim odborom, kar znaša za zadnjih 30 let 300.000 gld. Na skupni izravni davek Oradiščanskega, Tol- minskega, Sežanskega in Goriškega okraja, nad 50.000 gld.. na leto, pobi- ra se recirno poprečno naimanj 20%, kar znaša za 30 let 3,000.000 gld. Vasa Prevzvisenost potovala je od. Predela do Gorice v vozu po držav- ni cesti. Od občine do občine. kjer je Vaša Prevzvišenost postala. prosilo J2 prcbival'stvQ odpoiuoči pri eestnih razmerah. Kam se je založilo onih 3,300.000 do 4,000.000 gld. pobranih v 30 letih za okrajne ceste? Furlanija je plan a in ravna ko miza, Kras ima tla po naravi pripravljena za ceste, Vipavska dolina ima državno cesto pn celi diolžini, kako je vršil deželnl odbor in zbor svoje nadizorstvo -naid uporabo ogromne svotc 4.000.000 gld.? Brda in hribovje nad Kanalom nad Sočo in Idrijo, sam sadni in vin- ! ski kraj. pravi vrt, ako v Dravi oskr- l)i, ki daje tisoče in tisoče hl vina, kvintalov sadja nima priliöne cestne zvc:ze s Korminom in Gorico! Prebi- valstvo Kanalskega hribovja je vsled tega primorano trgovati v Cedadu na Ital/iijajnskein, plačevati visoko cari- no za prodajo sadieža v Italiii, nazaj grede pa visoko carino za kupljeno robo lastni državi. Cesta, ki veže Br- da do Gorice na Jenkovo na italijan- ski meji je na marsikaterem kraju nerabljiva. Zveza iz Brd čez Vrhovlje v Soško dolino napravila se je komaj pred šcstimi leti. O cestni zvezi iz velike občine Kojsko na bližnjo po- stajo Muša ni govora. Kanalska pla- nota na levem brcgu Soče, ki trgujc le z Gorico, nima cue človeške ceste. Planota, ki bi pridtelavala obilie ml's- karskega blaga, ki bi daiala množino stavbenega lesu, je opustoscna, izro- čena brezmisl.cnemu razgozdovnnju in pastirjevanju, ker nimai eestnih zvez, dia bi spcčavala svoie blago. Vas Vrh, ki bi itnela lepih gozdov, obsekuje dlrevje za živino in pase v skupni paši, kcr ima tiako cestno zvezo, da ne spravi celega debla v dolino. Mar - li čakai deželna in po- litična uprava tudi tu, da se napravi ! nov Kras, nova Trenta in potem na- svetuje preseliti slovonsko l.iudstvo v tuje kraje! »OORIŠKA STRATA« Stran 3. Mestne novice. * Spomin. V nedeljo je Oorica sla- vila obletnico zmage. Vse polno za- stav In praporov tcr morje lučic in žarnic je oznanjevalo slovesen dan. V nedeljo je prišCl v Gorico kraljevi od- poslanec Banelli, poditajnik v ministr- stvu za narodno gospodarstvo in eel a nmožica generalov. Po slovesiiih go- vorih in sprejemih, se je vršiki »Pri pošti« slovesna pojedÜna, k.ter je imcl prvo besedo mestni komisar Bombič. Gorica je slavila pomemben dan, a kljub teinu so se gospodarski krogi spominjaH, da so skoro tik pred tem dnevoin vzeli mestu župana. V časi veselja je bila tudi kaplja1 pelina. Kai je noveqa na deželi? Štandrež. Umrla je po dodgi, zahrbtni bolezni v cvetju let gdč, Anica Kuzminova iz znane Molarjeve dimžine. Bila je za- vedna narodna mladenka, ki svojega prepričanja ni nik.diar prikrivaLa1. Po- koj njeni duši, preostalim iskreno so- žalje! Iz Podgore. V nedeljo po nolnoči je pridrl na dvorišce g. Alberta Okrogliiča; čev- ljar Kristančič Anton. Vpil ie po d.vo- rišču. Družina OkroKličeva je že spaila. Dolgo vpitje Kristaneičevo in pasjc lajanje je vzbudilo g. Okrogliča. Nič hudega slutcč je vstaJ in prijel Kristančiča za ramena ter ga iago- varjal: »Umiri se, Toiiče, pa diomov pojdi, kaj pa tuka'.i iščr.iš?« Kristančič pa je liipoma zbodel Okrogliča: s cev- ljarskim nožem v desno roko. Okrog- lič leži v bolnici, Kristančič pa sedi v zaporu. Iz Šempetra. Z veseljem in ponosom se sipomi- njajo stari člani društva. »Prešeren« in tudi ostailo obcinstvo onih lepih prcdvojnih dni, ko je inicnova.no dru- štvo redno prirejalo svoje priredlitve. Kdo se ne spominia krasnih iger k.a- kor: »Zaklad«, »Na smrt obsojeni«, »Mati« in §3 veliko drugih, ki so jih takratni igralci z vnemo in ljubczni- jo uprizarjali in jili je kritika ^zelo laskavo ocsinjevala. Znan ie bil Šeni- ]>eter po svojih igralcih in pevcih. Ni- manio več vseh starih borcev skupaj. Malo jih je še ostalo in ti so zbrn.li nilajše okrog sebe ter jih začeli vadi- ti in vnemaiti za društveno življenje. Ne bn?z uspeha. Danes ie tn že lepa četica pridnih mladeničev in mladenk, katerim je delo pri društvu največja dolžnost. — V soboto 15. t. in. nam pokazejo'ti mladi uspche niihovega truda. »PreScren« prircdi ta dan svo- jo vsakoletno vese'ico. Uprizori se žailoigra »Sin«, katera se ie igraia " pred kztkimi petnajsUm« bti v Šenir petru z velikim uspehom. Prireditev sc bo vršila v prostorih »Kmet. zadru- ge«. Nastopi tndfi r>'w bližn.iih zborov. Pričetek ob 4. iiri popoldine. Cerkno. Prosvet.no drustvo v Cerknem vabi svoje prijatclje na vsakoletno večjo priredütev, ki se bo vršila v siobbto 15. t. m. ob 8. nri zvečer in v nedeljo 16. t. m. ob 3. uri popoldne na dvoriščn g. 0. Bevka. Letos obišče naš odor »Deseti brat«. Nihče naj ne zainudi te lope prilike, da se zopet lahko en- krat poštcno razvedri. Medl odmori svira doniači orkester. Bukovo. Le redki glasovi priha.ia.io iz naše župnije in še ti v žalost zaviti. Ne- nsmiJjaio je poscjjla ncizprosna smrt v obče spoštovano družino Močniko- vo, kjer je dne 8. t. m. pobrala v naj- lepši moški dobi, v stnrosti 36 let, gospodarja in očeta dveh ncdoraslih otrok, Andreja Močnika. Svetovna vojna inu je izkopala prerani grob. V ujetništvu v Sardiniji ga ie že mn- čila težka bolezen malurija. Pokojnik je bil vseskozi odločno katoHškega prepričanja, bil je dobcr, prkten go- spodar in je rad poinngal kakor je znal in mogel. Bil je ves č:is član in pevcc tukajšnjega »Oosp. bral. društ- va«. Andrcj, bhka nnj Ti bo zemljica! Ostalii dnižini in sorodnikoin naše is- kreno sočutje. Iz Büjane. (Odgovor dopisnikii »Edinosti«.) »Dragi farani, v slogi in edinosti je naša rešitev in zmaga«, tako je rekel gospod župnik ob prihodn v našo fa- ro. Zelo lepo se mi zdi, da se gotovi ljudje sjKtinnijo na besede g. žnpni- ka, ali še lepše bl bilo, dla: bi ga tndi razumeli in poslušali njegove besede vedno in se po njih ravnali. V biljan- skeni dništvu se uganja strankar- stvo, pravite, in vi hočete. da snio vsi složni in v edänosti delnjeino za bla- gor ljudstva, in se sklicujete pri tem na besede g. zirpnika. Mi se tudi skli- cujemo na njegove besede, ko zahte- vamo, da se društvo popolmotna1 raz- čisti in iz njega odpravi vaš? š/lvodlji- vo polovičarstvo. V slogi in edinosti, združeni s krščansko ljubezniio, mo- nvnio delati, dta opomoremo našemu Ijudstvu, ki je že sito hrcznačelnosti in polovičarstva, ki ga vi uganjate. Orustvo je vpisano v »Prosvetni zve- zi«, ima svoja pravila; kdor se z nji- nii strinja in kdbr lioče ddovati n,a kultumem po'lju, nam je dobrodošel. Kdor pa se z njimi ne strinja, bi mo- ral snm, ako ima kaj smisla za nače- la, izstopiti, kajti proti svojim nače- lwn delujejo samo brcznacSajmeži. Te- ga pa Vam, gospodje, ne maram oči- tati, čeravno bi bil logični zaključek vašega delovanja. Svetujete nam, da naj skličemo občni zbor, da se tako da priilika, dla se društveniki izjavijo a.li so za pošteno smotreno izobraže- vallno delo. a.li pa za polovičarstvo. To se bo tudi zgodilo in gotovi smo, dia se bodo d'rtistveniki izjavili proti Vaišemu pnlovičarstvu in breznačel- nosti, ki nani je dosbj samo škodo- vala, in se bodo zavzeli za naša kato- lisko - na rodlna načela, ki nam odüno morejo pomagati v dana.šnjih razme- rah, kar se je že izkazalo v najbližji zgodovini goriških Slovencev. Darovi. Za »Alojzilevišče: Prcč. jj. dr. J. M. Kr- ži^nik, dekan v Trnovcm pri Ilirski Bistrici, izročil zbirko L. 265. Bojj stotero poplacäjl Navodilo romnrjcm gorišhe nadšhofijB za sveto lefo 19ZS. Da zagotovimo našemii romanju v sveto mesto Rim najlepših uspehov in najbojjatcj- Sili duliovnih sadov, je neobliodno potrebno, da se vsi roinarji zvesto ravnajo po sledečih pravilih: Prva in xlavna čcdnost jc točnost. NaŠe bivanje v Rimu bo kratko. Da si oglcdamo večno mesto z vsemi njegovimi znamenitost- mi, je treba dobro izrabiti ves čas, kar nam Ka bo na razpolago. Skupno potovanje je neizogibno združeno z vsakovrsttiimi nepri- likami in žrtvami. Skupno življenje odvzame vedno nekaj osebne prostosti. Toda romai mora vse to prenesti v duhu krščanske od- povedi. Romanje ni zabava ampak pokora. Med potovanjem in bivanjem v svetem mestu mora biti vedenje vsakega romarja v soglasju z duhom globoke vere in resniene I pokore, ki mora prevevati vso njegovo no- tranjost. Od vzornega, zbranega in skupnim pra|vilom natanko podrejenega vedenja ro- marjev, je v pretežni večini odvisen duhovnl sad katerega bi moral vsak romar dobiti od romanja. Romarji, ki imajo namen ostati delj časa v Rimu ali pa žclijo Obiskati sveti^ča v Lo- retu, Assisiju in Pompeju, morajo obvestiti osrednji odbor najkasneje do 20. avgusta. Pred odhodom bo mora|l vsak romar pod- pisati vozni list in romarsko karto. Na zad- nio stran romarske karte mora napisati šte- vüko železniSkoga voznega' lista. Kraj zbirališča je Qorica. V nedeljo ZI. septembra točno ob 2. uri popcjldne se mo- rajo zbrati vsi romarji na južni postal. Za one, ki potnjejo z znižanim voznim listkom, n. pr. za železniča^je, državne uradnike in učitelje ne bo poskrbcl odbor žele/niSkili voziiih listkov, ampak morajo to storiti sa- mi. Vozili pä se bodo skupno z romarji v vo- zovih posebnega vlaka. Potniki, stanujoči izven Gorice mo- rajo predložiti na domači postaji po- lcg romar.ske karte posebno pro^njo (ri- chiesta speciale) — na podlagi katere do- be železniški vozni listek (tessera ferrovia- ria mod C. i. 202) s 30% popustom. Skupno s prošnjo vzamejo na postaji odrezek voz- negaj lista (scontrino della tessera) in izroče potnikom poleg voznega listka (tessera' fer- roviaria C. i. 202) potrdilni odrezek vložene prošnje (talloncino dclla richiesta) izpolnjen z vsemi zahtevanimi podatki. Ko dospejo na goriško postajo. morajo izrociti čelezniški vozni list (la tessera fer- roviaria) in gori omenjen potrdilni odrezek prošnje. (il talloncino della richiesta) svoje- m« skupinskemu voditeljü. Brez potrdilnega odrezka prošnje nima romar praj^ice do zni- žane vo/.nje. Na domači postaji treba zahtevati ne samo vozni listek da Oorice, ampak tudi iz Oo- rice n^zaj. Na goriški postaji razdelijo romarje \ skupine po 30 oseb. Vsaka skupina dobi šte- vilko. Na čelu Vsake skupine bo skupinski vodja, kateremu bodo morali izrociti romarji vozne listke in to täkoj. kakor pridejo na postajo. Skupinski voditelji bodo izročili listke bla- gajniku ffospodu Doktoriču da jih pečaiti. Komur najdejo med vožnjo listek brez pred- pisanega pcčata postaje (bollo della stazio- ne) na kateri je nastopil potovajijc, bo moral plačati za kazeu tretji običajnc cenc in sicer za vso pot. katero je prevozil z nepra- vilno opremljcnim listkom. Nato mu uredijo list, a safmo za ostali del poti. Med vožnjo niora vlatlati med romarji najvcčja prisrčnost. Jako spodbudno bi bilo. ako bi se romarji. ki sedijo pri oknu, me- njali vsako uro, tako da/ bi bili vsi, kar jih je v enem vozu deležni lepega razgleda1. To lepo navado imajo nem.^ki romarji ki veljajo za najlM)lj org;rro- clnj v inestu. Naslov pri irpravä lista. PRI UPRAVI »Goriške Strar/e« je na prodaj časopisni papir. IŽCEM pridnega in poštenega mli- narja, ki se razume na motor. Na- slov nove uprava »Ooriška Stniže«. MED kupi v vsaki rnnozin'i tudi v pan jih Žnideršič 6: Co v Bistrici. (Prov. del Carnaro). Pošljite vzo- ! rec. ^rsn 4 »GORIŠKA STRATA« Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest sorodnikoni, prijafeljem in znancem. da je Bo^ poklical k sebi naSega MiroslawaL Sfillgjoj - Sk Pogreb blagega pokojnika sc bo vräil v četrtek ob ü. uri popoldnc na poko- pališče v Solkanu. Žalujoči: Mati : Antoiiija, Stara mat!: Lucijo. Bratje in sestrc : Milan, Soflja, Cvelka. ZAHVALA. V žalosti potrti vslcd smrti naše nad vse Ijubljene sestre, nečakinje, gospodične Anke Kuzminove, ki je bila v cvetu let rešena pozemskih nadlog, se zahvaljujcjo podpisani vsem, ki so nam ob smrti drage pokojnice izkazovali svoje sožalje ter se v tako velikem številu vdeležili v pondeljck njenega pogreba. Posebej izrekajo še zahvalo č. g. žup. Kosovelu, g. Kozmanu za zadnji pozdrav ob odprtem grobu, „Pevskcmu in bralnemu društvu" v Štandrežu za ganljive nagrobnice, godbenemu krožku iz Mirna ter vs-em darovalcem šopkov in cvetja. Štandrež, 11. avgusta 1925. Bog povrni vsem štotero ! Žalujoči ostali: Danilo, brat- Gizela, sestra - Družine: Molar, Štandrež- Gorica, - Vižintin, Sovodnje - Gulin, Gorica - Kuzmin, Štandrež. ZAHVALA. Za vse nam v tako obilni meri izraženo sočutje ob priliki nenadomest- Ijive izgube naše preljube matere, stare matere in tete, gospe Katarine Nemec roj. Savnig kakor tudi za obilno spremstvo predrage nam pokojnice, izrekamo vsem sorodnikoni, prijateljjem in znancein in sploh vsem, ki so ji izkazali zadnjo Cast, naSo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujimo preč. gg. duhovni- kotna in darovalceni krasnih vencev in Sopkov. Bog vsem stotoro poplačaj! Bilje, dne 9. avgusta 1925. Zalujoča družina Nemec. V. Lgubljanski vzorčni velescjem cn\ 29. avgusta do 8. septembra /92.5. Za. iiakup vstopnice, ki stane Din. 50 in -daje kupeu pravico do znižancga jugoslo- venskega konzularnexa vizuma za Din. 20, kakor tudi 30 odstotni popust na italijanskih in 50 odstotni popust na jugoslovcnskih /,c- - | le/jiicali obmite se do komisarja sejma za Italijo Jos. Cehovina v Trstu, Viale XX Set- tembre 65 /. — NB. Za one obiskovalcc, ki stanujejo izven Trsta, bo poskrbel omenjeni koraisar uradniin potom jugoslovenski kon- zularni vizuni. V ta namen naj se mu dosta- vi potni list skupiio z zneskom Din. 50 za ] vstopnico, Din. 20 za konzularni vizuni in I l.ir 5 za poštne in režijskc stroškc. j ____________________ . ______^_ ^ ^—^.^^. -m____.___________ I Prav gotovo je, da najboljše originalne ŠIVALNE ] STROJE in DVOKOLESA iz najboljših nemških tovaren dobite le pri dobro znani tvrtki : FRANC SAUNIG - GORICA VIA CARDÜCCI 25, (prej Gosposka ulica) jPred nakupom oglejte si veliko izbiro alt pa ~—~ zahtevajte cenik. Teod. Hribar (nass.) « Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) V^lhö zv\m tt&m platnn \% mm toyarnß Regsnchant 8'Bayjnonr., asskfj- vrstnu blöiio za püroCenic fisiicr Ml nlM izfeira mttm in zensküga suhn^ B9agd solidno! Gene zmerneS „Mundlos" šivalni stroji „Göricke^ dvokolesa, motorini „Fian11 belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Goržca Piazza Cavour št. 9 Melionična M?mm, Fiazzo Eovour lt?M l ZOBOZDRAVNIK Dr. L MERMOLjA špeeijalist za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORICB na Travniku 5 II. od 9. do 12. in od 3, dO 5, Stolpne ure najmodernejšega sistema ki se navijajo vsa- kih 8 dni imam v zalogi Franjo Štolfa, urar Komen na Krasu Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan p r i G o ri ci se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. Izdelek zajamčen. Sirite Joriško Stražoi PODRUŽNICA Ljuhljanshe hreditne banhe g Beiii Corso Veröl „Trgfovslcl Dom" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJüBLJflNfi Rezerva S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Saiajevo. Split, Trst. Sprejema hranilnc vloge in jih obiesiu.ie: na vložne knjižice po čistih 4% (davck plača banka saina). Na tekoči račnn ter proti odpovcdi najbolje po dogovoru. Sprejeir.a tudi dinarske vioge in iih obrestujc najugcdneje.------- Izvršuje denarna nakazila na ty in inozenisStvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostnc papirje in srečke., Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje. Iz življenja "NIONE BURGIT,, Zelo majtien je §e t>il „ N1ONE BURGIT," ko je vidcl nekoč svojega strica kovača, ki se je ves spačen od bolečin opiral na kladivo in privzdigoval nogi. „ Vrag poberi te kurje oči," je sikal med zobmi in tako zavpil nad „ BURG1TOM," da je slednjegakarstrah obšcl. ,;Nikar tako striček" pra.vi mali fante, „poskusi s tcm le obližcm, ki sem ga pravkar pri- pravil, to pomaga bolje kot kletvine in sikanje." Stric je res tako naredil in je bil že po par dnevih rešen vseh muk. Odslej ie imel vedno pripravljenoškatljo tehobližev. Inžedanes poznajo BURG1T- O BLIŽE, kot takoj brcz bokcin delujočc srcdstvo proti kurjim očem Vi se pa tudi sami o tem prepričate, če ktipite v bližnji drogeriji zavoj BURGIT - OBLIŽEV za kurje oči. Nikar se pa ne dajte pre- motiti po kaki cenejži ponarejcni obliki. Če ne dobite pri svojem prodajalcu BURGIT izdelkov, kar se vsled velikega popraševanja prav lahko zgodi, tedaj zahtevajte, da takoj naroči BURGIT. Ob- enem pa recite tudi, da je treba za celotno nego nog dvojni ovoj BURG1T-OBLIŽEV, BURGIT-„ballen" - „ pflaster," in BURG1T- nožne kopelij. To stane skupaj 8 lir. »BURGIT« DRU2BA, FREILASSING, BAVARSKO. VA2NO- SHRANHT! NADAUEVANJE PRIDE!