Naj Teč j i iiormski dnevnik v Združenih državah
V«^a za vse ieto - . -	$6.00
Za pot leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
,1
i
J
GLAS NARODA
r n
IistislovenskihidelavcevrAmerlkL
I The iarg<»st Slovenian Daily n the United States.
ilswicd ev ery day except Sundays 1 ami legal Holidays.	g
75,000 Readers.
NO. 115. — STEV. 185.
Class Matter, September 21, 1903. st the Tost Office at New York. It. Y,
Act of
of March S, 117»
TEUTON: CHBLUA Hit
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 8, 193«. — PETEK, 8. AVGUSTA 1930
YOLUMJi
HQ. — URNIK JLULfllL
SUŠA PRETI Z UNIČENJEM FARMSKIH PRIDELKOV
PREDSEDNIK SE POSVETUJE I S FARMSKIMI STROKOVNJAKI
GLEDE TAKOJŠNJE POMOČI
Vlada bo razposlala posebne vprašalne pole. — Takojšnje deževje bi utegnilo rešiti del letine. Zaloge žita se manjšajo. — V Logan okraju prodajajo pitno vodo po tri cente galono. — Prvi dež v državi Kansas.
WASHINGTON, D. C., 7. avgusta. — Poljedelski tajnik Hyde je rekel danes po konferenci s predsednikom Hooverjem, da bo vlada naročila občinskim uradnikom po prizadetih krajih, naj u-gotove obseg povzročene škode. V to svrho bodo razposlane posebne vprašalne pole.
I ajnik Hyde se je vrnil danes s potovanja po krajih, kjer povzroča suša največjo škodo. Po njegovem mnenju bi takojšnje deževje zamoglo rešiti velik del poljskih pridelkov.
Predvsem je treba farmerjem svetovati, naj brez potrebe ne zmanjšajo svojih čred ter naj pred vsem ohranijo dovolj plemenske živine. Farmerji bodo dobili pomoč deloma v denarju, deloma v krmi.
Predsednik Hoover se je danes posvetoval tudi s C. E. H uffom, predsednikom Farmers National Grain Corporation. Huff je rekel, da vsled suše naglo gineje velike zaloge pšenice, kar bo omogočilo farmerjem začeti prihodnje leto pod boljšimi pogoji.
Po nekaterih krajih je položaj naravnost obupen.
V	Logan okraju, W. Va., prodajajo galono pitne vode po tri cente. V Ohio morajo farmerji večkrat na dan škropiti sadno drevje, da se jim ne posuši.
V	Indiani je dalo vojaštvo farmerjem na razpolago svoje vozove za dovažanje vode.
V	dvainšesetdesetih letih, odkar posluje uradni vremenski urad, ni suša še nikdar tako dolgo trajala kot letos.
KANSAS CITY, Kansas, 7. avgusta. — V nekaterih krajih, kjer je suša grozno gospodarila, je padlo včeraj nekaj dežja. Splošnega deževja pa zaenkrat še ni pričakovati.
Škodo, ki jo je povzročila suša na koruzi, cenijo na tisoč milijonov dolarjev.
MACDONALD NE BO MOGEL DOSTI DOSEČI
Socijalist'cni družabni red ni še ustanovljen. Parlamentarizem zmožen uveljaviti potrebne izpremembe.
Kot star socialist prihajam do zaključka, da je Leninova metoda dosti boljša kot ona MacDonalda.
Parlamentarizem je popolnoma nezmožen ustvariti nov družabni red. MacDonald n$ more priti v Angliji nikamor naprej in istotako so tudi obsedeli nemški in francoski socijaMsti da ustvarijo socijali-ziran dnižabni red. — Domneva, da se je parlamen-n 1 tarizem izjalovil v Rusiji. Italiji, Jugoslaviji in Turčiji, je naravnost fantastična, — je izjavil profesor Burns, z vseučilišča v Glasgowu, ki
..... ,	_	Je imel danes svoj govor pred istim
WILLJAMBTOWN. Mass., 7. avgu- p^nim zavodom.
V An*fcji rojen ameriški dr- _ ^ dcžele niso nikdar imele
^	demokracije, - je rekel profesor
taji sot rudnik angleškega ministr- Burns. _ Vlada teh dežel ni demo-
^ce*a predsednika Ramsay Mac- . ^^ in tudi ne temelji njih si-
S*? 1ZjaVli V iyoJem S0™ ' la v narodnih zadevah. na demo-pred Političnim zavodom, da je tre- i jeznem temelju.
ba smatrati poskuse, da uveoe povsem socijaliauranl družabni red. kot popolnoma izjalovljene.
Dr. Martin, ki se je udeležil organiziranja delavske stranke, je nadalje izjavil, da so nemški in francoski socijaiisti dokazali, da je parlamentarizem stroj, ki onemogoča vsako revolucionarno izpremembo.
—	Rusom in Italijanom, ki se nahajajo v središču razvoja, je postalo jasno, da nI mogoče doseči prostosti in sreče potom parlamentarnih metod zapadne demokracije, — je IzjaviL
—	OUl, n« ?a metoda, s katero je to, je najbolj važen
i m fašiste
— Na stičen način je tudi vlada Indije le diktatura. Istotako so tudi vlade kolonijalnih okrajev diktature evropskih demokracij.
kurdi navalili na
iztočno turčijo
ISTAMBUL, Turčija, 5. avgusta. Petsto kurdskih jezdecev je navalilo na iztočno Turčijo iz puščavskih delov Sirije, a turške čete se jih pognale nazaj. '
Kurdi so vpruorili še več napadov na turško ooemlje, predvsem iz Perzije. Iraka ter Sirije.
SRAMOTNO NIZKE PLAČE ZA DELAVCE
V Clinchfieldu zaslužijo delavci po deset dolarjev na teden. — Tre-tina delavcev v Baltimore strada.
MARION, N. C., 7 avgusta. — Ker je bilo pred kratkim tovarniškim delavcem v Clinchfiledu vsiljeno deset odstotno znižanje plač, zaslužijo najboljši delavci po sedemnajst dolarjev na teden. Navadni tkalci zaslužijo po trinajst dolarjev; ženske zaslužijo od dveh do osmih doiarjev na teden. Povprečna plača za. tovarniške uslužbence znaša po deset dolarjev na teden.
BALTIMORE, 7. avgusta. — Glavni konštabler Doyle je objavil danes, koliko revnih družin je bilo vrženih iz stanovanj na cesto, ker niso mogle plačati najemnine.
V prvih šestih mesecih lanskega leta je znašalo to število 9140, docim je v prvih šestih mesecih tekočega leta naraslo na 11.735.
KONVENCIJA SEZNAMI
U. M. W. of A.
Lewis je pozival delegate, naj sprejmejo novo
LJUDSKEGA ŠTETJA v U.S.
pogodbo. — Hoover ne Pre_bival<ltvo Je bilo do-
BOUŠEVIKI NETIJO SPOR NA KITAJSKEM
AFGANCI m OGROŽAJO INDIJCE
bo navzoč pri podpisa-nju v petek.
SCRANTON, Pa., 6. avgusta. — Na včerejšnji seji konvencije United Mine Workers of America so dele-gatje ostro napadali novo pogodbo.
Razne fcočke glede tehtanja, unij-skih prispevkov in plač so jako nejasne. V neki točki zahtevajo premogovni baroni, da bi delavci ž njimi sodelovali "za bolj naložene kare premoga". Delegatje so večkrat vprašali, kaj mislijo pravzaprav s tem. pa niso dobili zazeljenega pojasnila.
Ob zaključku zborovanja se je poslužil unijski predsednik John Lewis prilike ter se z lpeimi in navdušenimi besedami zavzel za sprejem pogodbe. Povsem se je postavil na stran gospodarjev, ki so mu rekli na neki konferenci v New Yorku, da jim pravzaprav ni treba pogajati se z unijo, ker je na tisoče ljudi brez dela in ker je trg za trdi premog jako slab.
Ta statistika je tembolj značilna, ker potrjuje izjavo organizatorja Ameriške Delavske Federacije, Mc- : Gradyja, ki je tekom štrajka Int. j Ladies Garment Workers Union iz- ! javil, da tretina delavcev in delavk 1 v Baltimore živi v revščini, ker si s j plačam:, ki jih zaslužijo, ne more-ju kupiti potrebnih živil, obleke in i drugih stvari. Druga tretina delavcev se nekako prerine s plačami, toda do sitega se ne morejo najesti. To njegovo izjavo so bili tukajšnji trgovci odločno napadli, češ, j da ne temelji na resnici.
Stavka I. L. G. W. U. je bila sicer dobljena, toda v mestu je še vedno cela armada neorganiziranih delavcev.
— Toda na oni konferenci v New Yorku — je rekel Lewis — sem spoznal, da imajo lastniki rovov voljo razpravljati z unijo za splošen dobrobit obeh strank.
Sprva je bilo rečeno, da bo pri podpisan ju v petek navzoč tudi predsednik Hoover, kar se pa ne bo zgodilo. Navzoč bo pa delavski tajnik James Davis.

Naročit« se aa "Glas Naroda** — največji slovenski dnevnik v Uri-
MODERNI METUZALEM O SEBI.
ločeno na 122,729,615 ljudi. — Državi New York in California i-mata največji prirastek.
WASHINGTON, D. C., 7. avgusta. Kontinentalne Združene države so imele 2. aprila tega leta 122,730,615 prebivalcev.
Splošno prebivalstvo, vključno teritorije in zunanje posesti, znaša 137,503.945 ljudi.
Prva popolna določitev vsega prebivalstva je bila omogočena danes, ko je sporočil zadnji preostali okraj, Clearfield County, v Pennsylvaniji.
Narastek prebivalstva v 48 državah in v distriktu Columbia izza štetja pred desetimi leti, je znašal natančno 17,018,999, kar po menja največji prirastek v enem desetletju v zgodovini dežele.
Tri druge države, ki so narasle za več kot milijon prebivalcev, so Michigan, Texas in Illinois.
Le ena država ima zaznamovati padec. Ta država ie Montana, ki je imela 15,370 manj prebivalcev kot pred desetimi leti.
California je po procentih najhitrejše narasla, namreč narasla je za 64.6 odstotkov.
Florida stoji na drugem mestu, kajti njeno prebivalstvo je naraslo za 51.4 odstotkov.
Nato pride Michigan z 31.3 odstotki in New Jersey z 28.8 odstotki.
Leta 1920 je imelo le 68 mest več kot 100,000 prebivalcev. Danes pa je 94 mest v Združenih državah, ki spadajo v ta razred.
V splošnem je razvidno iz štetja, da prehaja težišče Združenih držav v dežele v mesta.
Proletarske mase in ko-j Af gani korakajo proti munistične stranke naj Pešavarju. — Vlada je bi pomagale. — Prav-
da pravi, da dobavljajo ameriške tvomice o-r o ž j e reakcijonarnim kitajskim generalom.
MOSKVA, Rusija, 7. avgusta. — List Pravda, glasilo komunistične stranke, je objavil dolg poziv na proletarske mase ter komunistične stranke vseh dežel, naj podpirajo kitajsko revolucijo.
—	V vseh tvornicah in v vsakem obratu po svetu bi morali biti imenovani odseki, da izvedejo politiko nevmešavanja v kitajsko revolucijo. — se glasi v tem pozivu.
V	nadaljnem trdi list, da dobavljata dve veliki ameriški tvornici municijo reakcijonarnim kitajskim generalom. Vse delavce teh dežel poživlja list, naj se bore proti prevozu municije ter napno vse sile, da uničnjo prizadevanja kapitalističnih dežel.
V	zvezi s tem pravi isti list:
—	Sovjetska organizacija predstavlja rdeči svetilnik ki pošilja svoje žarke v Indijo, Korejo in povsod, kjer ječe narodi pod nagajko oderuhov.
NEMIRI V
PANDZABU
LAHORE, Indija. 7. avgusta. — List Military Gazette je priobčil poročilo, da so izbruhnli danes nemiri med domačini v Hissar, v Pan-džab. Nemiri so se pojavili med Indijci in mohamedaned.
Dogodki so bili posledica velike napetosti, ki vlada že dolgo časa med Indijci in mohamedanci. Nemiri so.se pričeli zadnjega junija, ko je neki mohamedanec in lastnik pralnice zahteval zase pravico, da sme pirati v ribniku poleg indijskega svetišča.
Rekel je, da je ribnik javna, ne pa privatna lastnina.
MUSSOLINI BAJE BOLAN
ŽENEVA, Švica, 5. avgusta. — Basler Nachrichten so objavile poročilo iz Lugana. v katerem se glasi, da je Benito Mussolini, italijanski ministrski predsedik, zelo bolan.
Nekaj časa je trpel na uljesih v želodcu, ki so mu baje že prežrla stena želodca Ministrski predsednik se ne pusti operirati ter nadzoruje vse državne zadeve.
sporočila, da je oprosti« la 607 ujetih nacijo-nalistov.
SIMLA, Indija, 7. avgusta. — V severozapadni mejni provinci so iz-nova izbruhnili nemiri, in okolica Pešavarja je iznova izpostavljena napadom sovražnih afganistanskih plemen.
Pešavar leži namreč ob vhodu v slavni Kiber-preiaz.
Mladi Afridi so se pridružili plemenom, ki korakajo skozi Bara dolino.
Poskusili so tudi pregovoriti Orakzaj-pleme, da se jim pridruži.
Angleške oblasti so posvarile vsa plemena pred prodiranjem Afgani-stancev.
Prebivalci meje so že več stoletij izpostavljeni večnim napadom gopjanov.
V tem letu so bili planinci že dvakrat potisnjeni nazaj od angleškh čet Li pri tem so stopili v akcijo tudi aeroplani, kar pa ni preprečilo novih vpadov. Afgani imaio v mislih predvsem plenjenje po Pešavarju.
Indijska vlada je danes priobčila komunikej, v katerem priznava, da zre povsem drugoče na upor.
Izpustila je 607 oseb, ki so bili zaprti radi soudeležbe pri kampanji. Obiijubili so, da se ne bodo več udeleževali kampanje glede neodvisnosti.
in
ADVERTISE •GLAS NARODA"
Najstarejši mož na svetu je Turek Žaro Aga, ki ima dokumente, iz katerih je razvidno, da je bil rojen leta 1754. Zaro Aga je zdaj v Ameriki in novinarji so se začeli še bolj zanimati zanj. Neki novinar pripoveduje, kaj je zvedel od starega Turka.
Zaro Aga je po rodu Kurd, rojen je bil kot sin siromašnih roditeljev v Biklisci. Kot deček je prišel v Carigrad, kjer je moral pozneje k vojakom, ko je pa odložil vojaško suknjo, je postal postrežček. Še zdaj se hvali, da je nesel pekoč na hrbtu klavir. Starčkov spomin je še dober. Spominja se dvanajstih sultanov,, ki so se vrstili na turškem prestolu. Najbol je navdušen za republikanskega sultana, kakor pravi prezidentu turške republike Kern alu paii. ki ga je dvakrat sprejel v avdijenci. Zaro Aga je, bil desetkrat otenjen, preživel je vse žene in tudi vseh 28 otrok, razen hčerke, ki Je stara ie 64 let. Na vprašanje, kakšna Je razlika med
življenjem leta 1830 in 1930, je Zaro Aga odgovoril:	f "Zdaj žive ljudje kakor ptice, ki ' jih preganjajo zli duhovi. Kamor i pogledaš, vidiš, da se ljudem straš- ' no mudi. Leta 1830 so imeli ljudje mnogo več časa, bili so potrpežljivi in mirni, potovalo se je počasi. Takrat so ljudje dobro premislili, p redno so kaj storili. Tudi bogatejši so bili ljudje pred sto leti, imeli so mnogo zlata in vse je bilo poceni".
gozdni požar pod kontrolo
PLYMOUTH, Mass.. 7. avgusta. — Ognjegascem in njihovim pomaga-čem se je danes posrečilo spraviti pod kontrolo silen gozdni požar, ki je divjal na Cape Cod. Požar je o-grožal več bližnjih mest in vasi. Ognjegasci in pomagači so bili 48 ur neprestano na cielu.
Požar je povzročil za tristo tisoč Navzlic temu je pa Zaro Aga nav- j dolarjev škode, dušen za našo dobo in razne izume. Hodi s palico, je pa še dokaj
dva milijona brezposel
Napoleon m. ob prestol. Zaro Aga je živel vedno zmerno, mesa je jedel malo, njegova glavna hrana je sadje, sočivje. jorgut in kruh.
Slika nam predstavlja starega Turka in Roberta Underwood John-sona, bivšega ameriškega poslanika t Italiji* ki je sam precej t letih.
NIH V ANGLIJI
LONDON, Anglija, 7. avgusta. — Število nezaposlenih v Angliji znaša več kot dva miUjona. Koncem meseca julija je bilo brez dela 2,0šl,467 oseb. To je 38,737 več kot teden pred in 857,338 več kot lani
Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah
je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino.
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamud* časa, brci nadaljnih potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat T raznih slučajih tudi na sodni ji v stari domovini.
Nastopni seznam Vam pokale, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir.
V Jugoslavijo
Din
500 1000 2500 5000 10,000
Z 9.35 S 18.50 S 46.00 $ 91.00 $181.00
V Italijo
Lir
100.................0 5.75
200	______$11.30
300	_____S 16.80
500	__________$27.40
1000	_______$54.25
; cb istem času.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—.
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom s po razumete glede načina nakazila.
Najna nakazila izvršujemo po Cable Letter sa pristojbino 75 eentef,
SAKSER STATE BANK
83 CORTLANDT STREET	NEW TORS, VL
Telephone Barclay 0380 — 0381
■■■i
j
b*3mnmmmw
im
"QUI NAIODA"
»very Day
ud Holtrtayi.
1* ®ek> teto velja Hot la ffxartn _
pol leU__
■-SS iy)
Z* Mew York sa celo leto_flm
Mm, pol lete--IS.
Ze taoeemstvo ea celo leto_S?-08
fo tetet M* ............. .. ti M Za pol Ima ___41 J*	
	Subscription Yearly $6 00.
Advertisement on Agreement.	
"Oias Naroda"	i&hsja wain <«*n israemU T^rV^'1 ir prasnlkov.
gmtt po^rr ptMfeno. da ss nam	ta osebnosti ss ns p<4ofečvjc*o. Denar naj ss bls-Mcney Order. Pri spremembi kraja naročnikov, tudi prejšnje bivališče naananl, de bttrefe najdemo naslovnika.
HU« NAKOPA", ste W. Ittfc Strast, Ms« tek, a. I.	
	Tetepbaae: CMsee SOTS
SE ENKRAT MOONEY IN BILLINGS /
IV*'<i najvišjim M»dišrciii <lržave Calif oroi je v Sail Franci»cu zaslišujejo pri<V, ki so sv©je«"asuo ohtcžiluo iz. jjovedale proti Mooneyu in BiUing.su.
Čimbolj se bo to zasliševanje zavleklo, tenmiauj Imi državi niogoee uvesti nov pn»ces. I vedba lmvega procesa 1 Dcčji dom v Lipiecvi ulici, takoj za
1)1 bilo H)0 lFCH*f * \l"	" 1'	•	______" I* ! * X * » -1 « «	1	1 r%f»t*>rslr r\ r-lr »ri in Ir i or ca t Irni
Ko sta vstopili 23, julija okrog 11.45 služkinja Pavla Bezlajeva iz Klatleene ulice 4 t«- njena sarod-nica, posest niča Marija Kozino va v hlad šentpeterske cerkve, sta, stoječi za stebri nenadoma za culi pritajen otroški jok, ki je prihajal iz leve spovednice za vratmi. Spogledali sta se in naslednji trenutek opazili, da se je izza drugega stebra utrnila mlada, črno obiečena in bosa ženska. Bezlajeva je stopila naprej proti spovedniot. Kozinova pa se je obrnila proti neznani tenski. ki je bila že pri izhodu.
"Zakaj ste pustili otroka samega v cerkvi?"
Neznanka se je zasukala, nato pa kratko odgovorila:
"Glejte vi nanj!" ter urnih korakov neznanokam izginila.
Bezlajeva in Kozinova sta takoj nato dvignili 01 rok a iz odprte spo-vednice: Okrog 6-meseeno dete je bilo oblečeno v dvojno otroško o-bleko, modre in bele barve ter zavito v umazano rjavo odejo. Ženski sta z jckajočim otrokom, pri katerem sta našli tudi steklenico s čajem ter kosom kruha, odhiteli na ce«to vendpr otrokove matere ni.-,t več ugledali Zaradi tega sta poklicali stražnika, ki ju je napotil v
na »*ii riarin prepreeiti: ee bi bila Moonev ^ntpctersko cerkvijo, kjer so takoj
o;ii;.,„ 1. ; . . :i --	1	.	' vzeli otroka moškega spola v odkr-
ili Hillings takoj |»oiui]os<-etia, kar se pa najbrž ne bo zgodilo.
Pred j»ar dnevi > uast opija kot priea Estella Smith.
To j« damiea dvomljive- preteklosti, ki je bila zaposlena pri nekem zoboadravniku kot telefonistka in odpi-ralka vrat.
Tekom procesa proti M«»oneyu in Billingsu je izjavila, <la so se v zobozdramiški eakalniei zbirali dinamitni zarotniki. Tam je baje videla Billiugsa malo pred bombnim atentatoiiL Istotako je baje videla na cesti Mrs. Moonev, ki je dajala z roko Billingsu znamenja. Kot takrat, je tudi s«*laj zatrdila, da je imel Billings usnjen koveeg, ki je tehtal kakih petinštirideset funtov ter se je brez dvoma nahajala bomba v njeni.
be. V zavodu so ugotovili, da trpi mali najdenček, ki je samo jokal.
na se je zatekla v sentpetersko cerkev. kjer je ispoložila jokajocega Ivančka. Sama se je nato potikala po mestu, na večer pa prišla pogledat. kaj je z otrokom.
Nesrečno ženo ki se zdi, nekoliko cmejena. so zaenkrat pridržali v zaporu. kako pa bo kenčno veljavno Lavršena drama uboge bajtarcke matere, še ni gotovo.
Težka nesreča z motorjem.
24. julija se je podal na kandijsko pcstajo lesni trgovec Anton Bernard s svojim Indian motorjem. Ko se je vračal, se je zaradi defekta vozilo prevrnilo ter vrglo lesnega trgovca podse. Pod težkim vozilom si je Barnard dvakrat zlomil desno nogo ped kolenom.
Nesreča se je dogodila kakih 50 korakov od kandijske bolnice. Ponesrečenca so takoj odnesli v bolnica. kjer mu je primarij dr. Pav-lič nudil prvo pomoč.
Ogenj.
V noči od 23. do 24. julija sta pogorela posestnici Mariji Knapieevi v Radobljah hlev in klet. Gasilski alarm je zbudil Laščane in letoviš-čarje iz spanja, da se* prestrašeni hiteli na ulice. Pa se ni drugega videlo kakor velik svit proti jugu. Laški gasilci so odhiteli na kraj požara ter se je njih trudu zahvaliti, da ni ogenj zanetil tudi koče.
Franku P. Walshu, ki je vodil križno zaslišanje, se je kaj kmalu posrečilo opraviti E.stello v nesoglasja. Kar j«* rekla pred petimi minutami, je pozneje preklieala. Zd;ij pravi, da Billings ni imel v kovčegu bombe, pae pa vee
steklenic kisline za škropljenje ill poškodovanje avtoino-* Preski, z sedanjim možem Lojze-UifoV.	tom, ki je že tedaj imel malo pose-
na nalezljivi bolezni, na tako zva- ! Kakor pravijo, je ogenj zanetil sla
nem dušljivem kašlju.
Dogodek je bil tekom dneva jav-ljen policij ki direkciji, ki je odločila. naj se otrokova mater na vsak način izsledi.
To se je zdela sprva težka naloga. ki pa je bila po naključju hitro rečena. Zve-er okrog 19.30 se je namreč pojavila v Lipičevi uliei črno ipravljena bosa ženska. Po opisu, ki sta ga podali Bezlajeva in Kozinova. jo je takoj poznal stražnik, k' je bil v službi že dopoldne. Stražnik je žensko aretiral in mu je ta pretodušno priznala, da je bila pravkar v šentpeterski cerkvi v veri. da je otrok še tam.
■ beumni mož Marije Knapičeve, Urban Knapič. nakar je mirno pušil v koči cigareto ter opazoval ognjene plamene. Zjutraj so ga odvedli v norišnico, kjer se je že parkrat nahajal. Skoda je le dloma krita z zavarovalnino.
V Savi pri Zagrebu je utonil venec Rangier.
Slo-
Na policiji je povedala mlada mati, da pise Ana Tome. stara 29 let] in da je žena delavca iz Rebra pri Libergi za Litijo. Leta 1922 se je poznala, ko se je mudila pri teti v
J«
S tem je prišla priea na dan s povsem novo zadevo, kajti o kaki sabotaži s kislino ni bilo dosedaj uiti govora.
Atentator Billings, kajti kot takega so ga dosedaj vedno smatrali pri vseh obravnavah, se je na mali izprenienil v vee ali manj škodljivega poškodovale« avtomobilov, ki m imel z bombami niti najmanjšega opravka.
Istotako je bilo z identificiran jeni Mooney eve žene, katero je baje videla na uliei. ko je dajala Billingsu znamenja.
Tekom zaslišanja v torek je pa izpovedala, da se nahajala Mooneye va žena na strehi nekega poslopja, ki j. bilo oddaljeno poldrugo miljo v« t ran.
To izjavo potrjuje tudi fotografija, vzeta tekom pre pa redoes* parade, na kateri je mogoee toe no razločit s Mooneya in njegovo ženo. l*ra na fotografiji kaže, da sta se Mooneya z Billingsom nahajala na strehi hiše nataneuc ob easu, ko je soglasno s svojo prvo izjavo, videla Estella Biilingsa v zobozdravniški čakalnici.
V splošnem se je pa izkazala Esitella Smith ravno tako nezanesljiva in laž njiva priea kakor par dni prej John MaeDonakt.
Porota, ki 11a podlagi izjav takih prie, obsoja na smrt ali na dosmrtno jet-o, je bodisi zločinska, bodisi nezmožna svoje naloge.
Bivši državni pravnik Fiekert je izgubil vse upanje. Včeraj je rekel, da ne bo nastopil niti za Billiugsa i 11 Mooneya, niti proti njima.
Oprošeenje Biilingsa in Mooneva je torej le vprašanje razmeroma kratkega easa.
t vire na Rebri, a je služi! takrat kot dninar. Naslednje leto sta se peroni;*. in prišel je na svet na j prvo jLcjzrk. nato Martin, lansko leto pa Ivanček. Moz je delal na svojem posestvu, vcasi pa tudi kot dninar pri velikih kmetih. Denarja ji je dajal malo in se je družina komaj preživljala. Dne 21. julija se je mož obiekel v praznično obleko in povedal, da gre po svetu. Prespala je doma še noč, nato pa zjutraj (( išla z otrobi z doma. Pogledala je pot.
j it -dr^toma na pošti, če ji ic mož j Prišedši pred farno cerkev v Aj-j m~rda tam pustil kaj denarja za j drvcu sta konkurenta razstavila ■ ctrrke. a ni bilo nič. Nato je odšla svoja aprata vsak na eno stran. Ker,
Pri selu Jarunu v zagrebški okolici so potegnili iz Save vojaka 4. balonske čete v Zagrebu Aiozija Kanglerja, rodom iz Slovenske Bistrice. .Sel se je kopat v Savo in zašel v vrtinec, ki ga je potegnil v sedem metrov globok tolmun. Ker je bil KangleT precej dober plavac, je verjetno, da ga je prijel krč. Navzoča sta bila dva tovariša, ki pa mu nista mogla pomagati, ker ne znata plavati. Truplo utopljenca so prepeljali na pokopališče.
Surov napad na fotografa.
Te dni se vrši birma po dobrni-ski in žužemberski fari. Ob tej priliki imajo tudi dober zaslužek fotografi. ki gredo po zaslužek pač tja, kjer je prilika. Na tej poti sta se znašla dva žc stara nasprotnika Karo1 Holinski iz Ljubljane ter Ferdinand Sekovšek iz Zagorja ob Savi. Med njima se je vnel prepir žc v Dobrniču ter se nadaljeval skozi, kamor ju je pač vodila skupna
BUTLEGA1UA JE TOM
JtftUt. T B^ Torres. J® kupil od
SeJ je na sodišče tor vložil toabo proti butlegarju, ne zaradi kršenja Volateadcrre poeta ve. peč 9a zaradi sleparije.
v Litijo, kjer je došla meža, ki je spravil otroke, razen 7-mesečnega
je imel Sekovšek več klijentel. je t - Holinskega ujezilo, nakar se je
Ivančka na3aj domov. Z njim je od- pričel znova prepirati zaradi obrti šla Ana v Ljubljane, ne da bi ve- ! s Sekcvškom. Posledia prepira je dela prav zaprav, po kaj je prišla j billa, da je Holinski strgal Sekov-sem. Ncč sta prespala z otrokom na j škovo reklamno desko ter se ga de-
neki stražnici, podnevi pa je spet begala z otročičem naokrog. Lač-
jansko lotil z dežnikom. Sekovšek. ki je 50-odstotni vojni invalid s
O rednem š teden ju.
Redno sMeije je najboljše zavarovanje prati posledicam slabih delavskih razmer. Oni, U » ▼ času obHoega n-ntaška štodt i, a* polagoma stvorih skiad, iz katerega lahko črpajo kadar nima j« dela.
Bedno štedenje je velikega unif za delavca, ki nima dmresa dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato hi moral majhen del to plače prihraniti za bodoče potrebe.
Naša banka pomaga v znatni meri vsem, U hočejo štodi-U. V prvi vrsti pazi na to, da je denar naložen sigurno in tako, da ga vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti po 4Vz% na leto, prieenši % ruskim mesecem. To je najboljše obratovanje, ki ob ga more sedaj pričakovati za si-gorne hranilne rioge.
Vlagatelji izven New York-a wmm poslej pravnejše po Postal Money Order ali Bank Draft.
Od naših rojakov v Kanadi ■piijumani Orders. Drafts ta «ot«taa ▼ KANADSKIH DOLARJIH ter Iste v pota! vrednosti w ameriških dolarjih vpimajeme v knjižice.
State Bank
82 Gortlsnglt Street MSW fOSK, X. T.
prestreljeno desno roko, se napada ni mogel dosti braniti. Holinski ga je pričel naposled še boksati ter ga pri tem podrl na tla. tVa tleh ležečega je prijel za glavo ter z njo u-daril ob tla. da je Sekovštk pri tem debil možganski pretres ter se tako smrtno nevarno poškodoval.
Sam Holinski je potem dal prepeljati poškodovanega Sekovška v kandijsko bolnico, kjer je ležal ranjenec 30 ur v nezavesti. Proti surovemu napadalcu je uvedlo dr-kavno prav dni št vo kazensko postopanje.
Pustolovsko dekle.
Različnih sredstev se nekateri poslužujejo, da pridejo na svoj račun. V Kumljanskih hribih je hodila neka 20-letna ženska okrog vdov, katerih možje so padli ali izginili v vojni. K posestnici vdovi Mariji Pavlinovi v Artičah, občina St. J ur pod Kumom, je prišla nepoznana ženska z veselim obrazom in ji dejala: "Prinesla sem vam veselo novico; vaš mož se je vrnil iz Rusije". Pavlinova sprvega ni hotela verjeti, saj je bila trdno prepričana, da je našel mož kakor mnogo drugih smrt v Karpatih, odkoder jc dobila meseca novembra 1916 zad-j nje pismo. Ko pa jc tukaj nadaljevala , da sta prišla skunaj z nekim Stibričem iz Zaloea do Soielfelda. kjer je njen mož šel v bolnico, Sti-brič pa se je pripeljal d^mov. ji je verjela. Žena je bila vrnitve moža tako vesela, da jc zjokala. S sinom, ki je doma že prevzel posestvo, sta se dogovorila, da gre mati v Zagorje, kamor je prišel Stibrič k sorodnikom, in naj se dogovorita, kako očeta dobiti domov. Seveda so žensko dobro pogostili in tudi prenočili. Drugo jutro bi po dogovoru šle skupaj v Zagorje, kjer jih baje pričakuje soujetnik Pavlinov.
Sin je dal materi več stotakov, da tb tej priliki nakupi razne potrebščine. Žena Pavlinova je dala steklenice, vino In denar v cekar. nakar sta odšle na pot. Ko prideta četrt ure od doma. ji reče tujka, da je pozabila pri njej doma torbico z nekaj denarja, in molitveno knjižico. Prosila jo je, naj gre domov, njf\i pa izreči cekar. da jo počakn. Ko je Pavlinova prišla nazaj in ni našla več spremljevalke, je takoj uvidela, da jo je na prefrigan način okradla. Žena je vseeno šla v Zagorje do omenjenega sorodstva, kjer pa o vsem niso nič vedeli, ker od njih ni bil nihče v vojni.
Drugi dan jc premetenka na enak način osleparila v Tepah pri Polšni-ku neko vdovo.
NBKOLIKO ODGOVORA.
Včeraj zjutraj dobim pismo, ki me je nemalo presenetilo.
Pismo vsebuje namreč tudi sledeče odstavke:
"Razočaran sem čital v Vaši koloni smešenje nove svete mase ter sploh vseh udeležencev. Ako bi poslušali oba zvona, sem u ver jen. da bi kaj takega ne pisali. Spomnite se deset let nazaj. Takrat ste me smešili v svoji koloni, ker sem šel slepo za F. Kazimirjem. P. Kerubmu sem se sedaj z^perstavil. ker mi je narekoval, kdo sme in kdo ne sme na Osmo k novi sveti maši. Tedaj Vam ni bilo prav. sedaj Vam zopet ni prav".
Nadalje Je rečeno v pismu:
"Na srečo se je vsa slavno s t srečno in v občno zadovoljnost vseh udeležencev iztekla. Uspeh neizrečeno tiste nevoščljivce in škodoželjneze boli. zatorej si dajo duška na v<še mogoče načine vse ogrdit in osmešiti. Ža-libog ste tudi Vi njim sedli na limanice in še na tako grd. laž-njiv in zdražbeni način. Ako tisti, kateri ste poklicani in hočete veljati za voditelje že tako raztresenega naroda, ščuvate posameznike in družine drugega pr^ti drugemu, da potem do odcepitve naroda mera priti. Pomnite, boljši je biti tujec med tujimi, kakor tujec med domačini".
Take in podobne argumente vsebuje pismo.
Na to "argumente" bom skušal kar zapovrstjo odgovoriti.
Da bo javnost vedela, zakaj gre
Paleoiitske
izkopinc zijalki.
v Potočki
Prof Srečko Brodar iz Celja je tudi letošnje počitnice posvetil raziskovanju paleolitske postaje Potočke 7ijalke pri Sv. Duhu nad Solčavo. Kljub silno slabemu vremenu — dež se menjava s snegom, ker leži p-staja nad 1609 m visoko — je marljivi raziskovalec pridno na de-
ŽELODČNE NEREDNO. S TI ODPRAVLJENE
"Juniju 15.	—Tn>«*!i»	na z«-
prtnicl in glavobolu, nobeno ziravilo ni
tilf pomapil«. Konečno, ko	poskusi-
la
TRINERJEVO GRENKO VINO
se jxjoutim boljfW- — Mrs A Cross«."
Nagle Spremembe teinj»era.ture smj vzrok ielod^nlh nerednonti. katerth «e lahko obvarujete ako rabfte TrJnerje-vo grenko vino. Z<Jravr»ikl pripomtajn, da ga vzumetc na mizno žlico pot ure pred jedjo, trikrat dnevno. V vpeh lekarnah.	—Adv.
lu. Doslej je odkril nova ognjišča v globini 2 m in še globlje, kjer so prišli na dan 4 kresilniki. 3 dobro o-gromne množine kosti iste zveri, prof. Brodar je izkopal tudi zobe jamskega leva. vendar zob še ni natanko pre iskal, tako, da doslej nc more trditi z vso gotovostjo, da izvirajo od jamskega leva. V kulturni plasti jc odkril tudi polže, in žuželke, ki so živele pred par deset-tisočletji na sedanjem našem ozemlju. Pri izkopovanju je naletel tudi na mnogo kamenov drugih vrst, ki jih ni v apnenčevih jamah in ki sc bili prineseni od drugod. Prof. Brodar bo nadaljeval izkopavanje še ves mcsec avgust.
SAKSER STATE BANK
S2 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. T.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6.
popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Poslužuj ono se nI bra izjeme, te stare In stanovitne domače banke.
DRUŠTVA
KI nameravate prirediti
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
NARODA9'
pač p* vsi
▼ vaši okolici.
CEHE ZA OGLASE SO ZMERNE
ttunmi DJLZLT M t. t. K*
pravzaprav, je pa treba kratkega
pojasnila.
V	Greater New Yorku imamo
Slovenci par podpornih In kulturnih društev. Slovenski Avditorij v Brooklyn u ter ponižno slovensko cerkvico na Osmi.
Vse ta premoženje je jako borno, toda Siovenci smo ponosni nanj. ker je naše.
V	društvenem, kulturnem in narodnem oziru se trdno držimo stare tra slovenskega načela, da ne sme biti vs^ tako kot bi moralo biti in da je :reba sem pa ta ni malo krog*, prepira in zgage vmes.
Sicer sploh nismo zdravi.
Pred par meseci je nastal razkol pri pe/skem društvu, ki oskrbuje cexkveiio pelje.
Pcdrabnih vzrokov ne bom navajal. pmenim le to. da so eni. ki so se ddcepili. ustanovili novo društvo. kL si je začrtalo svoj delokrog: prirejati izlete v Bethlehem in peti pri novih mašah.
Medtem so se vršile priprave za izredm dogodek, kajti doslej ni v New Yorku imel se n:;ben new-yorski Slovenec nove maše,
Samoposebi je bilo umevno, da bo maša v doma., cerkv: na Osmi.
Še pred prihodom novomašnika iz stare domovine, se je pa začela zmeda.
Posvetni pokrovitelji novomašnika so odločili, da bodo pri novi maši peli tisti pevci, ki ao sc odccpill cd pe\skega društva.
Ker si župnik ne iasti pravice, da bi za cn dan cdstavljal stalne pevce. p-^r,bno pa ne na ljubo ljudem. ki so skušali z vsemi mogočimi sredstvi preprečiti njegovo zo-petno nameščenje v New Yorku, je zahtevo oziroma prošnjo odklonil, nakar je novomašnik maševal v nemški cerkvi na Drugi cesti, in peli so mu prijatelji njegovih posvetnih pokroviteljev.
To bi bilo splošno pojasnilo, zdaj da nekoliko odgovora, na pismo.
Najprej odločno ovržrtn trditev, da sem sy. mašo smešil.
Mašo, pa naj bo stara ali nova. srna tram izključno za cerkveno za tlevo.
Navzoč nisem bil. toda zdi se mi, da je b'!c vse v redu.
Fant je hodi! štiri leta v iemenat, kjer je menda naučil, kako se je treba obnašati v cerkvi in pred oltarjem.
Toda naš preprosti narod smatra nivo mašo za vse kaj drugega kot za izključno ccrkveno in duhovno opiavilo.
Tisto, kar se v cerkvi vrsi. je pretežni večini povabljenih gostov stranskega pomena.
Poglavitno je. kakšna bo jedača in pijača in kako bo kateri ali kamera oblečena.
Ženskam ni bilo za to. kakšnih odpustkov bodo deležne, ampak zato. ka.ko se bodo oblekle, in če bo imel slamnik "kušn-brim" ali če bo kar "a.jnfoh".
Moškim pa. kakšna bo pijača, koliko je bc in koliko večerov bo vseh dobrot na razpolago.
Vidite, dragi prijatelji, tega sem sem dotaknil v svoji koloni, ne pa nove maše.
Da je bilo pa navdušenje res veliko in da ga je bilo v poznih urah celo preveč, bi lahko pričalo domače in tuje prebivalstvo v razdalji poldrugega bloka od cerkvene dvorane na Drugi cesti.
Dopisnik omenja, da sem ga pred desetimi leti smešil, ker je šel slepo za Kazimirjem.
Ne vem če sem ga baš smešil, zdi se mi pa, da sem ga pomiloval, kot sem pomiloval še slehernega, ki je bil tako nesrečen, da se je dal rvoditi za nos Kazimirju, — največjemu šarlatanu, kar jih bo kdaj zaznamovala zgodovina ameriških Slovencev.
Na zadnji dopisnikov argument, da je boljše biti tirjec med tu>imi. kakor pa tujec med domačini, odgovarjam takole:
— Med tujce, Nemce, ste šli in dokler ate bili tam, ste bih ves čas tujci med tujimi. Ko je bila komedija v cerkveni dvorani na Drugi cesti končana, ste se vrnili, in zdaj ste, bolj kot ste bili kdaj prej — tujci med domačini.
Tudi lažnjivost, zlobnost in zdraž-benost mi očita dopisnik.
Ej. prijatelj, če bi bil zloben, oziroma če bi hotel biti zloben, bi se spustil v podrobnosti nesvečanega prazr. ovanja in bi poredai pax takih. c a tri se Marjance od smeha valjale jx> tleh. Ker pa slučajno nisem
zlobe: In lažoji bf res
Nova
1, raje hoolčim.
nihče bi mi ne mogel očitati
vosti, najmanj pa dopisnik, če
aid na ljubo objavil resnično
Jo z naslovom "Božji rop ta
maša".
wa
ALFREDO FANZINI:
CE MAČKE NI DOMA
- — Gospod je oženjen?
—	Ne. Se vedno plačujem samski davek in če se bodo nadaljevale tako delikatne pustolovščine, kakor oni dan v Milanu, si bom seveda dobro premislil, ali naj zadostim
sojini socijainim dolžnostim ali ne.
Tako sta se pomenkovala dva . krbno obrita gospoda, sedeča v dveh naslanjačih pred dvema skodelicama čaja in zroča na vilo Este.
Po rezerviran osti in družabni na. petosti. s katero se odlikujejo zdaj gcntlemani vsega sveta, sta si bila podobna.
—	A vi. gospod?
—	Jaz sem oženjen.
Človek bi ne verjel. Otroke 1-mate tudi?
—	Dva. dva otročička — fantka in -punčko. Toda oprostite — za-kaj bi ne verjeli ?
Ker imate zadovoljen obraz srečnega človeka.
Žena je bodisi vladarica in v tem primeru si moža podredi s svojimi vajeti, ali pa je sajno sladek prive-ck živli en j a. Enaka razlika kakor v vinu. Spada vaša žena k prvemu t:pu?
V tem smislu že, da je docela zdrava, toda kot tip spada med nežne. Peča se malo z literaturo in umetnostjo, toda samo toliko, kolikor, kolikor se pečajo vsi drugi ljudje. Kar se tiče najine sreče, se morava zahvaliti za njo tudi strogi vzgoji in tradicijam naših malomeščanskih in starokopitnih rodbin. Toda vse to vam pripovedujem nekako z rezervo, kajti vaših starokopitnih nazorov bi se ne hotel dotakniti.
—	No da — že razumem. — je aejal gospod — saj tudi vino ni dobro, če ni iz stare kloti. Tudi jaz >cm se seznanil v Milanu nekako pustolovsko s tipom nežne ženske.
Dejala mi Je: — Artur, poljubi ine na moje sladko hčece.
—	Ah. — kaj je res rekla tako?
Vam Je Ime Artur?
—	Ne. ime mi je Oiovanni. toda dama mi je dejala: če le malo ljubi* svojo dušico, dovoli, da te — kličem Artur. Ti me boš pa klical: Mimino.
—	No in? — je vprašal drugi go-tpod pr*"«j«»nečeno.
—	In dejala je še: Če me imaš rad, me povabi na večerjo v prvovrstno restavracijo in dovoli mi vzeti s seboj sobarico. Sirota! 80-barici je ime Julija — mi je pravila. Če me imaš rad. mi osnaži čevlje, toda narahlo, ker imam kurje oko. In vzela je tudi napitnino.
—	Kdo? Služkinja?
—	Služkinja in go?pa tudi.
—	Ah, kako zabavno. A kakšna j» ta gospa? — je vprašal ožen-jtnl gospod razburjeno, kar je prvi gospod opazil.
—	Eh, — manjka ji tu en »00. Toda vam je slabo, gospod. ..
Oženj eni gospod je vstal in neo-ip njeni mu je sledil.
—	Sem morda zagrešil kaj ne-diskretnega?
—	Kar nadaljujte, prosim. Kakšno rarečje govori ta dama?
—	Tako malo beneško in neprestano govori <e umetnosti in litera-tudi — o Gidu, Plcas.su, Matisseu.
Ne razumeva se. kajti meja strast so dirkalni konji in veslanje. Toda zdi se mi, da ta dama preveč občuduje umetnost. Pa vendar nisem zagrešil nehote kaj nediskretnega?
—	Nasprotno. Kako ste se pe seznanili s to damo?
Neoženjeni gospod je bil malo v zadregi.
—	Dejal je: Seznanil sem se z njo pred štirimi dnevi na najnedolž-nejži način. Hotel sem zgraditi nove staje za svoje žrebce, pa so mu priporočili arhitekta Artuarja Zeta. Zglasil sem se torej pri njem, toda sobarica mi ie dejala: — Gospod je odpotoval, l&hko pa govorite z gospo.
—	Arhitekt Artur Zeta sem jaz! — je vzkliknil oženjeni gospod.
pričakovala! — je dejala videč za konje navdušenega gospoda. Toda v naslednjem trenutku je vzklikni la vsa prestrašena: Oospod je tu! Naneta. »gospod je tu! — Čim je zagledela za prvim drugega gospoda, je zbežala.
Gospoda sta vstopila. Vse je bilo v redu, še preveč v redu.
Gospodar je prižgal luč in vstopil v salon svoje žene, kjer so bile pripravljene skodelice, čašice. vku-hano sadje in liker.
—	Nekje menda vendar bo^a, -je dejal in ju začel iskati po drugih sobah.
—	Kdo pa? — je vprašal neoženjeni gospod.
—	Naša kuharica in sobarica.
Zavesa na vratih se je zamajala
in arhitekt je privlekel na dan Nakita j ske
Neoženjeni gospod je prebledel.
— Nikar se ne bojte, saj bo naj- neto v krasni pižami iz brž nesporazum. Moje žene namr?č svile.
ni v Milanu, temveč je v Benetkah.} — Oprostite, gospod, oprostite, na morju z otrokoma. Dopisujeva 1 gospod! — To je bilo vse. kar je si dvakrat dnevno, ker je fantek j spravila n, sebe. Potem je pa padla
na kolena in se skrivaj srdito ozrla na neoženjenega gospoda. Slednjič si je zakrila obraz z rokami in za jecljala: — Gosrxxi. oprostite, gospod, oprostite!
—	Bodite tako prijazni in ne po-mečkajte si pižame, ki sploh ni vaša. Zdaj pa povejte vse po pravici.
—	Gospod, oprostite....
—	Le nikar nobenih ozirov. — ; je dejal gospodar in se ozrl na svojega , spremljevalca.
Ljubitelj konj in veslanja se je molče obrnil v stran.
malo bolan. Moja žena govori rimsko narečje, ne pa beneškega. No torej, poj diva.
—	Toda gospod!
—	Stopite k telefonu. Želim to
Odšla sta k telefonu.
—	Benetke! — Kmalu so se Benetke oglasile in za veslanje in konje navdušeni gospod je slišal tale pogovor:
—	Mimino. si ti?
—	Da jaz.
—	Kako se počuti sinček?
—	Odleglo mu je. toda če imaš mene in svoja angelčka rad, pridi takoj v Benetke.
—	Ne razumem. — je zamrmrali — Pripravljena sem pojasniti neoženjeni gospod in si grizel ust- j vam vse-	— je dejala ku-nice jezen sam nase. da je bil tako • h*rica. — Pregrešili sva se obe, to
Vročinskih valov ni v NOTRANJOSTI
Električnega Refrigeratorja
Avtomatično kontroliran mraz — to je, kar vam da Električna Refrigeracija
17 AKRŠNAKOLI temperatura naj bo zunaj, NO-TRAJNOST Električnega Refrigeratorja je enakomerno mrzla, dovolj, da prepreči nevarno širjenje bacilov. Vam ni treba ničesar napraviti—vse oskrbi kontrola aa mraz. Ni vam treba skrbeti, da bi se vam hrana izpridila. Okusna bo ostala do u-porabe.
In tako lahko imate zmrznjene deacrte in hladne solate za izzivanje najbolj izbirčnih tekov. In v izo-bilici ledenih kock za dolge, mrzle poletne pijače.
Če imate Električni Refrigerator, poznate popolno zadovoljstvo refrigeracije. Prištedite si čas, delo in skrb. In tudi denar, kajti elektrika stane samo par centov na dan za tako udobnost in pripravnost.
Napeljava je samo zadeva par minut. Nobene posebne konstrukcije ni treba. Nič cevi za spajati. Samo izberite najbolj pripraven prostor za refrigerator, spojite ga s spajalom v steni, kot bi kako drugo električno udobnost, pa bo šel takoj na delo, tako zanesljivo kot električni tok.
Vse naše družbe razkazujejo uzorce štirih narodno znanih družb: Copeland, Frigidaire, General Electric in Kelvinator.
Zakaj ne stopite v bližnjo izložbo, vprašajte za cene ter poizveste za lahke plačilne pogoje?
Tke NcwYorfc Edison System
Tke New ^ orli Ediion Company Brooklyn Eilinon Company, Inc. The United Electric Light and Power Company * York and Qurrns Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power CZom party
DRAMA KNEZOV VOLKONSKIH
N.
ATENTAT V BUKAREŠTI
nepreviden, kajti o ženskah je bolje sploh ne govoriti.
—	Toda nečesa pa še celo nc razumem, — je dejal oženjeni gospod. — namreč, kaj se je zgodilo v moji hiši. Sedem dni sem že z doma. Spremil sem pred tednom dni moio ženo in otroka do BeneU, potem sem se pa napotil po opravkih. Tu sem se ustavil, da bi nekaj dni pozival, predno se vrnem v Mi-ian, kjer je zdaj strašna vročini. Drevi sem hotel odpotovati v Benetke, toda vi boste gotovo tako prijazni, da me spremite do Milana. da se prepričam, kaj se godi v moji hiši.
—	Moj avtomobil je vam na razpolago, — je dejal neoženjeni gospod kratko.
Avtomobil je drvel kakor za stavo. Sence dolgega junijskega dnevu so že padale na razbeljeni tlak mestnih ulic, ko se je ustavil pred
je res, toda v vsej vaši hiši ne manjka niti igla — a če se pomisli, da da gospoda v mnogih hišah služin-čadi gotovo nagrado, kadar odpotuje....
—	Morda bi radi še napitnino?
—	Tega ne trdim, toda biti morate obzirni z nama. Prisoten je tuj gospod, o katerem niti ne vem. po kaj je prišel. Toda on lahko potrdi. da sva dejali: Naš gospod in gospa sta dva angela. Nikoli naju ne zmerjata. Če gospa od mene kaj zahteva, mi nikoli ne zapoveduje. Pravi mi samo: Julija, če me imaš rada, mi pripravi danes ohrovt tako in tako. če pa ne gre baš tako, ga pripravi pač kakor ti drago. — Gospa je namreč iz Rima. Naneti pa pravi: Če imaš rada svojega gospoda. mu osnaži dobro čevlje in hlače. In tako je vedno prijazna in uljudna. Ne pravi hočem to imeti, temveč prosim, bodite tako prijazni. Naš gospod in gospa sta zdaj
zapuščeno gosposko hišo v ulici | odpotovala, gospod. In pomislili Borgonovo.	j sva: kaj bova ^eii sami? Morava
— To je moja hiša. — je dejal se malo razvedriti, seveda dostoj-
arhitekt, ko se je avtomobil ustavil.
—	V prvem nastropju. — je odgovoril r.eoženjeni gospod.
—	Pojdite naprej, prosim. — je dejal oženjeni gospod.
Na stopnicah tiho. V stanovanju jt zapel električni zvonec. Kmalu so se vrata previdno odprla in pojavila se je elegantna služkinja z naškrobanim predpasnikom in o-vratnikom.
—	Oh kako nestrpno sem vas
1
*
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
i

tMnwmuHnsaMMMWi
no in stanu primerno. En dan sem bila gospa jaz, ona pa služkinja, drugi dan ,pa narobe. Zvečer sva hodili skupaj v kino in slaščičarno. Nekega dne, ko sem jaz igrala služkinjo, Naneta pa gospo in je či-tala v salonu Prousta, ste prišli vi, gospod. Dej ah ste, da .prihajate po važnih opravkih. S posebnim ozrem na vas sva vas sprejeli. Toda ni pomladi brez cvetja in ne ženske brez ljubezni. Govorila sva z vami odkrito: ljubezen ni šala. Naneta je skušala posnemati svojo gospo. Prostost ji je bila stopila glavo. — Naneta, bodi tako prijazna in napravi to in to. — Naneta morda ri ravnala prav, toda gospa je tako dobra, da bo nama gotovo oprostila.
Arhitekt je dejal ogorčeno: —; Kaj ste si mislili, da bi se ponižal celo do vaju?
—	Kar se tega tiče, — je odgovorila kuharica, — pa le počasi, gospod. Nikar naju ne žalite. Tale gospod lahko pove, ali ni bila Naneta zares kakor prava gospa in gospodinja.
—	Da tako — povejmo vse po pravici. Namesto da pustite to u-bogo skesano Magdaleno klečati s povešeno glavo, bi se ji raje zahvalili.
—	Ste slišan, gospod? — je dejal arhitekt neomenjenemu gospodu.— M rad kaj pripomnili k tcura?
Neotenjeni goepod ni vedel, kaj bi odgovoril.
—	Dragi goepod, mu je dejal arhitekt, — Če Mite, warn s
21. julija ob 13, so prišli 4 dijaki macedonskega porekia k državnemu podtajniku v notranjem ministrstvu Angelescu pod pretvezo, da mu hočejo izročiti spomenico. V trenotku, ko je Angelescu pričel citati spomenico, je dijak Pesa oddal na Angelesca 5 revolverskih strelov, ki so ga ranili na obrazu, na prsih, na ramenih in na roki. Čeprav je Angelescu močno krvavel, je imel vendarle toliko moči. da je vrgel napadalca na tla ter mu s tem preprečil, da bi cddal šesti strel, ki je bil še v revolverju. Angelesca so nato prepeljali v sana-torij. Projektih niso ranili važnega organa in zato upajo, da je žrtev atentata izven nevarnosti.
Napadalec Pesa in njegovi kom-plici so bili aretirani. Preiskava je dognala, da je vzrok atentata ta, da so napadalci smatrali Anglesca za inicijatorla novega zakona, ki u. reja lastninski režim v provinci]i Caliacria. Zakon, ki nikakor ne krši interesov v Dobrudži bivaiočih macedonskih kolonistov, za katere je bila uvedena veliko pomožna akcija, je bil od bolgarskega in turškega manjšinskega prebivalstva sprejet z zadovoljstvom.
Atentator Pesa, ki je oddal 5 strelov na državnega p od tajnik Angelesca, je izjavil pri zasliševanju, da je sotrudnik lista "Epoca" in da je izvršil atentat, ker je bil Angelescu sovražno razpoložen proti dijakom in je podpiral Žide. Pesa je voditelj macedonskega komiteja rumunskih dijakov. Stanje Angelesca je resno, vendar pa ne smrtnonevarno.
Rum&nsko poslaništvo v Beogradu je objavilo službeni komunike, ki pravi, da je dijak-medicinec Pesa streljal v notranjem ministrstvu v Bukarešti iz revolverja na državnega ipodtajnika Angelesca. Oddal je proti njemu pet strelov. Ranjenca so takoj prepeljali v sa-natorij, kjer je bil operiran in so ugotovili, da njegovo stanje ni nevarno.
Atentator je zaslišanj priznal, da je izvršil atentat, ker se je hotel maščevati nad Angelescom, ki »>a smatra za povzročitelja uveljavlje-ga zakona o lastninskem režimu v
novi Dobrudži. Sodna preiskava se na dal" u je.
Zatem pravi komunike: Znano je. da je vlada Mania predložila parlamentu zakon s katerim se ureja lastninski položaj v novi Dobrudži, ki se je smatral od makedonskih kolonistov, ki so se nedavno tam naselili, za favoritiziranje rumunskih kmetov v njihovo škodo. V času debate, ki se je vršila v parlamentu o tem zakonu, so zastopniki makedonskih kmetov povzročili velike manifestacije, naperjene predvsem proti Anglescu. ki je predsednik Kmetske nacijonalne stranke v Dobrudži in ki se je smatral kot glavni povzročitelj tega zakona. Po informacijah iz Bukarešte je bil izvršeni atentat posledica ipropagan-rie makedonstvujuščih med zelo razburjenimi duhovi. Uvedena je preiskava za ugotovitev, ah je imel a-tentator pomagače.
Po vesteh iz Rumunije se zdi. aa ie bil atentat na državnega podtaj-nika Angelesca organiziran od makedonstvu juščih, istih oseb, ki vrše atentate tudi -na našem ozemlju. Kakor se zatrjuje, se nahaja Angelescu že izven nevarnosti. Zanimivo je. da je ta atentat povsem sličen o-nemu, ki je bil pred dvema letoma izvršen v jugoslov. notranjem ministrstvu na tedanjega načelnika sedanjega vladarskega bana Živka Laziča.
SEZNAM AKANZIRANIH KONCERTOV.
30. avgusta: Girard, Ohio. 21. septembra: Cleveland, O., SND. 12. oktobra: Cleveland, O.-New-trarg.
Naslov:
Svetoasr ft. Banovoe, 442 National Ave, Milwaukee. Wis.
IŠČEM DOGAKJE! ftiima zelo lepa za dve leti dela, zdrav kraj in plača dobra. Pojasnila daje: Anten Stamfet, Convene, La. (2x 869)
PRILIKA ZA KROJAČA!
Moj ranjki soprog je delal 16 let, ■ato prodam vso krojaško upravo, stroj za likat etc. prav poceni. — Ppjasnila dale: — Mary Hribar, ra.
POZIV !
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista.
POUK.
BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se tele nauCl-ti angleški.In hočejo postati drle vfjani Edrotmth Srftav. Oglasite se za pojasnila ? IMski'M itv. 1ST bH 4L aorta v petek zjutraj •i 1«. it It, soba fttv. tM, ali pa v I S.
Kada
r je apetit slab
in spanje nemirno
V re,« lune iz jmmM t n H in nI jevita ti prtnico, prebavi Crpaittlx Nt>«-. »nt 1 1 tal hitri-pa vsl^i !.<Jhkfi dajuj«
ri ji- zn&ciJ IjSa aift.it p,i»Jt\ T.< ravja, vam •
DR.
Znamenita rimska bazilika 3v.( mislil, Klementa je bila nedavno pozori- vanski šče ganljivega zaključnega pribora j dva s ene največjih povojnih socijainlh' mučen dram. ki je zadela znano rusko ple- rimske miško rodbino Volkonskih. V kras- sko vs no baziliko, katere izvor je še se- hu ne daj zagoneten, kajti ne ve se, ali in tuc izvira iz poganskih časov ali iz mu dobe kozula Tita Flavija. Clemen- čana. ta ali tretjega papeža, v to zname- Je pa nito baziliko, v kateri se vidijo drama stene starorimskih kraljev in pod zakljui katero počivajo sveti ostanki, ki Jih je prinesel sv. Ciril a morda tudi sv. Metod iz Krima, je povabil 62 letni knez Aleksander Volkonski za osmo uro zjutraj s priprostim, na stroj pisanim vabilom svoje znan-cc, da bi prisostvovali njegovemu posvečenju v katoliškega duhovnika slovansko-bizantinske veroizpovedi. V oddaljeno baziliko je prišlo v nedeljo zjutraj mnogo slovanskih katolikov, članov znanih italijanskih plemiških rodbin, več bivših vojaških in diplomatskih prijateljev kneza Volkonskega iz časov, ko je bil še carjev adjutant in vojaški ataše v Rimu. poljski in litovski diplomati, akreditirani pri Vatikanu in visoki duhovniki, dodeljeni novemu ruskemu kolegiju, kjer je dijakom doktor filozofije in juris Volkonski že več let profc-j sor stare slovanščine Ni pa bila zastopana številna ruska ortodoks-na kolonija v Rimu. katere Uušev ni vodja je bil knez Volkonski do zadnjega. Knez ima tri otroke, dva sinova in hčerko, in k očetovemu posvečenju v mašnika je prišla samo 20 letna hčerka v spremstvu katoliške tete.
Ne da se niti približno opisati tri ure trajajoči obred, katerega je mojstrsko sestavil in vodil benediktinski menih in med katerim je prepeval zbor ruskih emigrantov-pravoslavne vere. Obred se je vršil sredi baziliqe ob asistenci dveh škofov in vseh duhovnih hierarhov slovanskega in armenskega kato-ličanstva v Rimu. Sloki. elegantni in v vsakem pogledu aristokratski novo posvečeni duhovnik z izrazitim orlovskim nosom v novem duhovniškem ornatu žolte barve e je zdel še večji, kakor je v resnici, ko je stal sredi znatno manjših cerkvenih dostojanstvenikov. Ko je čital na stari marmornati balustrade evangelij in pel naprej litur. gijo. je zvenel njegov glas mogočno, skoro mladeniško. Samo ko je nesel v sprevodu po baziliki zlati kelih in ko je držal po bratskem poljubu drugih duhovnikov med duhovito inscenirano zadnjo gospodovo večerjo hostijo, so se mu tresle roke. Toda to je bilo samo za hip. Takoj nato se je zatopil y kotu 7a oltarjem v molitev in znova je nosil s plemiškim mirom krasno o-rijentalsko kadilnico.
da je zdramil sijajen slo-obred iz tisočletnega sna ovanska velikana in njuno ištvo, ovekovečeno v freskah bazilike. In to staroslovan-tajenje se je odzivalu v du-srečnih katoliških ubežnikov i knezov Volkonskih v Ri-Njihova drama, zdaj te konje samo ena med neštetimi, težja, ker je bila obenem politike in vere in ker se je lla v staroslovanski baziliki.
»t> kako hitro Nuu-ti vam povrne mimo slavni Kratili««- mo-telo lw>l»'irn-go-
^•Ist'-J'li !n strupov, -»»Spravi X»-v.i m (l.i ha<IJ^i apetit. |>omaita puVf. a m<»č in l«£o slahlm. ii-
Ij ude m.
Tone jr j*»wt>no iioluT /a »pto-il>«-<> stiitije, l«i'1o vsled pr«»-aro?ti, k «kf* druK«* boleMU. hI) I popoln« isiTptan'Witi «'ijsj»w>v. VI »bite NuKM-Toii>- kj'-ritt'li pro-Mi nI vila .\ko \as lekarnar tP(f* nima, rt « itt- mu naj lf-U.*Ka na-i-as rti njegovega prt-kupčevnl-—Adv.
KNJ1
0'
CENA
KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
leško-slovensko Berilo
: SLOVENE VEADEB) S tan 9 sam«
$2.—
Aaroeite |* pri
GARNI 'GLAS NARODA
£1« Wrst IS Streei New York (Hj

'■X' S?.
Dočim je hčerka 62 letnega duhovnega očeta v kotu bazilike skoro glasno ihtela, so se navzoči tujci, med njimi zelo malo Rusov, po vrsti bližali knezu Volkonskemu in mu poljubili ob koncu obreda posvečene roke. Potem je novo posvečeni duhovnik hitro zapustil baziliko. Pričakoval ga je namreč papež, ki mu je uradno poveril novo vodilno mesto v vzgojnem zavodu ruskih seminaristov. Od povabljenih so ostali skoro vsi zbrani sredi bazilike in so živahno komentirali novo veliko dramo knezov Volkonskih, ki so že pred sto leti ustanovili v Rimu svojo drugo domovino.
Volkonski so zgradili v Rimu razkošno vilo, prodano pozneje nemkemu poslaništvu. Kot sedež Buelowa in Radzivilova je bila ta via svoj čas središče umetnikov in intelektualcev liberalne Italije. — Knez Aleksander Volkonski je postal katoličan proti volji svoje rodbine, ki je zašla po izgubi vsega i-met j a v veliko bedo in je samo s pomočjo svojih bogatih prijateljev otvorila v Rimu penzijo. Njegova žena je baje umrla pred leti od žalosti, ker je njen mož prestopil v katoliško cerkev. Vsi trije otroci, ki zdaj sami vodijo penzijo, so pa o-stali pravoslavni. Samo hčerka, ki preveč ljubi svojega očeta, da bi mu mogla zagreniti zadnja leta življenja, je prišla k posvečenju poljubiti roko bolj očetu, nego novo posvečenemu duhovniku. Pri obeh sinovih je pa pravoslavna vera premagala otroško ljubezen.
Ta zaključni prizor drame knezov Volkonskih, drame ne samo povojne Rusije In ruske emigracije, tudi italijanske, rodbinske drame In končno drame vere same, se je odigral v trenutku, ko bi človek
Kako se potu« v stari kraj i izaj v Ameriko.
Kdor je namrn jrn potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen • potnih listih, prtljagi in raznih drugiiH stvareh. Vsird naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno le prvovrstne brro-parnilce.
Tuci nedržavljani zamorejo potovat: v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje u povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in 1st i se ne pošiljajo več v stari kraj, lam pa k ga mora vsak prosllcc osebna dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit s<: mora vložiti najmanje eden meset pred nameravanim odpoto-vanjero in oni, ki potujejo preko New 'k'orka je najbolje, da v prošnji o; :načijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y.
KJLKO DOBITI SVOJCE 12 STAREGA KRAJA
• Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopite v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajal« samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti »o: StariU ameriških državljanov, možje a-meri&uh državljank, ki so se po 1. juniji 1928. leta poročili; žene in >ceai otroci fcfpod 18. leta elcev. Ti so opravičeni do prve ce kvote. Do drufe polovice opravičeni žene In neporoče-oci izpod 21. leta onOi nedr-nov, ki so bili postavno priti v to deželo za stalno M-
nepor polje«! polovi pa so ni oti
zavija pušce vanje Za nosna
r

raa pojasnila se obračajte aa so in zanesljivo
!AKSER STATE BANK
t COKTLANDT RTKKKT NEW YORK
BAP R « « O 0 i«
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 8, 1938
LARGEST BLOTKmS DAILY li R L ft
RAZPOSAJENRA
3HBi ROMAN IE tlTLJXNJA. £5=55=
Zm Glas Naroda priredil G. P.
15
(Nadaljevanje.)
—	Le mirna bodi. Vse bo dobro izšlo. Bodi tako dobra ter končaj njegove nakane. Daj mu svojo besedo!
—	Ne, papa. Nato ni treba niti misliti. Nikdar!
—	Zakaj pa ne?
—	Jaz ga ne ljubim!
—	Kaj veš ti o ljubezni? Ta bo prišla, kakorhitro boš spoznala, da je zelo dober in zmožen človek!
* Gledala Je z blestečimi očmi skozi okno. Ali Je vedela, kaj je ljubezen?
Njene misli so poželjivo romale k Willu Volratu.
Nato pa je zopet dobila strah za Arnstettena.
Če se mu bo zgodilo kaj slabega, bo ona kriva radi njenih nepremišljenih besed.
Mirni, trezni Arnstetten vendar ne bo napravil nikake neumnosti!
S težavo je požrla par kosov, dočim je stal njen oče z ogledalom pri oknu ter iskal po Wetterkogelu.
Takoj nato je prinesla sobarica pismo za Urško.
Arnstetten ga je pustil zanjo.
Glasilo se Je:
Draga, oboževana Urška!
Da vam pokažeb, da se ne bojim nikake drznosti, bom šel navzgor na Wetterkogel, čeprav nisem napravil še nikdar nobene ture. Hočem s tem dokazati velikost svoje ljubezni. Upam, da se ne boste še nadalje ustavljali moji ljubezni.
Ko se vrnem, vas bom prosil, da postanete moja žena. VI držite v svoji roki srečo mojega živijenja!
Vaš vedno udani
Kurt Arnstetten.
Urška je bila vsa iz sebe. Pismo ji je potrjevalo vse. Zakaj si je delal take skrbi? Ali ni že drugače zapazil, da ga ne more ljubiti?
Njen nemir in strah sta rasla od ure do ure. Pri njej se je vkoreni-nila zavest, da se bo Arnstetten ponesrečil. Kaj bo potem iz nje? Vse, kar je doživela tukaj, jo je spravilo iz duševnega ravnovesja. Izračunala -si je, kdaj se lahko vrne v najbolj ugodnem slučaja? Pred opoldne nikakor ne. Tega ni mogla prenesti.
Nemirno je tekala po sobi gorindol in njen oče ni nikdar izpustil daljnogleda iz svojih oči.
Gledala je proti hišici Volrata. Če je ta gori, potem se gotovo ne bo pripetilo Arnstettenu gotovo ničesar.
Naenkrat jo je presunila misel:
—	On lahko pomaga!
Ne da bi se premislila, je odhitela po cesti navzgor ter zavila na majhno stezico, ki Je vodila k njegovi hiši.
Brez sape od hitrega teka je obstala pred njegovimi vratmi. Negotova se je obrla proti cknu. Naenkrat pa so se odprla vrrata od znotraj. Volrat je stal, razburjenega obraza pred njo. Videl jo je prihajati.
Vsa tresoča se je naslonila na obod vrat ter ga proseče pogledala.
—	Pomagajte gospod profesor, prošnjo imam do vas!
Stopil je nazaj v hišo te jo povabil s kretnjo roke, naj mu sledi. Njegove oči so se trdno zapičile v njene.
Sledila mu je v sobo ter ostala pred njim.
—	Kaj se je zgodilo? — je vprašal tako mirno, kot je sploh mogel
biti.
—	°n je šel gor, na Wetterkogel in le jaz sem kriva tega, — je vzkliknila.
—	Kdo? Vaš gospod oče?
—	Ne, Arnstetten, naš sosed!
—	Mladi mož, s katerim sem se sestal včeraj?
Da. šel je navzgor, — da mi dokaze, da ima pogum. Prisilila sem pa k temu s svojimi neslanimi govoricami. Pomagajte mu, ker prav nič ne ve o plezanju na gore. Če bo nesrečen, bom kriva jaz!
V njenih očeh je zapazil velik strah.
—	Ali je gospod — vaš zaročenec?
Pogledala ga je s pogledom, ki je naenkrat vzbudil vse, kar je z veliko težavo zamoril v sebi tekom noči.
—	Ne, — o tie. Jaz ga niti ne ljubim, a vendar se poteza za mojo roko. Gospod, rešite ga ter me obvarujte pred krivdo!
Z mehkim izrazom v očeh jo je prijel za roko.
—	Krivda je. — če človek namenoma stori nekaj hudega. To ste mi rekli pred kratkim, zgoraj pri koči. Dobro sem si zapomnil vaše besede. Ali lahko črpate kaj tolažbe iz tega?
—	O, ne. Če bi šli za njim, — dobro znani ste zgoraj. Mogoče boste prišli še pravočasno, da preprečite nesrečo. Jaz ne vem, na koga naj se obrnem v svoji zmedi?
—	Zakaj pa ste prišli k meni? Hvala vam. Vaše zaupanje ne bo zlomljeno. Takoj se napotim. Gor bo prišel najbrž brez nesreče in pri jiovratku nazaj me najbrž ne bo poleg, če si bo izbral krajšo pot. Pomirite se ter se vrnite k svojemu očetu!
Podala mu je roko ter ga pogledala tako, kot da je od njega odvisna reiitev njene duše.
Ta pogled ga je stresel ter mu razodel njeno ljubezen. Obrnil se je proti njej ter Ji pomignil z roko.
Nato pa je odšla ven.
Ko je par minut pozneje .stopil iz hiše, pripravljen na izlet, je sta-da še vedno pri vratih vrta.
—	Gospod profesor, vzemite me s seboj. Zdrava sem in močna. Mogoče vam lahko koristim in na vsak način mi boste napravili veliko uslugo!
Resno je zamajal z glavo.
—	Ne, vi ostanete tukaj. Nikdar več ne vzamem ženske s seboj. Skrb za vas bi ohromila mojo podjetnost!
Kot nežna prošnja je zvenela iz njegovih besed in pri njih se je naslonila na vrata hiše ter zrla z velikimi očmi za njim.
Korakal je močno naprej. Predno je izginil izpred njenih oči, se je obrnil še enkrat ter zamahnil z roko v pozdrav.
Urška se je vrnila v hote! ter povedala svojemu očetu, da je prosila profesorja, naj stopi za Arnstettenom ter ga pomaga rešiti, če bi prišel v kake stiske.
—	To je bila dobra misel, otrok. Če bo Arnstetten dospel do prve koče, bo tafco truden, da se bo prespal ter šel tHk vrh šele jutri. Profesor ga lahko dohiti v takem slučaju. -
—	Prav imaš papa. Če ima Vol rata na strani, se mu ne more nič-pripetiti!
Erienhcwt Je pogledal svojo hčerko.
—	Pomiri se, dete. Strašno slabo izgledaš!	» Objela ga Je krog vratu ter skrila ihte svoj obraz na njegovih pr-
—	Dragi papa, tako slaba in lahkomttljena sem! Kako sem mogla reči Arnstettenu tako neumne besede?
—	Neumne? Bog obvaruj. Le nekoliko neprevidno si ravnala, a ne iz slabe volje Bog daj. da bi se lahko smejali Jutri svojemu strahu. Jaz
da sem pustil Arnstettena prttt semkaj, če ga bo
(Dalje prihodnjič.)	?

LJUBICA ZADNJEGA RUSKEGA
CARJA
Kot 161etno dekle je bila Matilda Kšešlnsko v baletnem zboru carske opere v Varšavi. Prestolonaslednik Nikolaj je bil takrat v varšavski garniziji in se je do ušes zaljubil <v lepo plesalko. Odpeljal jc je v Petrograd, kjer ji je podaril krasno vilo in poskrbel, da je živela v največjem razkošju. Car Aleksander 111. ni rad videl Iju-bavnega razmerja svojega sina s plesalko in da napravi temu konec, jo je hotel izgnati v Sibirijo. Tedaj je pa posegla vmes carica, ki je dobro vedela, da odvrača premetena Matilda Nikolaja od razuzdanega življenja, kateremu so se udajali drugi veliki knezi. In tako je bil prestolonaslednik prisiljen nastopiti dolgo potovanje po svetu Vrnil se je pa še bolj zaljubljen in obnovil je ljubavno razmerje s Kšešinsko. Matilda mu je rodila dva nezakonska potomca, ki sta dobila visoke plemiške naslove, potem sta pa postala častnika.
Nikolajeva ljubezen do lepe plesalke je bila tako velika, da se je hotel celo odreči prestolu v prid svojemu majšemu bratu. Proti tej nameri je pa nastopil car in najbrž tudi sama Kšešinska, kateri je bilo gotovo ljubše biti ljubica mogočnega ruskega carja, nego žena velikega kneza. Tedaj se je Nikolaj zaročil s hesensko princeso Alico, obenem se je pa tajno poročil z Matildo, katere moč je desegla tako višek. Ni pa mogla preprečiti, da bi se Nikolaj ne dal ločiti od nje. ko je bil prisiljen poročiti se z Alico. Toda njen vpliv na Nikolaja kot človeka in vladarja je o-stal neizpremenjen in baje je ope-tcvano odločilno posegla v rusko zunanjo in notranjo politiko. Kšešinska se tudi v času svoje največje slave ni izneverila gledališču, temveč je nastopala še naprej, toda samo ob izrednih prilikih. Zadnjič je nastopila, ko je bil v Petrogradu Poincare. Za nastop je dobila" petdeset tisoč dolarjev in krasen di-jumantni nakit.
Kako strastno je ljubil Nikolaj Kšešinsko, pjriča njegova namera odreči se prestolu in umakniti se z ljubljeno ženo v zasebno življenje. In zopet je bila Matilda, tista, ki je energično nastopila proti carjevemu sklepu. Moč carjeve ljubice je začela pojemati šele, ko je prišel na dvor zloglasni Rasputin, kajti pod njegovim vplivom se je carjeva ljubezen ohladila.
Med boljševiško revolucijo je vdrla v palačo Kšešinske razjarjena množica moških in žensk, ki je razbila vse, kar ji je prišlo v roke. Matildo pa do krvi prtepla. Navzlic zmerjanju in sramoten ju je ostala ljubica zadnjega ruskega carja mirna in čudovito hladnokrv. nost je ohranila tudi ko so ji pljuvali v obraz in jo neusmiljeno pretepli. To ji je rešilo življenje. Lenin
ji je pozneje vrnil velik del ukradenega imetja. Kšešinska je pobegnila v inozemstvo in se poročila s carjevim bratrancem, velikim knezom Andrejem. Zakonca sta sc nastanila v Nizzi. Imela sta ogromno premoženje, ki se je pa v nekaj letih razlezlo in porazgubilo v i-gralnici v Monte Carlu in drugod. Zdaj sta ostala brez sredstev.
truplo z odrezano glavo
U
99
Na dolenjski progi za garnizij-sko bolnico pri Ljubljani so našli mladeniško truplo brez glave. Že-lezniččarji, ki sa prvi opazili obglavljeno truplo in takoj nato ugledali tudi glavo, ležečo nad tračnicami, so o zadevi takoj obvestili vodmatsko stražnico, ki je ugotovila, da je nesrečni mladenič 21-let-ni stavbinski delavec Gabrijel Bin-gula, doma iz Martinščice v Bosni.
Mladenič je že 19. julija zvečer begal po Vodmatu. Ob mraku je pustil svoje tovariše v Dukičevi baraki v Bohoričevi ulici in prihitel v Vodmat, kjer je na cesti stoje glasno ihtel. Ko so ga neki pasanti ustavili in ga jeli izprasevati, kaj mu je, jim je potožil, da bi z denarjem, ki ga zasluži, rad podpiral svoje revne stariše, česar pa ne zmore, ker še sam komaj izhaja.... Dejal je tudi, da ga žalosti ker bo moral k vojakom in ne bo ničesar zaslužil. Mladenič je nato ušel s ceste na progo in se nameraval že i takrat vreči pod vlak. Ljudje pa so ga zadržali in ga naposled izročili poklicanemu stražniku, ki ga je od-j vedel na stražnico. Tam so stražni-' ki prav prijazno skušali jokajocega ' cbupanca potolažiti in spraviti v i boljšo voljo. To se jim je baje res tudi posrečilo. Nesrečni delavec je I nehal jokati in se je polagoma razvedril. Stražniki so ga nato poslali ( domov v barako, kjer se je vlegel k počitku.
Ponoči pa je mladenič jel tovarišem delavcem spet tožiti o svoji nesreči. Miru ni dal skoro vso noč. Zarana, že pred 4. uro je vstal, se ' oblekel in odšel.
| Tovariši so ga skušali zadržati, a jih Bingula ni maral več ubogati. . Obupanec je taval po ulicah, nato pa zašel na progo za vojaško bolni-, co. Tam se je ob 4. vlegel počez ob progi in položil glavo čez tir. Kma-(lu nato je pripeljal tovorni vlak in uničil mlado življeuje. Vlak je gla-j vo odrezal kakor z rezilom in se je skotalila med oba tira, dočim je , truplo obležalo v prvotni legi ob progi.
ADVERTISE IN "GLAS NARODA*
Na obisk v staro domovino
umore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedrzavljan, ki Je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobne in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete:
Po FRANCOSKI progi s parnikom "lie de France"
preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930
3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET
Po COSULICH PROGI preko Trsta
PRIHODNJI IZLET
z motorno ladjo "VULCAN IA" dne 2. septembra 1930
Nadaljnl teleti pe isti progi: «. oktobra — "VULCANIA-	2t. novembra—"SATURNIA"
lt. decembra—"VULCANIA"
Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vizejev, per-mltov itd., pišite na nn^starejia slovensko tvrdko, preko katere so že sto in s to-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa, kar je najvatneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni.
SAKSER STATE BANK
92 COBTLANDT ST., NSW YORK
Tel. Barclay 0380
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
RAZNE POVESTI in BOMANI:
SPLOŠNA HNJIŽICA:
St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti, 55 str., broš. _...... 35
Št. 11. (Povel Golia) Peterfkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str., brufi....... .35
Št. 12. (Fran MilClnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., broš.......... J9
Št 13. (V. M. GarSin) Nadeida Nikolajevim, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr., broš. ........ .30
Št. 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogria, 236 str., broS. ......................... J«
Št. 15. Edmood In Jules de Gon-eoort, Renee Mauperin..........40
Št 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., brofi. ........ .45
Št 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah, povest, p revel Mir. ko Pretnar, 80 etr............. 30
Št 18. (JarosL Vrcblicky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., broft. .. 15 Št 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 etra., broS. ...... JM
Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompati in Komnrasakl, japonski roman. Iz CefiČlne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., brc«..............43
Št 21. (Fridolln Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, n„ 73 8tr.
broš. .........................15
Št 22. (Tolstoj) Kreatzerjeva____
sonata ........................60
Št 23. (Sophokles) Antigone, ialna igra, poslov. C. Golar, 60 str.,
broSirano .....^.............
Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 355 str„ broS..........................90
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja
II. del ...................... 30
Št 28. (L. Andrejev) {Vne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš. ........................ .35
Št 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str., broš. ...... .55
Št 29. Tarzan sin opie ....... 3«
Tarzan sin opiee, tr. vez. ...1.20
Št. 31. Roka reke.............. 35
St. 32. Živeti .................. 35
Št 35. (Gaj Salugtlj Krlsp) Vojna z Jutrurto, poslov. Art Dokler. 123 strani, brofl........... 30
Št 36. (K saver Mefiko) Listki.
144 strani .................. .65
Št 37. Domače živali .......... .50
Št 38. Tarzan in svet ........1—
Štev. 39. La Boheme .......... 30
Št 46. Magda	.40
Št. 47. Misterij duše............L—
Štev. 48. Tarzanove živali .... JO
Štev. 49. Taržanov sin ........ 30
Št. 49. Tarzanov sin. trd ves ....1.20
Št G0. Slika De Greje..........UM
ftt 01. Slov. balade In roeunce 30 št 54. V aaetežu ................ 1.—
Št 55. Namišljen (bolnik ...... .50
Št 56. Te Is onkraj Botle .... .30 Št 57. Tarzanove mladost,
trd. vez. ................1.50
Štev. 58. Glad (Hamsun) ____ 30
Št 59. (Dostojevski) Zapiski Iz mrtvega doma, L del ..........L—
Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma. II. del ........L—
Št 61. (Golar) Bratje in sestre .75 Št 62. Idijot, I. del. (Dostojevski) 30
Št. 63. Idijot. II. del .......... JO
Št 64. Idijot. III. del.......... JO
Štev. 65. Idijot. IV. del ...... JO
Vsi 4 deli ..............3.25
Št 66. Kamela, skozi uho fiivan-ke, veseloigra .................45
Slovenski pisatelji n. sv. '
Potresne povest, Moravske slike, Vojvode Pere i Perice, Črti*« ........................230
Slovenski pisatelji IT. sv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni

(Cretanje Pašnikov
— i Shipping N«rw» ■—
t. avgusta:
President Roosevelt, Cherberg. Bremen
Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napol L Genova
13.	avgusta:
Uauretanla, Cherbourg Europa. Cherbourg. Bremen Hamburg, Cherbourg. Hamburg
14.	avgusta:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen
15.	avgusta:
Paris, Havre Saturnia. Trat Homeric, Ch*rb«>urg Westernland, Cherbourg. Antwer-pen
Cleveland. Cherbourg, Hamburg Ktatendam. Boulogne £ur Mer, Rotterdam
16.	avgusta: Aquitania, Cherbourg Minnetonka. Cherbourg
19.	avgusta:
Leviathan, Cherbourg. Bremen
20.	avgusta:
France, Havre
Bremen. Cherbourg, Bremen George Washington, Cherbourg. Bremen	—
Albert Ballin, Cherbourg. Ham burg
<1. avgusta:
Berlin, Boulogne 8ur Mer, Bremen
22. avgusta:
Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Augustus, Napoli. Genova
23 avgusta:
Minnekutxla, Boulogne Sur Mer
25. avgusta:
Reliance. Cherbourg. Hamburg
27.	avgusta:
life de France. Havre Berengaria, Cherbourg Columbus Cherbourg, Bremen America, Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg. Hamburg
28.	avgusta:
Dresden. Cherbourg. Bremen
29.	avgusta:
Europa, Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerpen Volendam, Boulogne Sur Mer, Rol terdam
30.	avgusta:
Republic. Cherbourg Bremen St IjOUiJ". Cherbourg, Hamburg Conte Biancamanc. Napoli. Genova
1.	septaembra:
Paris. Havre
2.	septembra:
Vuicanla. Trst
3 septembra:
Mauritania. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Hamburg
Deutschland, Cherbourg, Hamburg
5.	septembra:
France, Havre
I!rem»-n. Cherbourg. Bremen Homeric, Cherbourg Roma, Napoli. Genova
6.	septembra:
Leviathan. Cherbourg
New Amsterdajn, Boulogne Sur ller. Rotterdam
S. septembra:
Resolute, Cherbourg, Hamburg
10.	septembra:
Aquitania. Cherbourg
President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg
Hamburg, Cherbourg, Hamburg
11.	septembra:
lie de France, Havre Olympic, Cherbourg
Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam „
13. septembra:"
George Washington. Cherbourg, Hamburg
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Conte Grande, Nat>oli, CJenova
15. septembra:
Columbus, Cherbourg, Bremen
16 septembra:
Kuropa, Cherbourg. Bremen
17.	septembra:
Berengarla, Cherbourg
Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg
18.	septembra:
Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen
19.	septembra:
Paris, Havre Saturnia, Trst Majestic, Cherbourg
Roterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam
20.	septembra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg
22.	septembra:
Re! aiice, Cherbourg. Hamburg
23.	siptembra: Bremen, Cherbourg, Bremen
24.	s< ptembra:
Ma iretania. Cherbourg Ameri'-a. Cherbourg, Hamburg Ne'r York. Cherbourg, Hamburg
25.	si ptembra:
L>r« sd«.-n. Cherbourg, Bremen
26 septembra:
Fr: me, Havre Ho n» rio. Cherbourg Pe; inland. Chertmurg. Antwerpen Vo endarn, Boulogne aur Mer. Rotterdam
Au Justus. Napoli, Genovi
27. septembra:
Le iathaji, Cherbourg
1. oitobra:
Aqjltania, ("herltourg Pr -.sident Harding. Cherbourg. Hamburg
De its' hLand, Cherbourg. Hamburg
3.	oktobra:
lie de France, Havre Kuropa, Cherbourg. Bremen Ol; mi i e, Cherbourg
4.	o ttobra:
St I^ouis. CherbourR. Hamburg N< w Amsterdam. Boulogne sur Mer, Rott *r«iam
O'tite Kiancamano, Naj-ili, Gi-nova
6. ol tobra:
K« public, Cherl»iurg. Hamburg Rtsoiute. Cherbourg. Hamburg
8. ohtobra:
ViUania. Tr.st B« rengaria, Cherbourg
Cclumbun, Cherbourg, Bremen Piiiident Roosevelt. Cherbouig. burp
II. mburij. Cherbourg, Hamburg
9.
St
14.
15. M G< burp A1
t6.
ctobra:
lttgart, Cherbourg, Biernen
10. »ktobra:
Paris, Ha\r* MijfStic. Cherbourg St ttendam, Boulogne sur Mer. Itot-terd nn
Rc rna, Napoli, Genova
>ktobra:
Bremen, Cherbourg. Bremen
ktobra:
tiretania Cherbourg
jrije Washington. Cherbourg, llam--"'it P-allin. Cherbourg. Hamburg
>ktob<*a:
B«r!in. Boulogne sur Mer. Bremen
17.	iktobra:
Fram-e. Havre H'imeric, Cherbourg R< tterdam, Boulogne sur Mer, Rotter-da ni
18.	< ktobra*
I.« via than, Cherbourg M Iwaukee, Cherbourg. Hamburg C< nte Grande, Napoli, Genova
22.	iktobra:
York, Cnerbourg, Hamburg
23.	jktobra:
Diesden, Cherbourg. Bremen
24.	iktobra:
II« de Kran'-e, Havre Siturnia, Tr:st
Ki ropa, Chert>ourfc, Hremen P« nnland. Chert<ourg. Antwerpen
25.	tktobra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg V« lendam, Boulogne sur M»*r. Rotterdam
Ain erica, Cherbourg. Hamburg B< rengaria, Cherbourg 29. iktobra:
Ii tuth" bland, Cherbourg, Hamburg
31. iktobra:
>1 i jest ic, Cherbourg Augustus, Napoli, Genova
6 DNI PREKO OCEANA
Najki aj*a In najbolj ugo4na »o« as iiotovinj« na •aromnifr strnlklhi
PARIS 16. au*.; i. septembra
(1 A M J (4 P. M.) FRANCE 20. aug.; 5. septembra
(7 P. M.) (7 P. M.) lie de France 27. aug.; 12. sept.
(Opoldne) <Opoldne) N*jkrajA« pot po Itiemiel, Vsakdo I« v posebni kabini ■ vs«nu aao4*rnl-ml udobnot.il — Pijača In slavna frstnooake kuhinja lzrwtoo slak« ««na VpraJajts kateregakoli pooblsM«a«rt ago s t*
aH
FRENCH UNE
19 »TAT« »TR1BT
N»W YORK. N. V.
...............23#
Tik a front« .................. .1«
Talit, (Bevk), trd- vex. ........ .75
Trf indijanske povesti .......... .30
Tunel. soc. roman................Ltt
Trenutki liiihi ................ 36
Turki pred Dunajem .......... .30
Tigrovi labje ................ 1,—
Tri legende o napela, trd. Tez. .65 Tiso* in ena not (Rape)
vez. mala izdaja............$1.—
Tiso« in ena not
L zvezek..................1.30
IL.........................1.40
III..........................1.54
KNJIGE SKUPAJ........$3.75
(MatifiC) ...........
.U23 J5
V	»Irlspnjaio okrog cveta. L dd M
2. del ...................... j*
Veteroa pisna, Marija beton .	.73
Vojaka na Tnrikoa ........................JO*
Veliki takvizitor ................1__
Ven (Wiliw), bral. ................J5
Vttnjega repaties, roman, 2 knjigi US9
Vojni, mir ali ngai»<n. L ar...	JS
V	putfv ja Ha. IH. sv. ...... m
Vrtnar, (Babindranath Ta gore),
trdo vezano ................
broširano ..................
Vojska u Baikanii, s ulita ml ..
Volk spokornik in drage povesti
Trdo vezano ..................
Valetin Vodnika izbrani spisi ..
Vodnik svojemu narodu ........
Vodnikova pratika L 1927......
Vodnikova pratika L 1938 ......
Vodniki in praporeki ..........
Zatisel smrti ..................
Zadnje dnevi nesi/ ^nega kralja ..
Za kruhom, povest ............
Zadnja kmečka vojska..........
Zadnja pravda, broS. ..........
Zgodovina o nevidnem aoreku .. Zmaj iz Bosno ................
Zlatar jevo zlato ................
Življenje slov/trpina. Izbrani spisi AleSovec, 3. sv. skopaj ........
Zvesti slo, Zlatokopi nai
Zmote in konec gdi. Pavlo
I. del..........................40
.75 .60
JS5 1.25
JS5 JiO
.60
.60 .60
J5 .75 j
Zbirka narodnih pripovc
11. del .............
.10
Znanenje itirlh (Doyle) ....... 30
Zgodovinske anekdote .......... .30
Z o«njem in mefem..............3.—
Zločin in kazen, 1. ln H. zvezek 1.— Zgolbe Napoleonovega bazarja .. .M)
ZsroJbe zdravnika Maznika.......70
Zl&li pant ar ................... JM
Želt zna cesta ...................1.25
ZBI 1 si
*
.70 J- '
Jt
nji
130|
25 30 .45 .45 30
BKA SLOVENSKIH POVESTI
Vojnemir ali poganstvo ....	35
v. Bodo bresdno ....................35
r. Vesele pcTesti	,35
u povesti ta slike ....................35
t. Student naj bo. Na4 vsakdn-
kruk............................................35
4'GLAS NARODA w
Slovenic Publishing Co. B2 Cortlandt Street New York, N. Y.