« LJU3LJANA St. 155 ___ Ust izhaja vsak dan z juti ^ edelH^ifaročnlna: za t mesec L 8.—, 3 mesece L 22.—, pol leta L 38v^^fcelo ietb L 7(X—, v Inozemstvo mesečno L 6 50 več. — Posamezne Številke 25 stot. — Oj'iasnlna za 1 mm prostora v Jirckosti 1 kolone (72mm): za trgovske in obrtne oglase 75 stot, z« smrtnice, 2*h\ale, poslana, vabila L 1.20, oglase denarnih zavodov L 2,— Mali oglasi: 30 stot za besedo^ najmanj L 3» v Trstu, v Četrtek, 1. julija 192«. PotMtni {krika 95 stot. Letnik t,i EDINOST Uredniitvo in uprmvniitvo: Trst (3), ulica S. France sco d'Assisi 20. Te« Iftlon 11-57. Dopisi oai •• poiiHa»o izključno nredniitvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravn&tvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last založba in tisk Tiskarne „Edinost- Poduredništvo v Gorici: ulica Gioeue Cardued St. 7, I. n. _Telet št 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Še par besed k vprašanju naše reorganizacije V članku posvečenem mladinskemu vprašanju, ki je bil objavljen na tem mestu preteklo nedeljo, je bilo med drugim rečeno, da se je naš položaj pod silo razmer, kakor jih je ustvarila v prvi vrsti nova zakonodaja, zasukal tako, da zadobivajo čedalje večje važnost posamezni deli naše narodne zgradbe in da se nam spričo tega dejstva bolj in bolj narinja preorijentacija vsega našega udejstvovanja v smeri, ki bi čim bolje odgovarjala novemu položaju. Kateri so ti posamezni deli? Na to vprašanje moramo najti določen in jasen odgovor, ako naj nam bo jasno naše vprašanje v svojem polnem obsegu. Ti*k odgovor, ki bo veljaven za vsake razmere in torej tudi za sedanje. Pravzaprav je vsakemu izmed nas nekako vedno na jeziku, imamo ga vsaj podzavestno v svoji posesti, vsakemu človeku prirojeni življenjski nagoni nas stalno opominjajo na one sestavne dele našega življenja, ki so glavni stebri celotne življenjske stavbe. Tudi življenje samo nas vleče v teh glavnih smereh. Potrebno pa je, da prešine vse to tudi našo računajočo zar vest. Kljub temu-- Kljub temu nam je vsako teoretično razmišljanje in razglabljanje o naših Življenjskih problemih tako zoprno, da raje igramo vlogo inženirjev brez načrtov, nego da bi se hoteli «diskredit.i-rati» s sistematičnim «filozofiranjem» o tem, kai* dela.ino in kar hočemo delati. In vendar se ne da zgraditi nič trdnega., ne da bi bilo prej zamišljeno in sistematično premišljeno v naši dušev-nosti. Odprava tega nedostatka spada tudi k nalogam naše splošne «obnovitve» in nekateri članki, ki so bili objavljeni v Badnjih mesecih v «Gospodarskem vestniku», pričajo, da se ta potreba čuti tudi v širši javnosti. Zahteva se «več sistematičnosti« našega delovanja — Kar se tiče našega današnjega vprašanja glede glavnih delov naše narodne stavbe, moremo reci, da nam jih podaje življenje kot tako. Naj bodo razmere, v katerih živi kaka socijalna skupnost, kakršnekoli, vedno in povsod sestavljajo socijalno življenje štirje stlavni elementi, ki so: plemenski, kulturni, gospodarski in moralni element. Ni je panoge človeškega sožitja, ki bi ne spadala v eno izmed omenjenih glavnih panog življenskega udejstvovanja. In z vidika tega dejstva moramo promatrati tudi naš vsakokratni položaj, ako hočemo ostati na realnih tleh v vsakih razmerah, naj bodo kakršnekoli. Oni posamezni deli, ki zadobivajo večjo in večjo važnost v našem narodnem življenju, so torej gori imenovani štirje elementi socijalnega življenja. To so oni stebli, ki nam jih je povojni potres omajal in ki jih moramo sedaj do-zidava.ti in tudi znova graditi, kjer je potreba. - Kar se tiče v prvi vrsti plemenskega življenja, je jasno da spada sem vse, kar se nanaša na narodno zdravje v vsakem pogledu: telesno zdravje posameznika, na materinstvo, krepljenje mišic, pridobitnih zmožnosti posameznika in družin, treznost, vzdržnost v naporu, splošno higijeno itd. Z eno besedo vse, kar se razume v novejšem či. u pod takoimenovano evgenetiko, t. j. posebno znanstveno zamišljeno propagando za telesni napredek človeške družbe. Če bi rekli, da nismo na tem polju š*e nič storili, bi bilo to zelo krivično. Saj bi brhko pokazali pred vojno na razna svete, da bi imelo čim večjo korist tudi od tozadevnih zakonov. Glede smernic ne moremo biti v dvomu, zakaj nihče Vladni ukrepi za povzdigo narodnega gospodarstva ne bo menda začel ^rbetiza nar^ino R proučitvi gospodarskega zdravje m telesno krepitev pn stanlir * državi ie ministrski svet na pokolenjih, ki so že odživela svoje vlo- včerajšnji s^ ILeni^išIti množiSo ge. Nahajamo se torej zopet pred ml a- ^ J„ *v*!atl mnoz}no • * ZL v ri^io+f I nekaterih izdelkov, znižati cene neka- dmskim vprašanjem. Kdor hoče delati terim surovinam ^ znižati nekatere za povzdigo narodnega zdravja, mora delati za mladino ali pa sploh nič delati. Tretjega ni tu ali pa bi bilo navadno mlatenje prazne slame, oziroma puhlo figuriranje. Mnogo bolje nego na ravnokar ori-sanem plemenskem polju stojimo brez dvoma na polju kulturnega udejstvovanja, ako hočemo za hip pozabiti na žalostni položaj, v katerega nas spravlja odpravljanje naših šol. Na tem polju se res opaža ponekod tak polet, združen s tako vztrajno vnemo, da bi gotovo zašli v nekak enostranski duševni «kulturizem«, če bi ne trkala na vrata istočasno druga, posebno gospodarska vprašanja. Kakor na vsakem drugem polju, tako pa je posebno in predvsem na polju socialnega uveljavljanja vsaka enostranost zgrešena. S tem ni nikakor rečeno, da smo morda na kulturnem polju preveč napredovali, temveč sem hotel le naglasiti, da nikakor ne smemo misliti, da je duševno-kul turni napredek vse, medtem ko predstavlja v resnici le eno četrtino življenjskega uveljavljanja! Hotel sem le podčrtati potrebo, da moramo posvečati svoje energije tudi ostalim stranem življenja, kjer moramo skušati ustanoviti ravno tako impozantne institucije. Tudi na kulturnem polju pa pogrešamo enotnost, ki bi shajala vse udej-stvovanje v eno in ki to i lahko obstojala ob varovanju popolne avtonomije naših sedanjih ustanov. Potreben bi bil tudi tu osrednji kulturni urad, ki bi z zanesljivo kompetenco stalno proučeval potrebe in položaj naših kulturnih usta.no v — posam eznih in njihovih zvez —, ki bi jim da-ial nasvete glede obnašanja v vseh pogledih, tako da bi ne dajala na pr. društva niti najmanjšega povoda za razpuščanja s strani oblastev, ki bi bil po svoji sestavi kom-petenten glede vseh vprašanj napredka na polju znanstva, umetnosti, tehnike in filozofije itd. Kar se tiče splošnih smernic, velja tu isto, kar je bilo rečeno glede telesne vzgoje. Tudi tu torej lahko postavimo kot nekak aksijom: če hočemo sploh skrbeti za izobrazbo našega ljudstva, potem moramo izobraževati mladino in ne starega pokoienja. Tako vstaja tu pred nami zopet mladinsko vprašanje s svoje kulturne strani. Gremo lahko še dalje in rečemo, da je v kulturnih stvareh mladina ne samo ono polje, kjer je sploh možen kulturni napredek, temveč da so prav mladi izobraženci glede vedno obnavljajočih se kulturnih potreb tudi najkompetentnejši. To pa radi tega, ker prihajajo s pojmi o najnovejših pridobitvah na kulturnem polju. Pri tem pa seveda ni smeti vzeti besede «kompetenca» v absolutnem pomenu, ka-kor da bi bil tak mlad človek kompetentnejši nego kak strokovnjak, ki je vse svoje življenje posvetil kaki določeni panogi človeške kulture. Dejstvo pa je, da živi povprečni izobraženec (nestrokovnjak) vsaj zadnjo tretjino svojega življenja če ne več le od tega, kar se je naučil v svojih mladih letih. Ne zalaga se z novo kulturno zalogo. Preostajata nam še gospodarski in moralni element, ki sta mnogo resnejše narave, posebno pa poslednji. O tem pa v prihodnjem članku. Že danes pa se moram zavarovati proti očUkom, - Češ lahko je kovati take načrte, lepi so, a nasladne trošnje. V dosego tega namena je ministrski svet na predlog vladnega načelnika odobril osnutek kr. odloka, ki določa naslednje: Od 1. julija do 30. junija 1927 je načeloma prepovedano pričeti graditev luksusnih stavb, v prvi vrsti pa vil in izoliranih gosposkih hiš. Graditi se smejo le stanovanjske hiše za delavce, kmete, uradnike in za srednje sloje. Od 1. julija do novih odredb je prepovedana otvoritev novih barov, kavarn, gostiln, sladščičarn in nočnih shajališč. Od prveg-a julija do nadaljnjih odredb smejo dnevniki izhajaii kvečjemu na šestih straneh, pri čemer pa jim je zabranjeno povečati format. Nadalje so s 1. julija do nadaljnjih odredb delodajalci pooblaščeni zvišati dnevni delovni urnik za eno uro. «Popolo di Roma« dostavlja k tem ukrepom naslednja pojasnila, ki jih je prejel od odločilnih krogov: Z ozirom na zvišanje delovnega urnika je treba naglasiti, da gre le za začasno izpre-membo zakona o osemurnem delavniku. Deveto uro morajo delodajalci posebno plačati. _ Pfeaf mak! v KihiDNU Porušene stavbe - Nekatere esebe rasa j ene - Vznerairjsafc me A prebivalstvom RIM, 30. Potresni sunki, ki so se ponovili tekom včerajšnjega dne, so povzročili znatno škodo. Nekatere osebe so bile ranjene. V mestecu Sant'Agata di Esaro se je posulo nekaj poslopij. Nekatere osebe so zakrile ruševine. Na kraj nesreče so prihiteli rešilni oddelki ter izvlekli prebivalce izpod ruševin. K sreči niso te osebe zadobile težkih poškodb. V Cosanzi so potresni sunki povzročili med prebivalstvom zelo veliko zmešnjavo. Na jugovzhodni strani mesta se je podrla neka stara palača. Tudi iz drugih krajev pokrajine prihajajo poročila, da je potres zelo vznemiril prebivalstvo. V Siciliji traja razburjenje nadalje, ker se prebivalci bojijo, da se potres utegne ponoviti. Nemirna zemlja FAENZA, 30. Sefzmografi (potreso-meri) observatorija Bendandi so včeraj ob 15.40 zabeležili silovit potres v razdalji 10.500 km. To zemeljsko gibanje je vplivalo na naprave nad 2 uri. PADANG (Sumatra), 30. Potresni sunek je zrušil včeraj skoro vsa poslopja. V Padang-Pandjangu je bilo 100 mrtvih in veliko ranjenih. V Fort de Korcku je 1 osel® mrtva in dve ranjeni, v Soen-geiboecloeju je 17 mrtvih, v Soloku 15 Narodna skupšilna odgodena Odobritev drugega dela beograjskih konvencij Nettunske konvencije pridejo na vrsto Sele v Jeseni BEOGRAD, 30. (Izv.) Narodna skup-1 uradnega referata, ki ga je prejel od ščina je danes dopoldne in popoldne ljubljanskega velikega župana Baltiča razpravljala o ostanku beograjskih konvencij ter jih ratificirala z večino glasov. Seja zbornice, ki je bila nenavadno živahna, je absorbirala vse politične dogodke. Na dopoldanski seji je Jrila sprejeta železniška konvencija, popoldne pa konzularna in ostale konvencije. Oddanih je bilo 124 glasov za konvencije, proti konvencijam pa 28 glasov. Glasovanje je bilo zaključeno ob burnih protestih opozicije. , Jutri imajo načelniki opozicijskih klubov sestanek in bodo razpravljali o krvavih dogodkih v Ljubljani in o korakih, katere nameravajo storiti proti vladi radi predčasne odgoditve skupščinskih sej. Z ratifikacijo beograjskih konvencij so bile namreč danes seje narodne skupščine odgodene na nedoločen čas z motivacijo, da se bo prihodnja seja pismeno sklicala. Iz vladnih krogov prihaja vest, da se 'Beogradu Hory je premeščen v istem narodna skupščina sploh ne bo sestala j svojstvu v Rim, poslanik v Rimu Ne-pred 15. septembra in da bodo nettunske konvencije prišle še le v jeseni na dnevni red. Tudi seja odbora za proučevanje neitunskih konvencij, ki je bila sklicana za danes popoldne, je bila od-godirnA. Glasom vesti iz Karlovih Va-rov želi Pašič, da se vprašanje nettun-sJiili konvencij odgodi, ker da jih je treba še enkrat temeljito proučiti. V opozicii&kih krogih pa so mnenja, da je Vlada je sklenila, da se radi navedenih, dogodkov razpusti ljubljanska Orjuna in da se razorožijo ostale nacionalistične organizacije v državi. Poleg tega je notranji minister Maksimović v tej zvezi izdal nekatere ukrepe, ki se pu držijo v tajnosti. Poslanci SLS proti velikemu žir anu Enltiču Poslanci SLS so vložili na notranjega ministra interpelacijo, v kateri zahtevajo, da se krivci krvavega incidenta pozovejo na'kazensko odgovornost. Nadalje napadajo v interpelaciji ljubljanskega velikega župana Baltiča ter naglašajo, da nosi indirektno odgovornost za krvavi dogodek. Premestitev madžarske g a poslanika v Beogradu BEOGRAD, 30. Madžarski poslanik v me|hy pa je upokojen. Madžarska vladale ni določila novega poslanika v Beogradu. Ratssirflfsine u Jugoslaviji Naraščanje reke Donave - Beograd ogrožen - Poplave v Vojvodini, Srbiji, Bosni in Hercegevrai BEOGRAD, 30. (Izv.) Po poročilih iz ,prišel pritisk od Radića, ki je napravil * vseh krajev Vojvodine reka Donava junktim med glasovanjem o neitunskih neprestano nara&ča. Donava in Drava ko*iv«ficijfih in o zakonu glede nepo-jstaže poplavili večje komplekse vojvo-srednih davkov. Prctsat! o^esisiie radi odreditve dinskih polj in tudi nekatera mesta. V Beogradu je danes zopet padal dež in iz vseh strani prihajajo poročila, da v , . ...... , . , , grozi Beogradu in Pančevu poplava, če Načelniki opozicijskih skupm bodo dež ne p^^ železnica iz Beograda jutri najbrž izdali proglas na narod v v Klanico se nahaja že pod vodo. Ogro-katerem bodo ostro obsodili vlado radi žene so vse vasi M lež/ol) Donav> odgomtve sej narodne skupščine, ces i , Z . ± . da je neosobna za delovanje s parla-l tladalje P^ocajo tudi iz juga o namen tom rasčanju vod. Posebno visoka je reka Vardar in Bregalnica. O grozečih po- LJufeljanska Orjuna razpuSceeia Krvavi dogodki v Ljubljani so bili predmet obširnih razprav v ministrskem svetu, ki je imel danes dopoldne sejo. Notranji minister Maksimović je o dogodkih podal poročilo na osnovi plavah javljajo tudi iz Bosne in Iler cegovine. Skoraj edino izjemo tvorita Split in Ljubljana, kjer ne dežuje. Od vseh strani prihajajo vladi poročila o groeečih povodnjih ter prosijo za pomoč. Stegna \i]m. 0 fnsBCKfct iMd zvišanje dclovnih ur in Tar&ie*ij«v aactop - Vlada pred pedeem? PARIZ, 30. Vladna izjava, ki je bila prečitana včtraj v poslanski zbornici in v senatu fel. med včerajšnjimi brzojavkami), je bila sprejeta v splošnem z odobravanjem levice in desnice. Samo predlog, na j se preloži do torka razprava o splošno in iinančno politič- Odkrita zarota na Bolgarskem SOFIJA, 30. Davi je odkrila policija zemljedelsko-komuniatično zaroto in zaplenila mnogo eksplozivnih snovi. Več oseb je aretiranih. Nove vodne ceste na Poljskem VARŠAVA, 30. Dospelo je sem odposlanstvo strokovnjakov iz Družbe narodov, ki bo proučilo načrte za siste-macijo in zgradbo novih vodnih cest na Poljskem, med temi prekop, ki bo vezal Gdansk z Gornjo Šlezko in reko Bug s Pripetom. Poljski krščanski nacijonalci za spremembo ustave VARŠAVA, 30. Stranka krščanskih nacijonalcev je odobrila vladni načrt za tolovadna draStva, a po vojni na naš fklep Se ~ " 1 ne inore nic gotovega reci, a ko se por skusi, se doseže, kar se da doseči, drugače pa nikoli nič. Nikjer ni pisano, sport. Mnoga društva se pridno ozirajo na vzgojo lastnosti dobrih gospodinj pri svojih mladih članicah, kakor na- i+i • ^ i , vaja jo svoje mlade člane k zmernemu i tr S.l ™ «V? k^or P° m treznemu življenju. Toda na drugi!, ^ar pa se tiče «kovanja naer- strr.nl bi se varali sami sebe, ako bi ^a-tUdl tU PrisPod.°ba z inže- mislili, da smo storili vse, kar je bilo Vsi vem°' mže™ ki , cxi j* ^^^ i delajo vse svoje življenje samo načrte, spremembo ustave in se je izjavila za kaj ko jih ni mogoče izvršiti itd. Odgo-jveto in pravico raspusta zbornice po predsedniku, za jamstvo vlade proti slučajnim krizam, za ustanovitev državnega sveta in ustavnega sodišča, za spremembo volilnega zakona in omejitev poslanske nedotakljivosti. mogoče. Kje so materinski krožki, kje sistematična /propaganda za treznost, snago itd. Ni še enotnega načrta za smotreno akcijo na tem polju. Potreben bi bil poseben tozadevni organ, ki bi se bavil izključno s telesno-kultur-nimi vprašanji, imel svoj urad itd. Še le potem bi bilo mogoče smotreno delo po enotnem načrtu. «Edinost« je objavila lansko leto več Člankov in pozivov, naj se ustanovijo povsod «roditeljski krožki». Poziv je a ni jih, ki bi delali stavbe sploh brez vsakega načrta Pričujoči načrt pa ni nič drugega nego načrt za neobhodno in neodklonljivo delitev dela. F. Pogovor brez nepričakovanih rezultatov . PEKING, 30. Čang Tso Lin in Vu Pei Fu sta se sestala na pogovor, ki se je končal zadovoljivo, vendar brez druge->stal seveda brez odziva, ker ni imeli^a sklepa razen tega, da bo treba najedo stvar organizirati, t. j. ker nismo .daljevati boj proti boljševizmu, imeli tozadevnega organa, ki bi obvla- doval ves predmet, tako da bi mogel dajati zanesljive smernice, ki bi objemale vse plemensko življenje našega ljudstva. Sport in telovadba tvorita na tem polju sicer važen, toda vendar le zelo neznaten del celotne naloge. Po vojni je postavljeno naše ljudstvo na preizkušnjo tudi v zdravstvenem pogledu in zato moramo — po mojem mn- nju — misliti na tak osrednji urad, ki bo skrbel za narodno zdravje ter dajal našemu ljudstvu zanesljive na- Coolidge proti sovjetom WASHINGTON, 30. Predsednik Coo-lidge ni voljan baviti se z zopetnimi željami Rusije po priznanju sovjetske vlade. Zedinjene države ne bi imele škode za svoje trgovinske odnošaje z Rusijo, ako ne bi priznale njene vlade. Lani je znašal ruski izvoz v Zedinjene države 26.8%, v Anglijo 15% in v Nemčijo 14.535. Pač pa je Amerika preprečila nevarnost boljševiške propagande. Francosko-španska konferenca PARIZ, 30. Francosko-španska konferenca je končala proučevanje pogojev, ki bodo postavljeni Rifancem. Ti bodo razdeljeni v razne skupine in bodo tudi različno z njimi ravnali. Konferenca se bavi sedaj z vprašanjem razmejitve. _ Nove francoske Sete v Siriji BEIRUT, 30. Izkrcala se je tretja skupina francoskih maročanskih čet, da okrepi iztočno vojsko. Nadzorstvo nad Ogrsko dokončno odpravljeno PARIZ, 30. Odbor za nadzorstvo nad Ogrsko je odobril sklep Sveta Družbe narodov glede odprave tega nadzorstva. To odobritev je predla&al italijanski zastopnik in predsednik te seje Gavaz-zonL _ Proslava na Kosovom BEOGRAD, 30. Na Kosovem polju se je predvčerajšnjim vršila proslava Vidovega dne, Jkakršnega Kosovo Še ni doživelo. Proslave se je udeležilo nad 30.000 ljudi iz raznih krajev Jugoslavije. Vej ni zakon na Poljskem VARŠAVA, 30. Zavoljo številnih krva-nih interpelacijah, je zbudila nekaj vih izgredov v zadnjem času, je mini-ugovorov. Senzacijo je zbudil nenaden strski s^et sklenil, da bo veljal do 31. nastop poslanca Tardieuja, ki je za- dec. t. 1. vojni zakon, ki med drugim ne h te val, naj vlada izjavi, da se do torka dovoljuje prizivov proti kaznim, ne prično podajanja za nabavo posojila v inostranstvu. Večina poslancev ni vedela, za kakšna pogajanja gre, šele po- Euga v Mehiki LONDON, 30. V Mehiki je izbruhnila ^neje se je razvedelo, da je imel novi kuga, ki je zahtevala dosedaj skoraj ravnatelj Francoske banke Moreau 2000 žrtev. V več krajih grozi radi sla-neke pogovore z ravnateljem Angleške be letine lakota banke Montagujem Normandom in Benjaminom Strongom, ravnateljem ameriške «Federal Reserve Bank». Med Briandom in Tardieujem je prišlo do kratkega, toda ostrega besednega spopada, ki je povzročil, da je 130 noslan-cev (28 komunistov, 96 socialistov, 4 neodvisneži, 1 radikalni socialist in 1 republikanec iz centruma) glasovalo proti preložitvi razprave o interpelacijah, čeprav je Briand izjavil, da vlada Pisma iz Kima Kazni k zemlji! — Kotu slcue (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 20 junija. ___ _________________7_______ Nedeljski govor političnega tajnika ne namerava postaviti zbornico pred | fašistovske stranke, poslanca Turat i ja dovršeno dejanje, to je skleniti posojilo na kongresu padanskih zemljedelcev pred gori omenjenimi razpravami. Za v Bolcgni je dal rimskemu časopisju preložitev je glasovalo 292 poslancev.: in predmet za obširne razprave, Nato je zbornica razpravljala o raznih ki bi se dale vse združiti pod klicem: drugovrstnih zadevah, med to razpra- k zemlji! Ali čeprav je bil kjic vo je Caillaux naznanil, da bo poljedelski minister v skorajšnjem času predložil načrt glede žitnih cen. Končno je zbornica s 520 glasovi proti 24 je vsega časopisja skupen in složen, so pa bili različni in nesložni njega odmevi v posameznih listih. Nekateri listi, ki se takoj navdušijo odklonila komunistični predlog, naj bi za vsako geslo, ako ga izreče kdo iz Francoska ne podpirala več Družbe na-i voditeljev stranke, so hiteli dokazova-rodov pri plačevanju njenih stroškov, j ti, da ima Italija sijajne možnosti za Tako se je ta seja končala, v javnosti blesteč poljedelski razvoj. V svojem pa je zbudila vse polno komentarjev in dokazovanju in v svojem pretiranem vsi listi ugotavljajo, da je postavil Ta r- \ optimizmu so se povzpeli celo do trdi-dieujev nastop vlado v izredno težak! tev, da bo Italija, ki sedaj uvaža letno položaj. Mnogi ji preft>kujejo, da bo ogromne količine žita, z izboljšanjem padla. Med tem poroča «Matin)), da se in povzdigom ne Iskrila svojo lastno ni Moreau z Normandom in Strongom potrebo, ampak celo izvažala svoje, niti osebno razgovarjal, ker se nahaja- doma pridelano žito v tuje države. ta oba na rtu d'Antibo, niti da ni v pismu, ki ga je njima poslal spregovoril o kakšnem posojilu. Angleška zbornica podaljšuje rudarjem delovnik Kakor v politiki, tako se tudi v narodnem gospodarstvu ti listi kaj radi vračajo nazaj v rimljanske čase, ko je Virgilij prepeval o Italiji, «alma parens *irugum», pri čemer se ne zavedajo ali LONDON, 30. Spodnja zbornica je s!*? za^edati' so se od časov 365 proti 162 glasov odklonila laburi-1 h-V tekom stični predlog za odklonitev zakonske- ?vteh tisočletij, temeljito spre- ga načrta o osemurnem delu v rudni- tako ^arodl. kakor tudi zemlja. kih in sprejela načrt sam. favduse!1^ Je ^ač de" * iJu J « - , latl vratolomne skoke preko tisočletij, Angleški rudarji se ne udajo nikakor pa ne v trdem, vsakdan j ri^ LONDON, 30. Izvršilni rudarski od- življenju in še najmanj pa v večno bor je sklenil soglasno, da bo pobijal z. spreminjajoči se prirodi. n. V Tatu, dne 1. julija 193«. Nekateri drugI listi, ki so v zvezi z industrijo, trde zopet, da je Italija siromašna dežela, vsled česar je skrajno zgrešeno računati na kak razmah poljedelstva, ker niso dani zato potrebni predpogoji. Italijanska zemlja da je nerodovitna. Tok italijanskih vodd, italijansko podnebje in struktura italijanske zemlje onemogočujejo sleherni razvoj in povzdig italijanskega poljedelstva. Kakor je pretirano optimistično prvo mnenje, tako je pretirano pesimistično poslednje. V njih tiči pač večni spor med industrijo in poljedelstvom. Ali v resnici je Italija pretežno agrarna država, pa četudi ne poseduje zemlje v izobilju in še te je mnogo nerodovitne. Hrbtenica italijanskega narodnega gospodarstva bi moralo biti poljedelstvo. Od te temeljne resnice pa se je Italija v poslednjih letih, zlasti v povojnem času, ravno tako temeljito odvrnila. Ust valila si je precej mogočno industrijo, ki si mora nabavljati surovine iz inozemstva, zanemarila pa. je poljedelstvo, zanemarila je svojo lastno zemljo. V italijanski industriji se je pričela; pojavljati v poslednjem času ostra kriza, ki se utegne še bolj poostriti, ker onemogočuje izvoz njenih izdelkov konkurenca in pa visoke zaščitne carine tujih držav. Z druge strani pa mora uvažati Italija vsako leto ogromno količino živil, ki znatno obremenjujejo njeno trgovsko bilanco. Odtod tedaj izvira klic, ki se sedaj razlega po celi Italiji: nazaj k zemlji! Dne 10. junija je bil progiašend . Banca Agricola Popolare», ki je imela svoj sedež v Parmi, konkurz. Razen precej težkih gospodarskih posledic, ki jih bo imel konkurz za parmsko in sosedne pokrajine, kjer je imela banka svoje podružnice, bo imel in ima že ta konkurz tudi dalekosežne politične posledice, ki daleko presegajo meje gospodarsko prizadetih pokrajin. Med upravitelji skrahirane banke so bili namreč skoraj sami prijatelji ini politični pristaši nekdanjega političnega tajnika fašistov^ke stranke, posl. Farinn.ccija Tako je bil ustanovitelj in predsednik banke grof Lusignarii, ki je še do nedavno bil neomejen gosspodar v parmski pokrajini, oseben prijatelj in pristaš cremonskega gromovnika, ravno tak o tudi vseučiliški profesor Groppali, s katerim je imel Farinaeci seljevanje Nemcev v tičinski kanton na skrivnem financirano od kake nemške strani. Glasilo Italijanov v rečenem Švicarskem kantonu «Corriere del Ticmo® priznava sicer dejstvo nemškega priseljevanja, tolaži pa, Ceš da stvar ni tako huda kakor opisujeta pariška lista, ker velika večina nemških priseljencev so pripadniki švicarske federacije in kot taki ne morejo želeti, da bi se kršilo dosedanje narodnostno ravnotežje v republiki. Istotako tolažilno se je izrekel tudi Francesco Chiesa v razgovoru z dopisnikom milanskega lista «Secolo» o tem predmetu. Večina nemških priseljencev so državljani Švice, a njihovo pomikanje proti jugu — naglasa Chiesa — odgovarja deloma večnemu zgodovinskemu in naravnemu zakonu, po katerem so ljudje od severa vedno težili napram jugu, deloma pa je vzrok temu pojavu v neugodnih gospodarskih razmerah italijanskega kantona Ticino, ki sili domače prebivalstvo k izseljevanju v Francijo in južno Ameriko, ki se je po vojni posebno povečalo. Vrzeli, ki nastajajo radi izseljevanja domačega prebivalstva, izpopolnjujejo nemški Švicarji. Gostilniška industrija je že skoro vsa v njih rokali. Sedaj kupujejo trgovine, velike in male, hiše in zemljišča Toda razlog za taka nakupovanja — naglasa Chiesa — ni vsekdar špekulativnega značaja, marveč večkrat le plod želje, da si pridobiš kako posest v tej krajini, ki je med najlepšimi in najslik ovite j šimi v Evropi. Ne more se torej — tolaži Chiesa — govoriti o kakem načrtu za prodiranje Nemcev na škodo italijanstva ter pripominja, da je k vznemirjanju pariških listov morda pripomoglo tudi DNEVNE VESTI Dijaška Matica v Trstu Vlaganje prošenj Dijaška Matica v Trstu naznanja, da sprejema prošnje za šolsko leto 1926-27 do vštevši 31. avgusta t. 1. Vse prošnje brez izjeme morajo biti spisane na obrazcu, ki ga je izdalo društvo in ki se dobi pri vseh dijaških društvih Julijske Krajine in v uradu Dijaške Matice v Trstu, Via Coroneo 17, III. Kdor želi obrazec naravnost od urada D. M., naj pošlje natančen naslov in naj priloži znamko za 60 cent. Opozarjamo, da se bodo upoštevale samo prošnje onih dijakov, ki bodo nabrali kaj članov za D. M. Pristopnice za nove člane dobijo v uradu D. M. in pri vseh dijaških društvih. D. M. pripominja obenem, da so dijaki, ki so dovršili 17. leto, sami člani. V nasprotnem slučaju so Člani sta-riši. Vsaki prošnji, v kateri morajo biti navedeni razlogi, radi katerih se prosi podpora, morajo biti priloženi sledeči dokumenti: 1) ubožni list, 2) dokaz, da prosilec obiskuje šolo, 3) ako ni začetnik, dokaz, da je prejšnji letnik z uspehom dovršil. Pri visokošolcih, da je položil predpisane izpite oziroma kolokvije, 4) domovinski list (potrdilo o državljanstvu). V prošnji mora biti navedeno vse, kar naj tvori podlago za njeno pravilno rešitev. Dijaška Matica v Trstu. Navodila za nabiranje članov za Dijaško Matico Redni člani so lahko osebe stare najmanj 17 let. Ustanovni član ^ostane posameznik, ki plača enkrat za vselej dejstvo, da je nemški kronprinc vzel vffoo lir in društva, ustanove itd., ki plana jem neko vilo v Locarnu, a pruski čajo za dobo petih let 100 lir. Redna članarina za društveno leto, od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta, znaša 6 lir; vpisnina 2 liri. Vsak novopristopivši član mora izpolniti pristopnico. Znesek 8 lir plača potom položnice Zadružne Zveze v Trstu. Ko princ Friderik Leopold neko vilo v Montalbano, dočim se je njegov sin nastanil v Castagnale. Trije hohenzollern-ci torej na površini malega števila i četvornih metrov in na mejah Italije! To je bilo za pariški «Echo» več nego SasKidirmo učiteljske "zborovanje tJ£itelj«ko društvo za tolminsko okrožje je imelo 29. t. m. svoj redni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Zborovanje se je vršilo sicer v zasebnem prostoru, vkljub temu ga je predsedstvo javilo varnostni oblasti. Pričakovati je bilo torej, da bo gladko poteklo. Okrog desete ure pa je prišlo orožništvo, s poročnikom tolminskega poveljstva na čelu, v zborovalni prostor in suspendiralo zborovanje iz obzirov javnega reda. Vsi udeleženci so se popisali in pozvali, naj čim prej zapuste Sv. Lucijo, predsednik društva pa je moral na orožniško postajo, kjer so ga zaslišali, o čem se je govorilo pri zborovanju. Kakor nam je znano, imajo najrazličnejša društva svoje redne občne zbore brez vsakršnih ovir, zato ne razumemo, čemu se je suspendiralo to zborovanje, tem manj, ker je presedstvo postopalo korektno, saj ga je javilo oblastim, vrhu tega pa jim je že dan prej predložilo tudi imenik vseh članov. Ali bi ne bilo bolj pametno, če bi oblasti poslale na tako zborovanje svoje zastopnike? _ v Štirje prijatelji Prijatelje spoznaš v nesreči. Ako ti je prijatelj res zvest, te i v nesreči ne bo zapustil. Znano je pa tudi, da je knjiga najboljši človekov svetovalec in prijatelj. Knjige »Goriške Matice» so pa kar štirje prijatelji skupaj. In kaki prija-teljil Soiedar te bo spremljal celo leto skozi sušo in močo, upamo, da v letu 1927. z manj moče. «Zdravje in bolezen v hiši» te bo obvarovala drugih zdravniških receptov. V romanu «Pasja dlaka« pojdeš kot Amundsen z zrakoplovom v tuje kraje. Ker so pa časi tako težki v sedanjih razmerah, te popelje Jknjiga «Naši kraji v preteklosti« v one ki traja j stare čase, ko je res prav Inštno b'lo! VjKsi se v Matico, da boš še to zimo v tako prijetni družbi štirih prijateljev! dovolj razloga za razburjanje. Chiesa pa dobi društveni urad izpolnjeno pristop-pripominja, da ni smeti pozabiti, da jejnico in znesek lir 8 potom Zadružne Sup^") taisti eksekutor zaplenil podpisanemu posestniku Podobniku Jožefu, iz Idrije št. 532, kravo po protipostavnem načinu, in sicer da je prišel v hlev taistega brez njegovega vedenja, zaplenil in odpeljal kravo in sicer drugo, katera niti še ni bila poprej zarubljena namesto zarubljene krave. Kako more eksekutor pri izterjevanju zaostalih davkov, zapleniti kravo katera ni bila poprej niti še zarubljena, ko ni to od zakona predvidevano, ne da bi poprej o tem še opomnil davkoplačevalca? Podpisani niti ni vedel, da je krava bila odpeljana, in šele ko se je podal v Idrijo na postajo kr. karabinjerjev, da naznani, da mu je krava neznano kam izginila, je zvedel, da je bila zaplenjena od strani davčnega eksekutorja. Na vsak način, in tudi postavno je tako, se davkoplačevalec, predno se mu zapleni krava, še enkrat opomni, ali lahko plača ali ne. Šele potem naj se odredi, kar je predpisano v slučaju, da davkoplačevalec ne more plačati. Predvsem pa naj se brez vednosti davkoplačevalca ne odpelje iz hleva nobena žival! V bodoče naj se davek pobira na umest-nejši način ter naj se z ljudmi postopa bolj uljudno, predvsem pa naj se zaplenit-ve ter rubeži vršijo na zakonit način.» Z odličnim spoštovanjem: Podobnik Jožef, Idrija št. 532. Prip. ured.: Naš zastopnik v Idriji se je podal s prizadetim k tamkajšnjemu g. podprefektu glede te zadeve. G. podprefekt je izjavit, da iztirjevalnica s tem ni prekršila tozadevnih predpisov. Glede formalne strani se da pritrditi, vendar pa mislimo, da posebno napram kmetškemu prebivalstvu ni vedno na mestu skrajnai formalizem, posebno pa v slučajih, ko iztirjevalnica ne more zgubiti dotičnih zneskov. Zato bi bilo želeti, da bi iztirjevalnice podrejale strozi formalizem obzirnosti, s čimer bi brez vsake škode zase tudi lajšale že itak težko davčno breme. hiše nabirajo članov za «Goriško Ma-tic«»! Kjer še ni poverjenika za «Go-riško Matico«, naj se priglasi kar eden izmed vas priprostih mož, fantov in deklet ter naj gre nabirat člane po hišah. Seznam nabranih članov naj pošli e r«Crorlški Matici» v ulico Favetti S v Gorici. _ Druitvens vesti — Tržaška kmetijska družba v Trstu bo imela jutri v petek ob 7. uri zvečer sejo ožjega odbora v običajnih prostorih. M. D. Prosveia — Opčine javlja, da bo imelo svoj V. redni občni zbor v nedeljo ob 2 in pol in sicer v društvenih prostorih. Danes točno ob redni skupni sestanek. Prosim obilne udeležbe. — Predsednik. — D. K. N. Tommaseo - Trst. Sestanek, ki se je imel vršiti dne 3. 7., se bo vršil v petek ob 17. Točno! — Odbor. — »Turistično društvo pri Magdal*ni». Vsem članom in prijateljem naznanjamo, da bomo priredili izlet na Nanos dne 3. julija, izlet, ki bi se bil moral vršiti v soboto dne 2t>. min. meseca in ki je radi nepredvi-devanih ovir odpadel. Izletni načrt ostane isti. Odšli bomo v dveh skupinah. Prva bo odšla ob 7. uri in 5 minut s kolodvora pri Sv. Andreju oziroma pri Sv. Ani na Divačo, druga pa, kakor že rečeno, ob 1. uri po polnoči z južnega kolodvora. Z Nanosa bosta obe skupini skupno odšli črez Št. Vid, Po-drago, Št. Jakob in mimo Kobolijev v Štanjel od koder se bomo odpeljali v nedeljo zvečer v Trst oziroma v Rocol. — Ponovno opozarjamo vse člane, prijatelje in povabljen, naj bodo na omenjenih kolodvorih vsaj četrt ure pred odhodom vlaka. V nedeljo kosilo iz nahrbtnika! Udeležite se v čim večjem številu! — Odbor. TEHNIČNO VODSTVO KOLESARSTVA i 1 Uradno poročilo T j V svrho organizacije vzpoabu,Ovalnih tekem naj prijavijo najkasneje do t% julija 1926. vse kolesarje ki se jih bodo udcIeiiB, __X, v. K* TEHNIČNO VODSTVO LAHKE ATLETIKE I Uradno poročilo 4 Seja dne 30. 6. 1926. '' Lahko-atietični meeting: 11. 7. 1926 se bo vrgli na igrišču Adrije lahko-atletični meeting. Začete« ob 9. uri m ob 4. popoldne. Pravilnik: PcaV?f°T d° startania imaM> vsi verificirani atleti U. Izven konkurence tudi neverificirani atleti s izrecnim privoljenjem T. V. 2) Prijave je poslati do 7. 7. 1926 na naslov Luiri Milan, Via G. Rossini 26, Trst. 3) Vpisnina za posameznega atleta in panotfo 1 liro za štafeto lir 5. i4l^tleti.mora'° biti na igrišču Adrije najkasneje ob 8.30, oziroma ob 3.30. • 5j YSak° tekmuioče društvo mora ood kazni-TO določiti dva reditelja, ki se predstavita ob 8. url zjutraj oz, ob 3. uri popoldne. 6) Zmagovalec discipline dobi bronasto svetinjo. 7) Prizivi niso dovoljeni. 8) Rezultati se bodo primerjali z rezultati prihodnjega prvenstvenega tekmovanja. T. V. L. A, GOSTOVANJE HAZENA DRUŽINE S. D. ADRIA V LJUBLJANI IN MARIBORU A. S. K. Priaiorje - S. D. Adrla 5:4 — L S. S. K. Maribor - S. D. Adria 6 : 5 Hazena S. D, Adrije se je vrnila z gostovanja v Ljubljani in Mariboru s častnimi rezultati. Podlegla je močnejšim nasprotnikom z najiuunjšin scoo-rom. Nedeljska tekma med A. S. K. Primorjem in Adrijo, ki se je odigrala na igrišču Primorja v Ljubljani, jc popolnoma zadovoljila mnogobrojno občinstvo. Oba polčasa sta bila odigrana v (-trem tempu m sta nudila navzočim najlepši športni uži-, tek. Adrija je v tej tekmi neopravičeno podlegla. *ekma med Adrijo ni Mariborom, odigrana na igrišču Maribora v Mariboru, je dosegla svoj višek. Adrija je odigrala ta dan eno najlepših tekem. Če vzamemo v poštev, da je pretekle nedelje podlegla mariborski družini raprczcnt.mca mesta Ljubljane s 5 : 2, je rezultat, ki ga je dosegla Adrija, nadvse časten. Maribor, ki je postavil na igrišče najboljšo postavo, ni bil kos odločnemu r.attopu Adrijašic, ki so ves čas tekme držale vajeti igre, ter le proti koncu radi utrujenosti popustile. Zanimanje s strani mariborskega občinstva za to tekma je bilo veliko in na igrišču ni štcdtto z burnim ploskanjem uspehu Adrijašic. S ponosom gledamo na družino Adrije in ji želimo še lepših uspehov v bodočnosti. — Športnik. TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA Uradno poročilo Seja dne 30. junija 1926. Tekme prošle Hedeije: Adria-Primorje, Rocol-Prosek in Jadran-Višava: se prenese odobritev, ker niso došla poročila sodnikov. Pozivljeta se sodnika gg. Sancin in Bertoncclj, da izročita poročila. Odoberne tekne: Prosveta-Obzor 4 : 0, Magda-lena-Tommaseo 4 : 3. Prizivi: Na podlagi poročila sodnika in ustmene-ga zaslišanja istega in aut-sodnika se priziv Obzora zavrne in tekma Obzor-Prosveta odobri 4-0 v prid Prosveti. Kazni igralcem: Tominc (Obzor) radi skrajno nesramnega žaljenja in groženj sodniku in ker že ponovno kaznovan in nepoboljšljiv, izključen za tri efektivne nedelje prvenstvenih tekem. Kovačič in Kreševič (oba od Obzoraj radi žaljenja sodnika se kaznujeta s strogim ukorom z opombo, da se jima pri ponovnem prestopku kazen poostri. Nedeljske tekme: Igrišče Adria: ob 17.30 Adna-Prosveta; igrišče Obzor: ob 14 Višava-Prosek, ob 16 Rocol-Adria; igrišče Primorje: ob 16 Pri-^ morje -Jadran. Uradna redovanja priobčimo prihodnji teden. T. V. N. SAVEZ SODNIKOV Uradno poročilo Sodniki za nedeljske tekme: Nogomet: Adria-Prosveta g- Sancin, Višava-Prosek g. Plesničar, Rocol-Adria g. Kras, Primorje-Jadran g. Berton-celj. — Urnik tekem in igrišča glej U. P. T. V. N. Hazena; Igrišče Primorje ob 16: Primorje-Adria g. Pavlovič. Vpisovanje v tečaj je zaključeno. Tečaj prične prihodnji teden. Opozarjam0 »odnike, da se vrše sestanki vsako sredo ob 20. uzi. S, S. TEHNIČNO VODSTVO HAZENE Uradno poročilo V nedel>o ob 16. uri retourna tekma Primorje-Adria na igriSču Primorja. T. V. H. TEHNIČNO VODSTVO PLAVANJA Uradno porodio Pozivljemo vse članice, naj prijavijo najkasneje do 15. julija člane, ki se bodo udeležili plavalnih tekem, katere se bodo vršile prve dni avgusta. T. V. P, Iz trlaškega HirijereSa Kruto itlnm izprijenih paglavcev 12-leina deklica v smrtni nevarnobii. Včeraj zjutraj se je dogodil v starem mestu nezaslišano krut dogodek, ki osvetljuje v žalostni luči izprijenost današnje nedorasle mladine. Nekateri paglavci so brez vsakega vzroka, iz gole, nepojmljive hudobije spravili v smrtno nevarnost 12-letno deklico s tem, da so ji na javni ulici zažgali lasi. Žalostni dogodek se je odigral okoli 10. ure pred ljudsko šolo v ulici Felice Vene-zian. Ob tisti uri je stala pred glavnim uhodom šolskega poslopja 12-letna Anna Dornich, stanujoča v ulici Torretta št. 4;-zdi se, da je čakala neko prijateljico, ki je imela priti iz šole. Stala je tam kakih 5 minut, ko so se ji nenadoma približali nekateri paglavci od 10—13 let in ji začeli nagajati. Zdajci si je eden izmed njih izmislil kruto šalo; vzel je iz žepa vžigalice, pri-žiral eno in od zadaj zapalil deklici lasi, ki jih je imela spuščene čez hrbet. Kakor bi trenil, je imela revica vso glavo v plamenih in kmalu se ji jc vžgala tudi obleka. Dočim so izprijeni paglavci tedaj naglo zbežali in se izgubili v vijugastih staro-mostnih ulicah, je nesrečna deklica začela begati kakor blazna sem in tja po ulici, vpijoč s pretresljivim glasom na pomoč. Presunljivi prizor sta zapazila dva poštna uslužbenca, ki sta tedaj pobirala pošto iz bližnje skrinjice. Eden izmed nju je naglo slekel jopič, ovil z njim nesrečno deklico ter tako udušil plamene, ki so jo že obdajali o.l vseh strani. Nato sta uslužbenca položila deklico v poštni avtomobil ter jo prepeljala na rešilno postajo. Tam jo zdravnik ugotovil, da je Dornicheva zadobila hude opekline skoro po vsem životu, zlasti na hrbtu, vratu in glavi; na nekaterih mestih je bila koža že zoglenela. Zdravnik je na prvi pogled spoznal, da je stanje nesrečne deklice smrtno nevarno, zato jo je dal po prvi pomoči prepeljati v mestno bolnišnico, kjer se ubožica sedaj 1 ri s smrtjo. Žalostni dogodek je bil javljen policiji, ki je takoj ukrenila potrebne korake, da izsledi zločinske paglavce. Toda poizvedbe do sedaj niso imele še nikakega uspeha. Hada nezgoda delavca. Včeraj popoldne oAoli 14. ure se je pripetila v Lloydovi ladjedelnici pri Sv. Andreju grozna nesreča. Na parniku «Cracovia», ki ga tam popravljajo, je bil včeraj med drugimi delavci zaposlen tudi 32-letni kotlar Henrik Mignanelli, stanujoč v Skednju št. 40; v strojnem oddelka je z vodikovim plamenom rezal debelo parno cev. Toda cev je bila deloma napolnjena z vodo, ki se je pri segravanju z vodikovim plaiut nom spremenila v paro. Ta para je v hipu, ko je Mignanelli prerezal cev, šiloma puhAila na dan in nesrečnega delavca strašno oparila po vsem životu. Siromak je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v dermatologični oddelek. Njegovo stanje je obupno. Drzna tatvina v skladišču tobaka pri Sv. Soboti — 29.000 ilr plena Kadar pri tatvini gre za bogat plen, se zlikovci ne strašijo ne truda ne nevarnosti in nobena zapreka se jim ne zdi nepremagljiva, Te «vrUne» so v polni meri pokazali tisrt podjetni ptički iz velike tatinske družbe, ki so prepreteklo noč «delali» v skladišču tobaka družbe «Aston Tobaco Company» pri Sv. Soboti. Ne meneč se za finančnega stražnika in nočnega čuvaja, ki so nadzorovali skladišče, so se s pomočjo dolge lestve skobacali na streho velikega skladišča čistilnice riža ,se splazili čez streho n dvigljiv mostič in z njega so se spustili v prostore, kjer se nahajajo mlini čistilnice. Od tam so se skobacali skozi okno v drugo skladišče, kjer so vlomili notranja vrata in tako končno prišli v skladišče poleg prostorov družbe «Aston Tobacco Company». Tam so naleteli na največjo zapreko — debel zid, ki jih je ločil od plena. Toda tudi te zapreke se zlikovci niso ustrašili; z orodjem ,ki so ga prinesli s seboj, so prevrtali zid in skozi veliko luknjo so se končno skobacali v tobačno skladišče, kjer so si izbrali 6 bal najfinejšega V Trsta, dne 1. julija 1926. •EDINOST* ra. tobaka. Gotovo ni bil lahek posel spraviti tako obilen in nepriročen plen na varno, toda zlikovcem se je težavna naloga popolnoma posrečila. Odšli so s tobakom po isti poti, po kateri so prišli. Drzno tatvino so odkrili naslednje jutro uslužbenci družbe «Aston», ki so takoj javili dogodek orožnikom. Toda kljub natančnim poizvedbam do sedaj se ni posre čilo izslediti drzne zlikovce. Vrednost u-kradenega blaga se ceni na približno 20.000 lir. — Požar v skladišču tobaka v prosti loki Đuca D'Aosta Včeraj zjutraj okoli 8. ure je izbruhnil v skladišču tobaka v prosti biki Duca D A osla nevaren požar. Ogenj je nastal v skladišču št. 9, ki se nahaja v četrtem nadstropju hangarja št. 72. Prvi je zapazil nevarnost neki uradnik, zaposlen v skladišču, ko je prišel na delo. Telefoniral je mestnim gasilcem, ki so takoj prihiteli na lit_e mesta. Gašenje je bilo zelo težavnQ, kor je bilo ognjišče požara založeno s številnimi vrečami tobaka, ki so jih morali gasilci — da ne pokvarijo blaga z vodo — j najprej spraviti na varno. Šele potem soj mogli pričeti z gašenjem, ki je trajalo skoro do 11. ure. Ogenj je uničil in deioma pokvaril kakih 200 vreč tobaka najslabše vrste in tobačnih odpadkov. Zato js škoda rzmeroma zelo majhna; ceni se na okroglo 10.000 Tir in je pokrita z zavarovanjem. Odmev avtomobilsko nesreče ne Opčinefc Včeraj zjutraj je umrla v mestni bolnišnici gcspa Duci Czermak, o kateri smo pred kratkim poročali, da se je ponesrečila pri vv>žnji z avtomobilom na openski cesti. Kakor znano, sta se z njo ponesrečila njen soprog in zastopnik tovarne avtomobilov Ford, lvc Carli, ki sta tudi zadobila nevarne poškodbe. Carli ju so morali te dni o ;r- jili Hogo, odv. Czermak pa je še v™;r»o v nevarnosti za življenje radi hudega pretresen j a možgan. Posknšen samomor Prr:teklo noč okoli 24. ure je neka mlada, e'egantno oblečena ženska skočila pri Međašu v Barkov.^ah s samomorilnim namenom v morje. To pa sta zapa.2 la dva n ia-uovča. ki sta slučajno šla tam mimo Z nemajhnim r.&.jcrom sta poteg i la neznanci v/ vo le ;n poklicala na lice m^sta /ora\-n i k a rešilne postaje, ki je podil ženski pivo pomoč ter jo dal prepeljati v mestno bolnišnico. Njeno stanje pa ni nevarno. Ker je bila neznanka silno živčno razburjena in ni govorila ni bilo mogoče ugotoviti njene istovetnosti; tudi ni znano, zakaj je hotela umreti. eiti z Goriškega Goriške mestne vesti Predpisi ccstne policije. Da se uredi vozovni promet na cestah ; menja in peska po travnikih in njivah. — Seveda so tudi vse občinske ceste radi tega pretrpele občutno škodo. Posamezni posestniki so utrpeli tisoče škode, cela šem-prvega reda, odvisnih od goriškega genija, paška občina pa okoli 80.000 lir. Naznanila objavlja ravnatelj tega urada, kakor sledi: se je goriški podprefekturi, toda imamo le kdor ovira prosti promet in varnost prevq,- malo upanja da bomo dobili kake odškod-za, se oglablja z L 100; kdor vozi bremena, nine. Najmanj, kar se nam pa mora dati, ki presegajo težo 80 kv pri vozovih s štiri- bi bil odpis davkov od poškodovanega zem-nii kolesi in 40 kv pri dvokolnicah, se ljišča. kaznuje s 25—100 L.; za vozove, ki prekaša- i VRHPOLJE jo predpisane dimenzije, se plača do 300 | včeraj smo sprejeli v našo sredo zopet L globe; kdor vlači drva ali kak drug ma- . novega novomašnika g. Premrua. Je g. no-terijal po cesti, placa do 200 L; kdor vodi , vomašnik že tretji po vojni v naši vasi. Prf čredo, ki nima dovolj vodnikov, ki zavze- splošnem pomanjkanju duhovniškega nama več kot polovico ceste ki se medpoto- j raščaja, torej naša vas skrbi dostojno za ma pase ah ustavlja, se kazni do L 100; ; pomnožitev duhovniških vrst kdor vozi po poten, ki so odločeni samo za- . Na veC krajih postavljeni slavoloki so pešce, kdor pretrga kak sprevod, placa do ! pričalij kako prisrgno smo ga sprejeli v na-100 L m kdor vozi več vozov, pa do L 200. 1 gQ gredo. Vozniki morajo voziti vedno na desno, plavljena v spodaj ležečih prostorih. Ljudje so se bali in Čudili, ker takih stvari nišo vajeni. prehitevati na levo, pri ovinkih morajo biti oprezni; kdor se pregreši zoper te MIREN. V torek dne 29-0. je bila pri nas razstava predpise, seoglobi z 200'Lfkdor prekorači ^10 nadaljevalne šole. Ni moj namen, * > «= > t- da bi kritiziral dela, pac omenim samo to, da razstava ženskih ročnih del ni bila popolna kot prejšnja leia. Vzrok temu je iz-prememba učiteljstva. Drugače pri nas vse po starem. Ali Mirenci imamo kakšenkrat grdo napako (to Vam povem bolj na tiho), da se radi hvalimo in že večkrat nas je Kolesarji morajo imeti zvonec, zavoro in ^kl°L.da sm? se Pohvalili Tako tudi se-v obveznih urah tudi prižgano svetiljko, v SV,*8 električno'napeljavo, nasprotnem slučaju globa od 10 L do 200. j * J^1 takrat> kadar ^ kakšnim Vsako vozilo mora imeti posebne signale; J^^ «1 določeno in predpisano težo in hitrost, mora plačati tudi do 200 L globe; vsak voz mora imeti predpisano kovinsko ploščo in svetiljko prižgano po predpisani uri, sicer kazen do 100 L; kdor se poslužuje znamenj in signalov, ki so določeni samo za motorje, plača tudi 100 L kazni. lvc luči c dspredaj in ena zadaj, ki naj raz- gotovo in tudi luč že gori, a firma Bruner nas mora imeti tudi rada oziroma n&m sveiljuje kovinsko ploščo s številko, pre- . - . , ~ „ . _ , , J stopki proti tem predpisom se kaznujejo s ^loce dobr.° s tem>. da na dan nedelje globo u o 200 L. Največja hitrost za avtomobile (težje od i0 kv) ne sme presegati 40 km na uro če so in praznikov upihne luč, in treba je iti spat. Človek že navajen z električno razsvetljavo, ne more biti po noči zunaj, ko vsa kolesa pnevmatična (napolnjena z zrn- i ^^f®™11®^^11? ,t0-£as tolaži' *ersmo kom), 30 km, če imajo polne gume in 15 ® ^ salfniensko elektriko nesrečni, da so ' !baje kot slisimo iz časopisov takšnih do- brot deležni tudi drugod. OZELJAN. Ko smo v torek čitali «Edinost» in med drugimi poročili tudi kratko vest o poteku pretekle nedelje po vseh krajih Goriške, so nam nehote ušli spomini na nedeljsko pridigo g. kaplana v naši cerkvi, kjer je pravil, da se ne sme seno spravljati, pa naj bo to morda tudi edina nedelja v vsem letu, ko solnee ne štrajka. Tako nas je podu-nih okoli 30 kvintalov svilodov. Cena jim čil gospod. Malo pozneje je gospod v Sem-je bila 30 lir odprta, 30.50-31 navadna. i pasu pravil ravno narobe in blagoslovil 3 vil o dni trg v Gorici v sredo dne 3«. t. m. I ^ ^ Cudn(\se nam zdi> ?a x . ,1 1 1- oo 1 • 4 1 -1 ije ravno pn nas prepovedano nujno, iz- Na trgu je bilo okoli 22 kvintalov svilo- jemno delo v nedeljo. Zadnje čase so se pobirali po naši okolici Km, če imajo kolesa kovinske obroče. Vsak voznik pa bodi kdorkoli, se mora ustaviti na zahtevo organov in mora pokazati svoje listine. Pevsko in glasbeno društvo opozarja člane pevskega zbora, da so skupne vaje danes, (čeirtek in jutri petek) ob 20.30. Svilocini trg v Mirnn v sredo 39. t. m. Na svilodni trg v Mirnu je bilo prineše- •gu je lov, cena jim je bila od 30-32.50 L kg. Goriški izvozni trg v sredo dne 30. L m. Crne črešnje so šle po 2.—2.40, zeleno otročje -.70-0.80, grah 0.80-1.20, krompir 3.35-0.40, breskve 1.70-2.30. Na trg je bilo »rinešenih okoli 50 kvint. črešenj in okoli 30 kvint. breskev. SOLKAN Nesreča. V pondeljek zvečer jo je mah- .ill 32-letni delavec Franc Terčič iz Št. Ma-*ra, kjer si je bil utolažil nekoliko svojo zredno žejo proti domu t. j. v Gorico. Ker .•e mu je mudilo v posteljo in ker se je bal lodiii po široki cesti, da ga ne zapelje še kaka gostilna, si je iznral uližnjico in sicer ;ar po železnški progi. Nesreča je hotela, prisopihal je vlak. Terčiču je itak brenčalo k> glavi tako, da ni slišal bližajoče se lokomotive, ki ga je vrgla na tla. Desna roka je e prišla pod kolesa. Prenešen takoj s po-nočjo Zelenega križa v bolnišnico, so mu .u odrezali roko nad komolcem. MIREN Kristina Rusič se je prav lepo in lagod-io vozila na svojem kolesu skozi vas. Mahoma pridirja skozi odx>rta vrata z neke--a dvorišča vol, ki jo udari za kolesarico. rsa v strahu je hotela ubežati svojemu za-ledovalcu, pognala je kolo, radi razburje-ja pa zavozila vstran in padla, padla je >a pri tem tako nesrečno, da si je ranila lesno koleno. Zeleni križ jo je spravil v ohiišnico usmiljenih bratov v Gorico. — /olu se ni zgodilo nič. KAL PRI AV6AH prostovoljni prispevki za zidavo novega samostana na Vitovljah. In marsikaj čudnega se je zgodilo v naši vasi na ta račun in mnogo ncpOtielnih besed se je slišalo, to je res. Vendar bi ne bilo treba tega razna-šati na tak način na nedostojnem kraju, vpričo otrok, kot se je govorilo in razna-šalo. Ljudje so to obsojali. Ce se je našla izjema, ki se je tako, kot se je slišalo, izrazila, je to pač izjema, ki jo i mi obsojamo. Ni pa treba mnenja enega slabega človeka vzeti za splošno mnenje vasi. — Čebelarstvo je bilo nekoč pri nas razvito ko inalokje. Tudi hrane so našlo čebele polno, da se je izplačala skrb zanje. Sedaj pa ni tega več. Vojna nam je odnesla vse. Sicer se gojenje čebel od leta do leta obnavlja in mnogo imamo že čebelnajakov, ki so zrastli po vojni, od roja do roja, vendar ni tako močnega porasta, da in na-s za-mogel zadovoljiti. Zlasti nas ovira slaba letina. Preteklo leto je čebelnjak, ki bi za-raogel dati preko dva kvintala meda, dal kvečjemu en kvintal in še ne. Deloma je temu kriva slaba paša, mnogo pa tudi pre-mala skrb za čebele. Potrebno bi bilo za naše gospodarstvo, da se čebelarstvo obnovi in postavi na predvojno mesto. Bil bi to precejšen pripomoček domači hiši kakor tudi zunanji trgovini, ker kupčija z medom ni ravno slaba. — Breskve dozorevalo. Sicer jih pri nas ni v obilni meri, ker trpi vsa zemlja dolnje ^ipavske na Čudni bolezni, da breskev u-speva kaka 4 leta, potem pa kar usahne. O Dosedaj še nismo opazili, da bi bile pošt- tem bomo morali našim Vipavcem več po-le pošiljatve naslovljene na nas brez ročati, ker vzroki te bolezni niso taki, da namk. Pa tudi mi pošiljamo naša pisma ki se ne mogli popraviti. Vendar jemlje ta ravilno frankirana. Smo torej bi rekli či- i bolezen breskvinega drevja veselje našim to enakopravni pred poštnim uradom, po- kmetovalcem do "sajenja tega drevja, ebno pa še ker plačujemo tudi davke kot »olsko prireditev je imela naša šolska Lrugi. mladina minulo nedeljo na Veliki Otavi v Zato pa kar ne moremo razumeti ,da prostorih g. Špacapana, kjer se navadno am pisma, posebno pa časopisi priha- i vr , J° vrste prireditev. Udeležba s strani ajo prepozno. One, ki pridejo na avško po- vaščanov zadovoljiva, vendar bi želeli dru-to že v petek dobimo mi šele v pondeljek, malo več pazljivosti s stran občinstva tare tri dni. Prosili bi našega pismonošo, jki dozorelo še za te vrste kulturno delo a nam v tem oziru pojasni oziroma da naše mladine. Na vsporedu je bilo več it. tvar ukrene drugače, ker bi se sicer ta o- točk, nekatere himne in za konec zaprtega omin pri še nadaljnem ponavljanju dose-anjega dostavljanja pošte znal izpreme-iti v popolnoma pravilno pritožbo na oštno ravnateljstvo z vsemi posledicami. 6EMPAS pisatelja Bevka enodejanka «fiedak Po-lek», ki je bila dovolj dobro podana. Po prireditvi je šolski patronat pogostil otroke z malo Južino. Zadnje deževje je napravilo pri nas precej škode. Narastli so oni mali potoki, ki Oblak, ki se je utrgal pretekli teden nad jih sicer komaj opaziš, kot je n. pr. Vitov-itovljami, je zlil ogromne množine vode šček in udrli so v bližnje hiše. Ena izmed hudournik, tako da ie nasul sklade ka- teh. ob Dotoku stoieča. ie bila do kolen nre- Naše Pevsko društvo priredi v nedeljo dne 4. julija veselico. Igrali bodo v našiti gorah doslej še ne igrano prezanimivo veseloigro «Aviomobilist», ki je polna humor ja in smeha, tako da bodo tiste urice, ko boste gledali to kome'dijo pomladile najmanj za par let vse ljudi, tako bodo veseli. Pa tudi naš pevski zbor ho za začetek in y zaključek zapel par pevskih točk. Okoličani, ne zamudite prelepe prilike in prihitele razveseljevat svoje klavemo srce! IDRIJA. Stara zadeva davka na osebno dohodnino za leto 1923., katerega so imeli plačati idrijski rudarji, je zopet oživela. ivakor je znano, se je tukajšnja mestna občina odpovedala svojemu deležu na občinske in šolske doklade pripadajoče ji od tega davka. Pokrajina pa je lansko jesen zahtevala pripadajoče ji doklade na omenjeni davek v skupnem znesku L 69.713.—. S stališča slabih gmotnih razmer naših rudarjev se je podala tedaj deputacija delavstva k tukajšnjemu gospodu podpre-fektu Moretti-ju in prefekturnemu občinskemu komisarju gospodu Madirazzu s prošnjo, da bi posredovala pri kr. komisiji v Vidmu, da bi^udi pokrajina opustila to tirjatev. Kljuk posredovanju omenjenih funkcijo-narjev pa smo zadnje dni zvedeli, da pokrajina vztraja na svojem deležu. Omenjeni d z vek se bo pričel iztirjevati s 1. av-usta t. 1. v 15 obrokih do 31. decembra 1928. Ker s 1. avgusta t. 1. zapade že tretji obrok, ho prvi udarec najtežji, nadaljnji obroki pa bodo znašali od 3 do 5 L dvomesečno. Ker je radi zadnjega odloka brezuspešna vsako upanje kakega olajšanja ne preostaja drugega, kakor da rudarji odplačujejo redno te obroke, ^da se tako izognejo raznim neprilikam s strani davčne iztirje-valnice ter se tako obvarujejo še večjih stroškov. * # * V nedeljo dne 26. t. m. se je podal tukajšnji gospod podprefekt Moretti v službenih zadevah na Vojsko, v občino, ki leži najvišje v tukajšnjem podprefekturnem okraju. Ljudstvo je sprejelo vladnega zastopnika slovesno in dostojno ter je bil gospod podprefekt s sprejemom tudi gotovo zadovoljen. Ogledal si je županski urad, ljudsko šolo in divno krasno okolico. Kazal je veliko zanimanje za kmetijstvo, poljedelstvo in živinorejo, ki je ravno v tej občini na precejšnji višini. Tudi se gospod podprefekt jako zanima za potrebe podrejenega mu prebivalstva, kar se je posebno videlo v slučajih nalezljivih otroških bolezni v občinah Cerkno, Sebrelje in Št. Viška gora in sedaj v občinah Ledine, Dole in Godovič kjer razsajajo med otroci nevarne ošpice. Gospod podprefekt je obiskal tudi te kraje in takoj odredil vse varnostne korake v zdravstvenem oziru za omejitev bolezni. SPODNJA IDRIJA. Po dolgih letih se je tudi naša vas zbudila. Naša mladina se je zavedela, kaj zahteva od nje sedanja doba, ter ustanovila «Izobraževalno društvo». Po par mesecih svojega obstanka že uprizori v soboto svojo prvo prireditev s sledečim sporedom: S. Gregorčiča «Na bregu« moški zbor. D. G. Ipavec «Oblaček», moški zbor. Pogodin «Proti večeru», moški zbor. E. Gangl «Ded-ščina», enodejanka. A. Linhart «Županova Micka», veseloigra v 2 dejanjih. Prireditev se prične v soboto ob 21. in nedeljo 4. julija ob 3.30 v dvorani gostilne Neže Gruden po domače pri «Žebljarju». K obilni udeležbi vabimo domačine in sovaščane posebno pa bližnje Idrijčane. IZ KOBARlSKEaA KOTA IZPOD STOLA. (Pomanjkanje kož in senikov ma Stein.) Da smo Kotarji neke posebne vrste ljudje in radi delamo drugače nego naši sozemljani, naj nam priča še sledeči slučaj. Stolove semožetL Stol je visok 1667 m in nudi jako lep razgled deloma proti severu na Karnijske in Julijske Alpe, deloma proti jugu na furlansko nižino in na morje. Ima pa tudi to prednost, da se lahko vidi posebno od južne strani, ker je skoraj ves gol t. j. pokrit s senožetmi in le od Kreda proti Kobaridu je pokrit z mladim gozdom in grmičjem. Kotarskim občinam daje obilo jako dobrega sena. Košnja je sicer težavna in traj§, skoraj dva mesca, preden se ves obrije, a ker je seno izvrstno, se kmetje ne branijo tega truda. Pot «£ez Skalco» Pot «čez Skalco» na Stolu je tudi najkrajša zveza med nediško in soško dolino in se je naši ljudje tudi radi poslužujejo, če je količkaj spodobno vreme, posebno sedaj, ko mnogo njih dela v Rajblju, Trbižu in Žabnicah in ko je čas za romanje na sv. Višarje. Lahko bi torej rekli, da je promet čez Stol in na njem samem precej živahen, in vsakdo bi pričakoval, da je preskrbljen s planinskimi kočami, ki nudijo popotniku in koscu v vročini, nevihti, noči itd. potreb nega zavetja. A kdor pričakuje kaj takega, se silno moti. Na celi južni strani Stola v daljavi kakih 12 km ni koče, ne hleva, ne senika, da v pretežni večini niti grma ne, pod katerimi bi utrujeni kosec lahko v senci použil svojo skromno polento. Ce ga doleti nevihta, nima prostora, kamor bi se skril, kadar ga dohiti noč, mora podvizati daleč domov v dolino, da zjutraj vstane že ob dveh in po dveh napornih urah hoda zopet prime v roko koso. To ni več 8 urni 18 urni delavnik delavnik, ampak najmanj 18 urni! Kako lepo imajo na drugi severni strani! Tukaj je Stol do % obraščen z gozdom in le ena četrtina je pokrita s senožeti in pašniki, a pobočje je kar posuto s seniki, hlevi in bajtami, kjer Srpeničani in Žagarji prebijejo po več tednov z živino vred, dokler ni vse pokošeno. Vefaik« neeelMne na Stolu med vofno Morda bo skušal kdo zagovarjati Kotar-je, češ da je zgradba senikov po gorah predraga radi velikega truda za nabavo gradbenega materijala; a to zagovarjanje ni na mestu. Med vojno je bil Stol poln vojaštva, čez Stol se Je zgradila cesta na so bile opremljene z vsem udobjem, da bi ščiten že po ceni sami. In nikakor ne jih lahko zavidala marsikatera planinska koča. Tukaj se je izdelovalo na 10 tisoče železnobetonskih plošč, katere so se po žični vzpenjači spravljale na Skalco, kjer so bile zopet udobne zidane barake. Na borjanski strani je bila lična kapela, obokana iz rezanega kamna, da so se v njej vršile vojaške maše. V sredi med Rbiščem in Skalco je bila postaja za vzpenjačo, lična zgradba — a bila je! Dobrega pol leta po prelomu pri Kobaridu je izginila vsa ta slava Sem ni padla nobena granata ne šrapnel, vse to smo napravili sami! Ip ni bilo takrat pametnega človeka, ki bi pripomogel k temu, da bi se pustile na miru vsaj tri barake, ena spodaj ob vznožju, potem vzpenjačina postaja na sredi in ena baraka na vrhu! Ce bi po drugih hribih imeli toliko gradbenega materijala^ bi si lahko napravili imenitno planinsko kočo, ali celo hotel in zdravilišče. Edina kapela bi se morda še dala rešiti. Sicer je izginila železna ograja, izginile so lepe kamenite altarne plošče, rezanega kamenja leži polno tam okrog, le kameniti obok še stoji, a ima svoj obstoj zahvaliti le dejstvu, da je pretrdno zgrajen. Drugod trosijo lepih tisočakov za zgradbo planinskih koč, mi pa trosimo trud in čas, da podiramo, kar smo imeli. Žito| Z vsakim dnem bolj občutimo drar-ginjo kruha. Marsikateri se vpraša, kje tiči vzrok temu. Vsem je še dobro v spominu lanska dobra žitna letina, imetje, ki so sejali posebno na Goriškem žito mesto krompirja, so se kaj veselili lepih rezultatov. Pomisliti moramo, da je lansko leto bilo dokaj izredno, in mislim, da je država za takrat dosegla najvišjo količino produkcije. To je bil naravnost rekord italijanske produkcije. Po uradni statistiki je znašal pridelek 65 milijonov in pol stotov. Italija je na ta način omejila svoj u-voz, in to se je opazilo posebno v drugi polovici leta. 1925. V tej polovici je prišlo na mesec povprečno skoro 750.000-Takoj v drugi polovici tekočega leta smo na žalost morali opaziti, da je nastal velik preobrat. Zaloge so se krčile in se krčijo od dne do dne. Lastni pridelek pojema, treba ga je nadomestiti z drugim. Z vsakim mesecem pojemajo zaloge ter uvoz narašča.. V zadnjem času je narastlo na povprečno 1 in % milijona, mesečno. Z večjim uvozom narašča tudi cena, katere vzrok tiči v* padcu naše valute v primeri s tujo. Da^ nes je cena žitu okrog 230 lir za. 100 kg in na podlagi tega se kruh viša in bliža ceni 3 lire za kg in še več. V zadnjem času se je konsum žita znatno zvišal. Prihaja na 85 milijonov stotov letno. V letu 1924-25 se je bil znižal nai okrog 80 milijonov. Letošnja žetev ne bo niti zdaleka dosegla lanske, kajti že sam zakon narave tako pravi in skuga spopolniti slabše z boljšim in obratno, tako da letos dobimo po neuradni cenitvi kljub posebno intenzivni žitni bitki okrog 50 milijonov. Vzroki so pač v naravi sami, ki je letos obložena z obilnim dežjem ter rajnimi vremenskimi muhami. Žitna bitka, od katere smo si mnogo obetali, ni uspela v vsem obsegu. Mogoče uspe po daljši in intenzivni propagandi in ko pride kmetovalec do prepričanja, da mora v lastno korist u-porabljati vse metode modernega poljedelstva. Vsa država se naliaja pred težkim ekonomskim problemom, kako dopolniti primankljaj, kateri bo znašal najmanj 35 milijonov stotov. Treba bo pač uvažati. Kaj to pomeni za državo, ve oni, ki problem razume. Žito, katero bo stalo okrog milijardo zlatih lir, bo pade pod L 190, kar zadostuje za prin merno odškodnino poljedelcu. Ne sme pa nikakor drŽava naprti tj konsumentu visoke carine. X. E* IDRIJSKE ČIPKE Ni redko, da nam dohajajo vprašanja, članki in nasveti, tičoči sevprašanja idrijskih čipk, s prošnjo, naj jih priobčimo v listu. Čeravno je res, da je ta problem precejšnje važnosti v našem gospodarskem vprašanju, vendar ne moremo s temi član-< ki na dan, ker nekateri niso popolnoma točni, v kolikor opisujejo razmere idrijskih čipkaric. Tako smo dobili članek, v katerem je govora o neki čipkarski zadrugi v Idriji; ter na tej podlagi tudi o njeni važnosti, pomenu in nujnosti, da se razraste. Pove-. C i i pa moramo, da te ali take zadruge v luriji sploh ni še. Da se ni organizirala v času, ko se je o tem že resno razmišljalo, je glavni vzrok pač pomanjkanje gmotnih sredstev. Spominjam se nekaterih člankov v «Edinosti», ki so resno razmišljali o tem, pa jih ljudje niso razumeli in ne spoznali njih važnosti. Tako čakajo idrijske čipke še vedno rešitve. Vendar bi bilo škoda, če bi postavili stvar kar kratko ad akta. Zato bo prav, da povzamemo nekatera mesta poslanega nam dopisa: «Lansko leto za časa kopalne sezone v Gradežu se je z našimi čipkami bavila neka prodajalka, ki je z njimi mnogo zaslužila. V kratki dobi 3—i mesecev je prodala za 30 tisoč lir tega blaga, ne da bi se morda s to prodajo intenzivneje bavila. Neka druga ženska, Idrijčanka, je le včasih prinesla na prodaj svoje blago in ga razpečavala po hišah ter zaslužila, sam sem bil priča, 80—100% in še več. Nemci kakor tudi Čehi precej ljubijo naše izdelke in jih tudi cenijo. Seveda so jako izbirčni in zahtevajo prvovrstno blago. Isto je po vseh pokališčih Istre in Primorja sploh, le da je te in take vrsta kupčija s pristnim našim blagom ravno vsled preslabe organizacije neenotna in nestalna, ter se pod našim imenom kupčuje z beneškim blagom itd. — Naših čipk pa ni, .čeravno so našle že včasih dobre kupce zlasti med bogatim svetom. Cas zahteva od nas da proučimo in pre-motrimo, kako in kaj bi zadruga čipkaric zanesla svoje blago na te trge, ki so rentabilni v vsakem oziru. Ako se izplača raznim prekupčevalkam, se mora izplačati tudi zadrugi. Seveda bo začetek težek in se bo moral omejiti na malenkostne uspehe na začetku, vendar pa zamoremo upati, da se Lo našla prva pot. Ko se kupčija začne, se oni trg obdeluje z vso sito. Mnogo naših čipk gre tudi v južno Ameriko, kjer si je več naših ljudi opomoglo vprav z njimi.» Tako piše naš sotrudnik. Vse to kaže na nujno potrebo zainteresirati se za stvar. Toda vzlic temu teče delo in življenje delavk v isto smer, kot je teklo nekdaj. V Idriji je čipkarski tečaj, kjer se uče mlada dekleta tega rokodelstva in izpolnjujejo svoje znanje, zadnja leta opazujemo, da tečaj peša. Nima več toliko obiskovalk kot prejšnje čase, čeravno postaja sicer malenkostni zaslužek vedno večjega pomena. Ta tečaj je le vzgojne važnosti, da uči, in nima s trgovino nič skupnega ali vsaj jako malo, le toliko kolikor trguje s svojimi lastnimi izdelki, ki vsporedno s padanjem posetnic pada. Za izvoz skrbi sedaj le ena trgovina in poleg trga nebroj prekupčevalnic, ki blago samo polurajo in odnašajo in je edina njih zahfeva, da je to blago po ceni. Tako gredo te ženske daleč Kaokoli in ponujajo svoje blago po hišah in trgovinah. Ko je kovček prazen, ga doma znova napolnijo in hajdi zopet na pot. Ni jim predaleč niti Turin ali Genova ali Spezia, celo do Firenz in Rima se podajo. Koliko riski-rajo, lahko vsakdo ve. Vendar pa jim gre kupčija še dokaj izpod rok. Z«dnja leta manj, ker je treba patenta. Nekatere pošiljajo dokaj blaga na Nemško. A ta trgovina gre le bolj po znanju, sorodstvu in tako naprej, nima pa pravega trgovskega lica, ki bi ga zamogla dati samo zadruga. Izdelovanje čipk je postalo last že vse 17 milijonov stotov, kateri so stali le 560 milijonov lir. Razlika je precejšnja. Nastane vprašanje, kakšne posledice bo imelo to za trgovinsko bilanco države, za tečaj lire in za konsumenta. Iver si bo država prisiljena za nabavo žita nabaviti tudi tuji denar in to po veČini dolarje in angleške funte, nastane na trgu veliko povpraševanje po teh valutah. Posledica bo porast tuje valute, katera spravi liro v gibanje na škodo. Za sto dolarjev bo potrebna večja množina lir kot sedaj. Sicer nam bo pokazala bližnja bodočnost jasno sliko trga z žitom. Jasno je, da splošna svetovna produkcija letos ne bo baš zadovoljiva, a v Evropi še posebej ne. Važno vlogo pri draginji žita igra tudi uvozna carina. Le-ta naj zavaruje domačega producenta pred tujo konkurenco. S tega vidika je upravičeno, a nikakor se mi ne zdi upravičena s stališča drŽave. Carina prinese državi samo za žito okrog ene milijarde papirnatih lir. Žito, obteženo s tako carino, podraža ogromno in kopna moč malega konsumenta pade, kajti vse breme carine pade na njegove rame v obliki cene. Cena žitu raste ne samo na drobno, ampak v splošnem. Žitna borza že daj a znake skakanja navzgor. Tuje žito se ponuja po 6 dolarjev, kar znaša 175 lir, poleg tega Še transport in carina 50 lir okroglo, kaj" znaša 225 lir za stot, medtem ko se domače še vedno drži okrog L 205—210. Ali to je za prvi mesec, a nadalje bo skakala cena navzgor že radi tega, ker bo domaČi trg moral ~vsaj v drugri polovici poljedelskega leta biti popolnoma pod tujim trgom, ker bodo _________ ___________ ^ zaloge popolnoma izčrpane domačega Žago, na «Rbiščih», kakih 200 m nad" Sed- 1)1 lom, je bila cela naselbina, majhna vas z I Država mora priskočiti tu na pomoč lenimi udobnimi zidanimi barakami ki v vsakem oziru. Domači produkt bo znatno obtežilo bilanco, ako pomislimo, da je lansko leto zadostovalo okrog.idrijske okolice, kjer mnogokrat klekiajo - - tudi moški. Seveda se izdelujejo čipke po teh vaseh le bolj po zimi, ker po leti ovira delo na polju. So mnogo slabše in tudi ne tako fino delane, vendar dovojj, da konkurirajo v svoji ceni zlasti spomladi z mestnimi. Poleg Idrije se strokovno vežba klekla-nje še v Cerknem, kjer je tudi vsakoleten čipkarski tečaj in je še precej dobro obiskan, čeravno na Cerkljanskem ni tako intenzivne izdelave kot v Idriji. Mnogo se čipka tudi v Zireh, ki pa so onstran meje in torej nima za nas nikake važnosti tamošnje izdelovanje, ki pa vseeno polni jugoslovenski trg ali vsaj slovenski v toliki meri, da manj ni misliti. Važnost in pomen čipkarstva za Idrijo bo vsak spoznal, če povemo, da so Čipkarice In večkrat celo družine, ki se žive samo od tega. Če primerjamo potem še nizke plače rudarjev (400—600 L) bo razumljivo, da pride v poštev onih dnevno zasluženih 5 lir pri klekljanju. IZ URADA TRŽAŠKE KMETIJ. DRUŽRE V TRSTU. Pokončnjmo listne nši. Listne uši so izmed malega mrčesa najhujši sovražnik poljedelskih rastlin in posebno našega sadnega drevja. Škoda, ki jo povzroča ta škodljivec, je ogromna predvsem, če ima ugodne okoliščine da se močno razširi. Ne bomo popisovali natančneje tega malega mrčesa, ker ga večina naših kmetov sadjeflejcev predobro pozna. Tudi lahko opustimo tukaj popis njegovega načina razmnoževanja, čeprav je zelo zanimiv. Vedlo bi nas to preveč daleč in bi brez tega ne imelo za praktika velike važnosti. Omenimo tukaj samo to, da povzročajo, te živalice škodo rastlinam odnosno sadnemu drevju s tem, da zbadajo rastlino pod skorjo do živega dela ali plasti in potem srkajo rastlinski sok s katerim se preživljajo. Škoda nastane torej predvsem v tem, da se sok, ki je namenjen sadu ali plodu ter listu, zgubi v nenasitnem želod-, cu tega mrčesa. Da je temu tako, se lahko-prepričamo z kratkim opazovanjem teh živalic. Vidimo tedai kako pogosti so izloč-. ki teh živalic, iz česar sklepamo, da je bfl sprejem hrane tudi velik. Sicer, si misli marsikteri, ta mala živalica vendar ne more napraviti veliko škode in naj si srka sok iz rastline že tako pridno. Res je, dokler se dobi tu pa tam le po par teh živalic, Škode na rastlini ni niti opaziti. Ali listne uši imajo strašansko veliko sposobnost razmnoževanja in to v precej kratkem času. Samo ena samičica izvali v dobi komaj 10. dni okrog 70 drugih samic, ki zopet lahko valijo itd. Učenjak Buckton na Angleškem je izračunal, da more na ta način nastati iz ene same histne uši v dobi kakih 300 dni, če nobena ne pogine nasilne smrti, tako Število teh uši da se da komaj napisati; to je 17 z lOkrat 3 ničle. Ce to številko upoštevamo in vzamemo za podlago da pokrije 25 uši 1 ema, tedaj bi zadostovalo to število uši, da pokrije nad 100 ha površine. Imamo pa samo materi Naravi se zahvaliti, da nekaj tace^a prepreči s svojimi spremembami življenskih pogojev. So to predvsem vremenske spremembe. Smo torej lahko brez strahu, da bi nas take živali-ce popolnoma poplavile. Dejstva nas pa vsekakor poučujejo, da se listne uši lahko močno razširijo in nam tako večkrat prizadenejo velikih škod. Dejstva in izkušnje nam pa ravno tako tudi kažejo, da to škodo lahko odstranimo. Pokončajmo škodljivca in škoda bo odstranjena. Res je, da naš kmet ne živi samo od sad-jereje, kljub temu ga slišimo zelo pogosto-ma tožariti, da je bila letina slaba, ker mu niso hruške, češnje, breskve itd. dobro obrodi ie. Kako pa naj mu drevo obrodi, ko je .večkrat od listnih uši in drugih škodljiv- Knjlievnost In umetnost — «Zakleti grad*. Romantična igra v petih dejanjih. Spisal dr. Alojzij Remec. V Ljubljani 1926. Cena 12 lir. Alojzij Remec je eden nadih najplodo-vitejših dramatikov. Pisatelj «Magde» je vzbudil povsod precej nad in pričakovanja«. «Zakleti grad», dasi napisan v povsem drugačnem miljeju in slogu, nas ni razočaral. Je odločno korak naprej. Snov je romantična, dejanje silno bogato, skoraj preveč se zgodi v igri, okvir 16. stoletje, ko je razsajala po naših krajih grozna morilska kuga, kostum srednjeveški viteški grad na Vipavskem s svojim grofom in skolarom; slog skuša biti starinski, kot g-a je uvedel pri nas Pregelj v Jo-annes Plebanus. Elementi dejanja se dajo razbrati v ljubezen grofa do grofice Katarine, ki čaka svojega soproga dolgih 15 let (motiv predice ob križu); ljubezen med sholarom in Marjetico, kot idealni ljubezenski parček Schil-lerjeve tradicije; motiv stare pravde slovenskih kmetov - puntarjev; motiv maščevalca nad bivšimi svojimi tri- TRGOVINA m meSanim blagom, dobro vpeljana, v večjem kraju, se proda ali da v najem. Za trgovce, ki razpolagajo m kapitalom, zagotovljen napredek. 1021 PRODAJALKA izu če na v trgovini z mešanim blagom in tobakarni išče službe. Ponudba na Aluj-zija Penko, Rad oh ova vas 17, Sv. Peter na Krasu. 1019 ČEVLJARSKI delavec, dobro izučen, se sprejme takoj. Stančić, Herpelje. 1026 BABICA, izkušena« sprejema noseče. Via Chioz-za 50, pritličje. 1U25 Naročajte in Sirite „EDINOST" VOZNI. RED CENTRALNA POSTAJA TRST - TRŽIČ - ČERVINJAN - BENETKE SLUŽKINJO pridno in poSteno, družina brez otrok. Plača in hrana "dobri. Rojan-Vemiellis 443. «Villa Olga*. 1023 Odhodi: 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.30; 14.55; 17.-18*—S 18-15; 19.30; 23.45. -;-—I Dohodi: 5.30; 8.10; 10.—; 11.05; sP.reJ™€ Jako'-! I? —; 18.25; 20.35; 23.25; 23.50. 13.10; 14.15; VAJENEC išče službe v trgovini jestvin v mesta ali na deželi. Naslov pove upravništvo. 1024 KUHARICA, dobra, za majhno družino na letovišču se išče. Via Torre bianca 8, III. 1027 VELIKA zaloga pohištva, starega in novega, vsakovrstnega po zmernih cenah v Gorici, via Due-mo 4, pri veliki cerkvi. 1023 I6ČE učcnca za kovaško obrt Boškin Peter, Št. Pr-ter pri Gorici. 1C29 PRSNI SIRUP priporočljiv proii kroničnemu kašlju in bronhiajalniin afekcijam. Steklenica za od-___. _ , , . . , . . T„_„ j rasle L 7.50, za otroke L 5--- Dobiva se samo v nogi v podom Ahasverja Roka Kriza-1 lekarni Castellanovich, Trst, Via Ghiliani 42. (99C) ja, ki se prepleta z motivom stare1 pravde; motiv morilca, ki roma V Rimi®ABICA» avtorizirana, sprejema noseče. Govori in dela pokoro za bratomor, kot star isiovensko' Slavec' Via Giulia ^ 958 motiv Viham ikov; romantičen motiv j O^OL. Jako učinkovito sredstvo posebno v _ spoznanja nezakonskega Sina m motiv, poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi na glavobol«:, naj uporablja edino le GlyJcol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena ste- cev tako izsesano in obnemoglo, da spo- . . , . , , . . __ . mladi komaj listje požene. Kolikokrat vi- mtngantskega pisarja — Kretena, ki dimo že od daleč na njivi posamezna dre- j zunanje veže med seboj vse niti In jih vesa, ki nosijo sedaj, junija meseca, listje giblje po intencijah fabule. Vse to bo- gato dejanje je verjetno povezano v celoto, ki doseže svoj višek v četrtem dejanju. Prizorišča so za ljudske odre ! verzi — dasi so tiskani kurentno in ne v ofcliki verzov — so gladki, pesniške popolnoma zgrbančeno, ovelo, brez vsake določene barve. Mesto da bi listje bilo v tej dobi lepo, gladko z živo temno-zeleno barve, so to mali lističi z grdo, umazano , težavna a <*p dado r>f>f>™>«f«viti žolto-bledo-zeleno barvo; lističi zelo nepri- mal° tezavnA> a .se aaao poenostaviti, jetnega izgleda. Pristopimo k drevesu ogledamo si ga od blizu. Skoro nas spreleti mraz po životu. Po mladikah in po listih j prispodobe jasne in lepe. Usoda, ki kar mrgoli breštevilna množina grdih ži-! igra v igri precejinjo vlogo, nikjer ne valic, listnih uši. Potrebujemo-Ii boljšega ; stopa kot gorafea sila v ospredje, am-dokaza, da so povzročile to listne uši, da j ^ Jo pi^elj podreja viharnim ča- pol n oma izčrpano TZsfsfno^ ^ P°" j kolorit dobe je prav izsesavan :e soka drevju pa ni edina ško- i grozotnost tistin dni živo da, ki jo povzročajo listne uši. Ker nasla- i obcut-is. Igrra je tudi s kuHurno-histo-nejo z vbodcem rilčka pri sesanju rane na ričnega stališča vrlo zanimiva, kar je klenici L 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (Šv. Jakob). 9S9 TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM l7?0hOld9:555*40; 6'25'' 7'10' 8'2°: 12A5: 15'35j Dohodi: 7.53; 8.55; 11.50; 14.35; 18.—; 19.—; 20.—; 22.55. ' TRST - NABREŽINA - SV. PETER - POSTOJNA Odhodi: 1.—; 5.05; 7.—; 9.25; 11.30; 14.45; 16.30; 18.40; 19.45; 20.20; 21.05. Doaodii 4.—; 7.—; 7.35; 8.30; 9.15; 11.25; 12.35; 10.42; 18.43; 20.15; 21.35; 23.10. BB.ŽAVNI KOLODVOR TUST - BUJE - POREČ Odhodi: 5.—; 10.—; 13.55; 18.25. Dofaodi; 7.50; 12,15; 13.10; 21.15. TRST - GORICA - PODBRCO Odhodi: 6.10; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35. Dohodi: 7.37; 11.51; 15.35; 21.25; 22.40, TRST - HERPELJE - PULA Odhodi: 5.20; 11.55; 12.30; 19.05. Doaodi: 7.32; 9.50; 16.04; 21.32. \umstm Trnoeo pri Cork! (Prebivalcev 1485) Do 20. julija 1926. je razpisana služba VODA t«D£LL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU tajnika z letno plačo L 7200 vštevši po-LASL Vteboje kinin in je vsled tega posebno pri-j stavne odbitke. — Zahteva se tajniški ~ ^ ^ —z^ ojDcenje JreliT>idnrpn kot na drevo plode raznih gljivičnih bolezni. Jf ? JtropaK, ra Trst> Vla Milano 37. ZOBOZDRAVNIK S « i JAKOB BFVC ttrarHa in zlatarna Trst, S, Glaz&mo S kneujo v vsaki nmož ni po najvišjih cenah Srdite »iifcčuj® viaje kot vsi ŠJitega razno vrsta h ur in zlar.eaiae. (672 Martin Po^tiajelšek cđlikovaca krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36. MOLAR JOSIP Gostilna GORICA — Via Monache 11. BAAOVI Preostanek blagajne izza boljših časov L 315.— daruje n«ko druitvo iz Št. Petra na Krasu «Šoivkemu društvu». Srčna hvala! glavnega škodljivca, pokončujmo listne uši. Sredstva za pokončevanje listnih uši so razna. Dobro se je obnesel tobačni ekstrakt 1 in pol do 2 od sto; izvrsten je 1 in pol odstoten izvarek kvasijevih trsek (Qnassia amara) skupno z milom. Tudi pravilno pri- ! Lovci Ajdovščina-Šturje darujejo «Dija- j pravljena emulzija 2% z milom služi izbor- »ki kuhinji« v Gorici kot preostanek zbir- \ no' proti listnim ušem. Potrebno je samo ke za venec bla^opok. notarja Arturja Lo-pravilno pripraviti take brozge in večkrat karja L. 45.— Darovalcem naprisrčnejša za-ter ob pravem času jih raki ti. hvala. Natančnih navodil za pokončevanje žal V spomin na svojega strica notarja Ar-tukaj ob tej priliki ni mogoče dati. Treba turja Lokar>a v AjdovSčiei daruje dr. Da-se ie radi tega obrniti na strokovne spiee jnilo Lokar v Ajdovščini 100 L za Zvezo pro-ali direktno na -strokovnjake. i svetnih društev v Gorici. Tudi v boju proti rastlinskim škodijiv- specijalist za zobe in sprejema od 9-1 in od ob nedelf'ah in praznikih od 9-12 v Carici na Travaiku :43 po L 2.10 komad M, Mm, pliili lUmiti i\m knrs kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urama fr«!i Viis Msz^ini -iS plačuje ALOJZU mm aartbaldi 2 p- 659 pnra Pazite na nssJov! fiadiiropja Pazit« ni naslov! Od 26. junija do 5. julija cem slediti moramo naprednim kmetovalcem bolj razvitih dežel v kmetijstvu in rastline bodo nam to gotovo poplačale. TRŽAŠKA KMETIJ. DRUŽBA V TRSTU ulica Rafliseria 7 in Torre bia&ca 1§, ima v zalogi: Eraetijsko crodjs: kose znamke »Merkur« od 70 cm, znamke «Hyma!aia» od (JO in C5 cm, ter raznih drugih znamk, železne obročke za kose (birje), kosišča javorjeva in bukova., oselnike, lesene grablje.in brusilne kamne. Korzsa Mr^Ma« Trst, 30. junija. Amsterdam 10.90, Belgija 78.50, Francija 79, London 134.25, New York 27.50, Šnanija I 440, Švica 533, Atene 33.50, Berlin 655, Bu- ; { karešt 11.50, Pra^a 81,25, Ogrska 0.0385, Du- i j naj 387, Zagreb 48.90. Vojnoodškodniske obveznice 68.40. Obiščite važni VI. mfomM znm£i veitsdse w IjHMganl ________ Ze nakup vstopnic ▼ veksejem po Din. 50 in iziurz^cr go L 1.—, ki dajata pravico do vtem jugoclovenske^a l^fiziilaia na lietu z« L 10.-- kakor tudi do 30% »ftasH? votmfr na italijanskih in 31®/. na juf«^vcaskih ž«4«KMcak, obrnite se na komisarja vaiesc£ma za »aKjo: Oglasiti zavod G. Čeh.vin - Trst. Vlale XX Seiembre 65/1. damo ?n v calMfenci Kr. Konzulata kraljevine S. H. S., Trst, Piazza Venezia 1, pritličje. Ma željo onih posetnikov, ki stanuj.jo na deaeii. prevzame urad skrb za poši-Ii«iey vstopaic in vizuma jugoslovanskega koaiulata. V tem slučaju naj doiičniki dopošljejo pa^Ai lisi, vezpaven za leto 1926. in vrhu zporaj imenovanih zneskov še L 7.— za režijske in potne stroške. Zobozdravnik u Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Uia M. R. Imbriam 15,1, (uroj f/i3 i Oio/m) i od 9-12 in od 5-7 U94 mm I Poslano") Spedaj ptdpisaii Korea Ivan pek. Kmeti jeke stroje: slamoreznice, orala Ivana» ^ ši. 162, c&žalajem in raznih znamk, brane, škropilnice znamke pro&iicujam žaljivke izrečene dne 26. «Vermorel» in dr. znamk, žveplalnike in maja t. 1. na jam«m tr§n v Vipavi na razne posamezne dele. Za razne kmetijske škodo p. ŠtUnlja Ladislava živ. Ignaca stroja, katerih nimamo v zalogi, naročimo iz Ustij št*v. 19 in se mu zahvaljujem,' po zein od najboljših tu- in inozemskih da je odstopil od kazenske ovadbe PrecJno kaj nakupite, obiščfts 691 ¥©JIIc© skSacSiii® miim m t vfd