LISTEK. Ob odkritju Volaričevega spomenika. Spisal Janko Leban. (Dalje.) Leta 1890. I. fKratka vsebina: 1. 0 dr. Mahničn. 2. Zopet orglja. 3. Malo veS sklada, zgubil je veselje zbok naših glasbenih razmcr. 4. V goriiko čitalnieo hodi svirat [vsak večer 6fl.]) Dragi Janko! Dasi Ti redkeje pišem, vendar ne misli, da aem pozabil nate. Ampak le pisati nimam Ti kaj posebnega, novega. Saj dobro veš, da naše — pravim naše, ker zdi se mi, da je večinoma tako y našem stanu toraj naše življenje teče, kakor ura, ki jo naviješ — yedno enako, yedno neprijetno itd. Več alabega, nego dobrega — ali pa: če slabega ne, pa tudi dobrega ne. Bog varuj, da bi me slišal goriški papež! Cuj — ali bi človek ne vzdivjal jeze in svetega srda, če premišljuješ vse, kar ta pretiranež vse kvasi!? In ima prosto besedo ter se ne briga, ako bi se mu uprli tud>; vsi Slovenci. On je pač Mah-nič, za to bo maihal, dokler bo živ. Eako piše vse prilizljivo za kmeH prostaka (ali raje: bedaka)! Le to graia posebno, kar kmetu ne vgaja. Zdi se, da bi nastopila zlata doba, ako bi imel on neomejeno oblast. Najbrže bi pa druga pela! Zdaj pa še po učiteljih! Ali si bral zadnjo številko Soče? Treba se bo oglasiti! — No pa saj vem, da sam to in tako prevdarjaš. Ali, kar polni srce, nehote iz njega gre. Tudi pri nas sta dye stranki. Vsi učitelji (y Brdih namreč), polovica (in to najveljavnejših) duhovnikov ter mnogo akoraj vsi zavedni poseatniki so na strani BNoye Soče", Mameluki, nazadnjaki, klečeplazci — so pač le nekoji duhovniki (ne baš veljaki) in z Djimi od njih preslepljeni nevedni kmetje, ti pa trobijo v rog i Mahničem: Vera, vera in vera — vse, drugo ni nič ! In če ta bo, potem — je vse! Oali! — Eako je ozirom tega pa na Erasu ? Eadoveden sem. Tu sem zmagal našega nunca. Zdaj zopet orgljam in to kakor sem želel jaz. Zdi se, da se mu majejo tla v Eozani. Da bi ga pes pobral, grobjana, oderuškega. Viš, vse me le jezi. No, zdrav ja sem> enako tudi družina. Jako zadovoljen ^m na novem stanovanji — kdaj me prideš pogledat? Z muziko gre počasi; že dolgo pisem nič naredil. Sploh sem zgubil zaradi naših razmer (glede glasbe) mnogo veselja do skladanja. A kako Ti? Veselilo bi me, ako izda Griontini Tvoje spise. Saj pride kak desetak! Ali in kedaj izdam jaz kaj, to je še v Božjih rocih 1 Najbrže ne tako precej. Zdaj pojdem 4 aobote svirat v goriško čitalnico — za ples. Vsakrat imam 6 fl. — tudi to je nekaj! Ta pust bo imelo tudi naše br. društvo .eleganten" (!) ples — to bo lep večer. BJez" bo imel zabaven rečer se skup. večerjo, zopet lep večer. A Ti? Golja je še v Vipoljžah. Čenčič pa hoče (še to leto) oditi iz Vedrjana. Stanovanje je lepo — a hrane ne more dobiti. Orglanja pa ni, ker nimajo zdaj duhovnika. Dvomim tedaj, da bi Ti hotel sprejeti. Eaj pa namerjaš? Jaz oatanem pač le še v Eozani, kaj pa čem? Enkrat se že mari kako obrne, a do takrat pa upajmo. Dobro se imej! Eaj pa gospa ? Srčen pozdrav od naji obeh njej i Tebi. Vse dobro Vama želi Tvoj Drejc. Eozana 15./1. 90. II. (Eratka vsebina: 1. Ali ne bi šla v Ameriko? 2. nZavezina himna".) Dragi Janko! Bedek sem — no pa gotov! Skoraj, da Ti nisem imel kaj poaebnega pisati, saj veš, da je naše učiteljsko življenje podobno stroju; kakor se začne vrteti tako gre vedno enako. Ees, da se tupatam človeku kaj pripeti, kar ni Bna dnevnem redu", toda to ni vedno tako pomenljivo, da bi se moralo popisovati. Tudi danes nimam posebnih novic, pišem Ti le zbog tega, da boš vedel, da sem še med živirai ter da se še vedno spominjam na te. Spomladnje vreme me je nekoliko oživilo; če ne drugega, že gorkota in zelenje de dobro. Drugi6 je tu Veliki teden z veselemi praznici (kogar vesele!), dovolj yzroka toraj, da Ti pišem te vrstice. A res! Voščim Ti (i Hermini) srečno ia veselo Alelujo! — Eedaj zapojemo i mi sloveano in radostno: Allelujo? Bog daj, da ne šele — po smrti — 6im preje tem bolje! Vederemo! Geduld bringt... Zdravi smo (množina!) — tudi Bgmeramo" se dobro. Franica mi pokloni v par mesecih že — tretjo quinquenijo. Tako je, pomagaj si če moreš! In godba nič ne nese: žiyi, vmerje brez dnarja. Ne — kdo ve?! Svakinja je že v Ameriki (14 dni) pri mojem tastu, in to notabene v — Ealiforniji. Mogoče, da dobiš kedaj kar meni nič, tebi nič — pismo moje iz Novega Jorka — toda ne, ne! Eadar pojdem, naznanim Ti poprej svojo namero, nadejaje se, da — pojdeva skupaj, se ve: Bmit Sack und PackM čuj, ali ni mogoče, da bi naju tam ne ndoletelo" kaj dobrega (t. j. boljšega, kakor in kar imava in bova imela tu), saj ,um ti je dan", lehko da naju išče sreča — v Ameriki kod?! Šale na stran. Ne brauil bi se iti k tastu, če — bo kazalo. Eaj misliš? Zdaj po končanih volilnib bojih so se duhovi umirili — a ker je Eocijančiču nasprotna stranka vložila ugoror (naša stranka), brž ko ne bomo zopet bili odločilno bitko, kajpa da ne v našo škodo. Učitelji smo — kakor povsod — tudi tu na dveb straneh. Apropos! Popotnik mi zdaj jako ugaja. Ti — poklonira nZvezi učit. društev" kako bimno, kantato. stopaj ali kaj tacega. Zato naročujem pri Tebi tekst, jaz mu dam potem pa nvižo". Spoetizuj primerno pesem: srednje dolga — ¦.pev, Tgbiio mo,: " 3 koščeke ali 4 ¦ , smislu nzreze učitei^i.81*, neka^o zvezo ter navduševanje, pot-.-',n: : itd. Že vem, da narediš dobro. Potem jo Tglasbim in pošljeva jo BPopotniku", naj jo prinese natisneno kot prilogo. Ni li dobra mi- sel? (Zlasti ker bo pri vsakem zborovanji tudi veselica, bilo bi prav da imamo svojo pesem.) Eedaj se vidiva? Eaj po&enjaš? Ia gospa Hermina? Veš, poleti jo boš moral privesti v Eozano. Jaz mislim tako: ona ostane pri mojej soprogi, midva jo vreževa pa (v Eobarid) v gore, namreč za teden dnij. No, o tem bova Še govorila. Piši! Dobro se imejta! Sprejmita sto pozdravil oba od obeh. Vse dobro Ti želi Tvoj Kozana 29./III. 90. NB. Naredi v kratkem in pošlji! Drejc. (Dalje.)