80-LETNI JUBILEJ PRIMOŽA SIMONICA 
Med pomembnejše pisce strokovnih 
knjig, razprav in člankov s pcdročja 
kmetijstva med obema vojnama uvršča 
mo diplomiranega inženirja agronomije, 
kmetijskega svetnika v pokoju Primoža 
Simoniča, ki je letos doživel 80 let. Ro 
jen je bil 3. junija 1893 v Plužnjah pri 
Cerknem, danes v občini Idrija. 2e v 
mladosti se je družina preselila v Skof-
jo Loko in stanovala v kajži: na Brezovcu 
v Moškrinu. Obiskoval in končal je gim 
nazijo v Kranju, kjer je leta 1912 tudi 
maturiral. Istega leta se je vpisal na vi 
soko zemljedelsko šolo (Bodenkultur) na 
Dunaju. Tam se je srečal z drugim Lo-
čanom dr. Franom Jesenkom, ki je bil 
tedaj asistent, nato docent in hkrati 
upravnik rastlinogojske postaje omenje 
ne visoke šole. Zaradi mobilizacije med 
prvo svetovno vojno in udeležbe na bo 
jišču od 1. junija 1915 do 1. marca 1917, 
je moral Simonič študij prekiniti. Kas-
neie ga je nadaljeval ter končal leta 
1920. Služboval je kot upravnik velepo-
sostva Križ pri Kamniku (1920—1926), 
kot profesor na nižji kmetijski šoli v 
Šentjurju pri Celju ter nižji in srednji 
kmetijski (srdiarski in vinarski) šoli v 
Mariboru (1926—1936). Poučeval je po 
ljedelske predmete, zraven teh pa še bo 
taniko, računovodstvo in nekaj časa tudi 
slovenščino ter vodil poskuse pridelova 
nja raznih sadežev in posevkov. Na tej 
podlagi je nastala njegova zelo obširna 
učna knjiga Splošno poljedelstvo (DSM, 
1931, 320 str., ki je skozi dve desetletji 
služila kot sodoben priročnik za strokov 
no rabo. Leta 1936 je bil Simonič imeno 
van za glavnega banovinskega poljedel 
skega referenta v Ljubljani, kjer je 
311 
Primožič Simonič 
uspešno vodil pridelovanje in preskrbo s 
semenom in bitko za večje pridelke. Zato 
so ga po osvoboditvi kot strokovnjaka 
imenovali za upravniika nacionalizirane 
ga posestva tvrdke Sever & Co na Selu 
pri Radohovi vasi na Dolenjskem (1945 
do 1948), kasneje pa za vodjo laboratori 
ja za kontrolo semen pri Kmetijskem 
znanstvenem zavodu Slovenije v Ljub 
ljani. Leta 1952 se je preselil v Skofjo 
Loko, kjer uživa svoj pokoj, se kratko 
časi z opazovanjem žive narave ter pi 
še drobce iz svojih doživetij in opazo 
vanj. 
Primož Simonič je začel že zelo zgo 
daj pisati in objavljati strokovne pri 
spevke. Njegovo ime najdemo med sode 
lavci časopisa Kmetovalec že leta 1923 
in ga sledimo do konca izhajanja tega re-
nomi.ranega glasila Kranjske oz. Sloven 
ske kmetijske družbe. Tematika njego 
vega pisanja je bila odsev njegovega dela 
in službenih nalog ter izkušenj. Ko je bil 
upravnik veleposestva, je pisal o gospo 
darjenju in varčevanju, o kmetijskih 
strojih, gnojenju, obdelavi posameznih 
posevkov in sadežev. Kot profesor in 
vzgojitelj je obravnaval vprašanja stro 
kovnega šolstva in stanovske zadeve, kot 
referent pa je objavljal probleme mo 
dernizacije pridelovalnih postopkov, od-
bire rastlin in pridelovanja semen. V 
knjigi Za boljši pridelek fDSM 1953, sku 
paj s F. Janežičem in V. Repanškom) je 
napisal poglavje o Ofcopauinah, druge pri 
spevke pa je objavljal (razen v Kmeto 
valcu) v glasilih in časopisih Brazda 
(1934—1937), Gospodar in gospodinja 
(1934—1938), Koledar jugoslovanske 
kmečke zveze (1931), Koledar kmetijske 
matice (1926), Orač (1937—1941), Sadjar 
in vrtnar (1931—1934), Slovenec (1933), 
po drugi vojni pa v Kmečkem glasu in 
Pisanem petku (Delo). Med pomembne 
študije naj uvrstim Žitarstvo (referat 
na kmetijski anketi II, PKA 1938, str. 
179—188), Kmetijstvo na Dolenjskem 
(zbornik razprav Dolenjska 1938. str. 
199), Kmetijstvo v loškem okolišu nekdaj 
in danes (Loški razgledi 1962, str. 149— 
170), Kamnitnik (Loški razgledi 1964, str. 
102—110) in Spominski plošči o potresu 
leta 1511 (Loški razgledi 1964, str. 208— 
210). Bralci Loških razgledov se spomi 
njajo tudi Simonicevih Doživljajev in 
sjKnninov (LR 1970). V kranjskem Glasu 
je objavljal Loške slifce iz pretekle in 
polpretekle dobe (Mestnci in Prfarci, 
1969), v celjskem Novem tedniku (1972) 
pa je objavil zgodbo Kralj Macafuks in 
drugi megalomani, več drugih podob iz 
loškega življenja še pripravlja, mnoge 
izpovedi pa smo brali v Nedeljskem 
dnevniku, kjer je pod imenom Simon 
Mlinar popisoval stare loške gostilne. 
Dr. France Adamič 
312