tlovemki dnevnik Združenih državah
Velja za tm leto ...	$6.00
! Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
TELEFON: CHELSEA 3878
NO. 213. — STEV. 213.
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
NEW YORK. WEDNESDAY, SEPTEMBER 11. 1929. — SREDA, 11. SEPTEMBRA 1929.
Ijpsi
9 like largest Slovenian Daily in |	the United States.
q Issued every day except Sundays i|	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CHELSEA 3878
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXV1L
PALESTINI PRETI SPLOSNA GOSPODARSKA VOJNA
ARABCI IN ŽIDJE ZAHTEVAJO ZAŠČITO VSEH TRGOVSKIH IN OBRTNIH SREDIŠČ V PALESTINI
POZORISCE KRVAVIH IZGREDOV
V bojih je padlo vsega skupaj 126 Zidov, dočim jih je bilo 217 težko ranjenih. — Samo v Hebronu je znašalo število mrtvih petinšestdeset. — Žrtve bodo odkopali, ker so bile preplitvo zagrebene, Sto novih policistov za Palestino.
JERUZALEM, Palestina, 10. sepLembra. — Zid je so začeli bojkotirati vse arabsko blago v Palestini. Bojkot je splošen in njega posledic je opažati vsepovsod.
V Haifi so pripeljali Arabci v židovsko predmestje Haddar veliko množino grozdja.
Dva židovska dečka sta polila grozdje s petrolejem, da je postalo neužitno. Zidje v onem mestu so sklenili, da ne bodo kupovali nobenih rib ter da v restavracijah ne bodo prodajali jedil arabskim služabnikom, ker so igrali veliko vlogo pri nemirih.
Kristijani v Haifi so izdali posebno prokiamacijo, v kateri izjavljajo, da je padlo tekom spopadov 1 26 Zidov, dočim se jih nahaja 2 1 7 težko ranjenih v bolnišnicah. Samo v Hebronu jih je padlo 65, ranjenih je bilo pa 62. Žrtve v Jeruzalemu so znašale trideset oseb.
Arabski in židovski trgovci so se danes udeležili skupne seje trgovske zbornice.
Soglasno je bil sprejet sklep, da se naprosi vlado, naj zaščiti obrtna in trgovska središča. Dokler se to ne zgodi, ni mogoče misliti na zopetno otvoritev trgovin.
Grobovi židovskih žrtev, ki sa padle v Hebronu, bodo zopet odkopani. Zidje pravijo, da so bila trupla preplitvo zagrebena in da so jih pokopali nežidje.
Oblasti so dale tozadevno dovoljenje ter bodo pri tej priliki preiskale vsako truplo posebej.
LONDON, Anglija, 10. septembra. —Tukaj je bila rekrutirana policijska četa, broječa sto mož, katero bodo poslali v Palestino, da okrepe ž njo ta-mošnjo policijsko posadko.
Policisti so bili rekrutirani potom vladnih agen-
tur.

JStNjAMIN HURWlTt
-rue	CdfM COM5ULAT6-

110 LETNA MATI jSOVJETl NE SME ŽIVETI | KUPUJEJO PRI SINU
TOVARNE
1
Sin je bil pred osemln- Sovjeti bodo pričeli izde-petdesetimi leti ukraden | lovati dolarske žepne u-kot otrok. — Vsled pri-J re in budilke. — Kupili seljenislrih postav ne so tukaj dve napravi, da
more iz Mehike.
ju prevedejo v Moskvo.
Slika nam kaže pogled na židovsko univerzo v Hebronu. Paleslina. kjer je prišlo pred kratkim do krvavih nemirov, pri katerih je padlo nad šestdeset Židov. Med mrtvimi sta tudi dva mlada ameriška Zida študenta, ki ju vidite na sliki.
RAZPRAVE 0 ANGLEŠKI MORNARICI
Ministrski predsed. Mac-Donald je poročal o pogovorih glede razorože-nja, ki jih je imel z a-meriškim poslanikom Dawesom.
BOJI MED
RUSI IN ___KITAJCI
Težki topovi so razpostavljeni ob fronti, dolgi .približno tisoč milj. Dosti civilistov ranjenih v Pograničnaji.
VELIK DOTOK ŽGANIH PIJAČ
Meseca avgusta je bilo poslanega preko kanadske meje dosti več žganja kot prejšnje mesece. — Suhaški urad- hiške postav niki vznemirjeni.
TRIJE UNIJSKI MOŽJE ODVEDENI
Ljudska množica v Charlotte je pretila zagovornikom obtoženih štraj-kar jev.— Strah pred lin-čanjem.
CHARFLOTTE. N. C., 10. sept. Trije vodito-lji National Textile Workers unije so bili včeraj zvečer odvedeni, in oblasti domnevajo, da so jih odvedli proti-Komunistični elementi. To spravljajo v zvezo z nameravanim linčanjem Toma Ji-misona, enega zagovornikov štraj-karjev.
Po odveden ju trojice je ljudska drhal navalila na urade mednarodne delavske obrambne lige v Gastoniji se polastila velike množine propagandnega materijala ter ga vrgla na cesto. Medtem so razgrajači kličali: Primite rdetkarje!
Nemiri so se završili tudi v drugih krajih, vendar pa ni znano, če je bilo povzročene kaj škode.
Nemiri so se pojavili, ko je bilo objavljeno po mestu, da bodo danes govorile tri ženske, ki so obtožene umora Anaerhoita.
Zagovornik Leon Josephson je rekel danes, da ne ve. kam so odvedli omenjene tri unijske može.
N'JRMl IZGUBIL TEKMO PROTI POUSKEMU TEKAČU
VARŠAVA, Poljska, 9. septembra. Poljski tekač Petkiewicz je porazil znanega finskega tekača Pavoa Nurmija v dirki na razdaljo treh tisoč metrov. Poljak je premeril to razdaljo v osmih minutah in eno-inpetdesetih sekundah, dočim je bil Nurmi za par sekund za njim.
NAJSTAREJŠA OPATIJA NAPRODAJ
LONDON. Anglija, 19. septembra. Najstai^ejša opatija na otoku Tha-net je naprodaj. V nji so prebivali ljudje^ do zadnjega časa. Opatija je bila zgrajena leta 740 po Kr. roj. Benediktinski menihi so živeli v njih celih petsto let. Za menihi so bile v nji nune 270 let. Nato je pripadla opatija vladi, dokler je ni pred kratkim kupil njen dosedanji lastnik. Opatija ni bila nikdar prazna. Njen sedanji lastnik Charles Senior hoče živeti v mestu ter jo je sklenil prodati.
TOM MIX RANJEN
DALLAS, Texas, 10. septembra. — Tom Mix, znani kinematografski Igralec ter jahač si je zlomil roko, ko je padel včeraj tekom neke predstave v cirkusu. Mix pa je pozneje še jahal naprej, z roko v pentlji.
LONDON, Anglija, 10. septembra. Daily Express poroča danes, da je bil dobršni del včerajšnjega večernega sestanka delavskega kabineta posvečen razpravi o razoroženju na morju. Ministrski predsednik MacDonald je predložil kabinetu rezultate nadaljnih pogajanj z ameriškim poslanikom izza svojega povratka iz Ženeve.
Avtoritativno se je ugotovilo, da ni bil dosežen nikak sklep z ozi-rom na MacDonaldov obisk v Združenih državah.
Daily Express pravi, da je tekom kabinetnega sestanka MacDonald podpiral ženevsko izjavo Arthur j a Hendersona. s katero je obljubila Anglija finančno pomoč narodom, ki so trpeli v vojni.
MUKDEN. Mandžurija, 10. scpt. Danes so sporočili, da je težka arti-leri^a rdeče armade obstreljevala več točk ob tisoč milj dolgi fronti, kjer so Rusi obnovili svojo ofenzivo proti kitajskim predstražam.
Ruski napad, ki je zahteval približno petsto žrtv. se še vedno s polno silo nadaljuje. Obe stranki se poslužujeta topov, strojnih pušk in koncentriranega ognja iz navadnih pušk.
Sovjetski letalci poizvedujejo, kakšen je tozadevno položaj. Težki meseca so znašale le nekako enajst boji so se završili tudi pri Manču- j tisoč galen močnega, piva in manj iiju v mandžurskem obmejnem me- feot sedem tisoč galon žganja. Pro-
BRIDGEBURG. Ont., 10. sep. — Dovoz kanadskega žganja v Združene države, o katerem so suhaške oblasti v Washingtonu upale še pretekli mesec, da bo usahnil? je postal zopet večji.
Avgusta meseca sa poslali od tukaj v Združene države več kot 24 tisoč galon močnega piva in več kot 11.000 žganja. To mesto je ena največjih rapošiljalnic ob celi Niagara reki.
Skupne pošiljatve tekom julija
LAREDO, Texas, 10. septembra. Ameriške in mehiške prist-ljeniške postave preprečujejo snidenje 110 let stare matere in njenega 60 let starega sina. ki sta iskala drug drugega že dotgo vrsto let.
Mati se piše Mrs. Francisco Tre-vina ter je doma iz San Antonia. Texas, dočim je njen sin Juan Hernandez v Monterey v Mehiki.
Pretresljiv prizor se j e završil pred par dnevi na mednarodnem i mostu, kjer ni^ta mogla drug do drugega. Slednjič so jima priseljeniški uradniki dovolili preživeti par ur skupaj v majhni sobici, ki jima je bila stavljena na razpolago.
Juan Hernandez je bil ukraden -starišem, ko je bil star dve leti. On se seveda ni spominjal matere. Ko-nečno so mu njegovi varuhi razkrili, da niso njegovi resnični sta-:iši, da pa mislijo, da ima sestro v Monterey. To se je zgodilo pred približno enim letom. Njegovo sestro v Monterey, ki je sedaj stara sedemdeset let, so našli in ona je povedala bratu, da jima še vedno živi v San Antonio mati. ki je stara stodeset let.
Ker Junan ne zna niti citati, niti pisati, mu ni bilo dovoljeno priti v Združene države, dočim so me-e branile materi dohod v Mehiko. Priseljeniške oblasti sc imele vendar toliko srca, da so jima omogočile na mednarodnem mostu kratko snidenje.
Sovjetska Rusija izdeluje načrte, da prvikrat v zgodovini izdeluje t ameriške dolarske žepne ure in budilke. Izdelovanje cenenih ur in budilk, tega ali onega tipa je buo ' poverjeno sovjetskemu precizijske-mu strojnemu trustu, ki je nakupil celo opremo in vse stroje dveh j ameriških tvornic.
Predno so bila tozadevna podajanja zaključena, je prišlo v Ameriko več tehničnih ravnateljev, ki so si ogledali stroje in opremo do-tičnih dveh tvornic.
Obe ameriški tvornici bosta zopet postavljeni v Moskvi ter bosta pripravljeni za produkcijo 1. 1931. Pričeli bosta proizvajati milijon cenenih ur in istotako milijon budilk. Izdelali bodo tudi nekako 200,000 ur boljše vrste.
V sedanjem času proizvaja tozadevni trust zidne ure z nihalam ter jih proizvede tudi nekako en milijon komadov na leto.
Preddelavci iz ameriških tvornic bodo odšli v Moskvo, da pomagajo zopet sestaviti stroje ter zgraditi naprave
stu, ob zapadni strani železnice.
Ob Pograničnaji na iztočnem iz-točišču železnice so plenile roparske tolpe po sovjetskem obstreljevanju. ki se je završilo v nedeljo popoldne. Dosedaj ni še natančno znano, koliko znašajo izgube pri Finančni kancelar Filip Snowden Mančuliju, a o precejšnji škodi so
sporočili iz šestinosemdesetih postaj v bližini zapadne fronte.
pa je baje nasprotoval tej obljubi delavske vlade.
NAMERAVAN NAPAD
NA DRŽAVNIKA
Močan artilerijski ogenj se je vršil tudi v bližini Mulina, dočim so oddelki sovjetskih poizvedovalnih aeroplanov letali po zraku.
Neko poročilo iz Mančulija pra- j vi. da so vprizorili Rusi zelo odlo- i VARŠAVA, Poljska, 9. septembra. čen napad z artilerijo m strojnimi i
puškami. Kitajske čete so vračale cgenj. Izguba na življenjih je bila precejšnja. Oster mraz v zakopih je še povečal težave vojevanja.
Poročila iz Pograničnaje javljajo, da so se roparji poslužili zme-
hibicijski uradniki so vsled tega napovedali pričetek prohibicijske dobe.
Vsa ta njihova upanja pa so se razblinila v nič, kajti iz Windsor-ja. ki leži onostran Detroita, je dospelo poročilo, da bilo tekom meseca avgusta poslanih preko meje skoor 60.000 galon močnega piva in skoro 46,000 galon žganja, kar pomeni veliko povečanje v primeri z mesecem julijem.
Tozadevne številke je priobčil danes ontarijski department za narodne dohodke.
SIN USTRELIL OČETA
ADAMS. Wis., 10. septembra. — 14-etni farmarski fant Duncan Gal-ston je priznal, da je ustrelil srvo-jega spečega očeta, Šerifu Stone je povedal morilec: — Včeraj sva se prepirala, danes sem pa sel po puško ter ga ustrelil v glavo.
Pokvarjenega fanta so zaprli.

NIKAKEGA POLETA
KROG SVETA
FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija. 10. septembra. — Poročila, da namerava Graf Zeppelin vprizoriti nadaljni polet krog sveta, so bila včeraj zanikana tukaj. Kapitan Schiller, glavni navigacijski častnik Zeppelina, je rekel, da so vse tozadevne govorice brez vsake podlage.
Nadaljni polet v Ameriko še letos je dvomljiv, a kapitan Schiller je rekel, da bo dr. Hugo Eckener sklepal o tem, kakorhitro se bo vrnil semkaj.
MtlllifllllMilftMMPBBBflMMMBBMttS »HtttM.rX
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
Danes so aretirali tukaj več ukrajinskih dijakov, ker so baje skušali umoriti poljskega finančnega ministra Kwiatskowsgega. Tozadevna poročila so dospela iz Lvova.
FINSKA TRAGEDIJA ZAHTEVALA STO ŽRTEV
HELSINGFORS. Finska, 10. sept. Najnovejše številke glede nesreče, ki je zadala v soboto parnik Kuru. javljajo, da je izgubilo življenje približno sto ljudi. Dva in trideset trupel so dosedaj že našli.
Le nekako dvajset ljudi je bilo rešenih, ko se je parnik nenadno potopil izven pristanišča Tamer-fors. Parnik je vozil šolske otroke.
di novo poslanico ter ju pozval, naj razpustita caristične divizije, ki o-grožajo mir na mandžursko-sibir-ski meji.
Istočasno je sovjetski urad po-
de, ki je sledila zadnjim napadom ; svaril mandžursko in kitajsko vla-in delnemu izpraznenju mesta ter j do. naj preneha z agresijo, vsled
pričeli ropati. Šestdeset Rusov in istotako število Kitajcev je bilo baje ranjenih tekom nedeljskega obstreljevanja.
Položaj v Pograničnaji je postal tako kritičen, da so jafx>nski prebivalci mesta naprosili svojo viado naj jim da na razpolago osem tovornih voz, da se odpeljejo v notranjost dežele.
MOSKVA, Rusija, 10 septembra.
katere je bila sovjetska armada prisiljena ostro nastopiti proti kitajskim vojakom.
Sovjetski zunanji urad je poslal svojo poslanico Mukdenu in Nan-kingu potom nemškega poslanika, ki zastopa Kitajsko in Rusijo tekom sedanjega spora. Poslanica o-brača pozornost na seznam osemnajstih beloruskih in kitajskih napadov na sovjetske čete, odkar so
Sovjetski zunanji urad je danes j bile slednje nagromadene ob man-poslal mukdenski in nankinški via.- i džurski meji dne 19. avgusta.
	v Jugoslavijo			
Din.	600 .....	9 9.50	Lir	109
M	1,000 ........	9 18.40	M	«00
M	S,600 ........	9 46.75	U	800
M	6,000 ........	9 90.50	U	600
K	10,000 ........	9180.00	«	1000
▼ Italijo
| 9.79
f 54.3C
Stranke, ki nam naročajo itplačila v ameriških dolarjih, opa-s ar jamo, da smo vsled sporazuma § našim tvesam 9 starem kraju v stanu znižati pristojbino ta taka isplačUa od 5% na 1%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; ra $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot gora j naveden«, bodici ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo te boljše pogoja. Pri velikih naka-rilih priporočamo, da «e poprej s nam vporasvmote glade
nakeafla.
IZPLAČILA PO POtTI eo REDNO IZVftlKNA V DVM OO TRBN VlDNll
NUJNA NAKAZILA IZVBSUJBMO PO CABLM LBTTXB Z M
PRISTOJBINO 75*.
3AKSER STATE BANK
9» OOBTLANDT BTBEET,
Telephone: BartUf
N1W JOKE, B. X. 0W0

]pi
L
AM
"Glas Naroda"
■33MBBH
Owned and Published by SLOTEMC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Prank Sakaer, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of M&nhatan, New York City. N. Y.)
GLAS NARODA" (Yotce of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto	velja list za Ameriko	Za New York za celo leto	_____.$7.00
in Kanado	................................$6.00	Za pol leta --------------------	.......43-SO
Za pol leta „	.................................$3.00	Za Inozemstvo za celo leto	______$7.00
Za četrt leta	...............................$1.50	Za pol leta ------------------	
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glsu Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemši nedelj In praznikov.
Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar na] se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika.
"GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
AMERIKA IN KITAJSKA
V začaranem grada na Španskem.
Palacio National
lufcslovrnski paviljon
Zanimivosti o bratomoru v Iški Loki.
Med Ižanci še vedno vlada napeto zanimanje na rezultat sodne preiskave proti zakoncema Francetu in Mariji Kraljic, ki sta obdolžena, da sta umorila bogatega Ameri-kanca Martina Kraljica. Po eskor-tiranju obeti zakoncev v ljubljanske zapore je ostalo na domu 6 ne-dorastlih otrok, starih od 9 do 16 let. Naravno, da je bilo otrokom, ki so delavni in marljivi, zelo hudo in mučno, ker sta jih roditelja spravila v tako sramoto. Sedaj so se tiho udali v usodo ter so se vsi poprijeli dela, da ohranijo kmetijo v redu. Županstvo je postavilo nekega starega invalida za začasnega oskrbnika in nadzornika kmetije. Kraljičevo posestvo je bilo precej zadolženo. Amerikanec Martin je bratu posodil denar, da bi se izkopal iz dolga in da bi spravil kmetijo na blagostanje. France Kra ljič je moral z adnji čas plačati večji dolg pri neki posojilnici.
Ižanci so zelo radovedni, kako se godi Kraljičema v preiskovalnem zaporu. France Kraljic je popolnoma udan v svojo usodo. V samotni celici je miren, ni povsem normalen. marveč kaže znake duševne omejenosti, podrejenosti in here-ditarne obremenitve. Ni izključeno, da psihijatri v toku preiskave preiščejo njegovo duševno stanje.
Žena Marija Kraljic, ki je zdrava in krepke telesne konsitucije, še vedno odločno in trdovratno vztraja pri svojem prvotnem zagovoru, ki ga je podala napram ^rožnikom na Igu. Vedno zatrjuje: "Jaz ga nisem, pa nisem. Če ga je moj mož, pa gvišno ne vem".
Oba sta bila od preiskovalnega sodnika dr. Stojkoviča, ponovno posebej zaslišana in potem konfron-tirana. Mož trdi svoje, žena svoje.
Nov hotel v Ljubljani.
Vi m* kot dvo loti jo toga — takoj po ustanovitvi kitaj"
nacijonalistione vlado, ko jo sedež se je nahajal na Ju~ lur, pa sevoda no v Xankingn, — je izjavila ameriška via * dn, da se bo odpovedala svojim pravicam eksteritorijal"
jiosti.
Te pravice so obstajale* v dovoljenju-, da ameriških državljanov niso sodili kitajski sodniki v kitajskih sodi*j seili, ampak so se zagovarjali pred lastnimi, to je ame"j l iškimi sodiš<*i na Kitajskem.
Ne samo Amerika, tudi druge države so si lastile podobne pravice za svoje državljane.
Te dni bo deloma otvorjen in pot-
I*nlo»- ameriških s od i še so bila japonska, angleška, nikom na razpolago nov hotel Mi-francoska, italijanska in Islandska sodišea, v katerih so ob Masarykovi cesti nasproti podaniki dutieiiih držav precej milo in obzirno ravnali.
t e je Kitajec tožil inozemca, je Kitajte običajno ie malo opravil.
Pravica je bila .skoro vedno na strani inozemca, do' eim je odšel kitajski tožnik z dolgim nosom domov.
Pred svetovno vojno so bila na Kitajskem tudi nemška sodišča. Amerika je ena prvih, ki se hoče odpovedati tem predpravicam.
Sovjetska Rusija je bila prva, ki ni nič obljubovala, ampak je enostavno odpravila ruska sodišea, ki so izvirala še izza carskili časov.
Amerika je pa obljubila, in pri obljubi je ostalo.
Vsledtega se je zdelo nankinški vladi potrebno opozoriti washiugtousko vlado na svečano obljubo, ki jo je zadala leta 1927.
Naletela je pa na slabo.
V	Washington!! je namreč liebralna Ilooverjtva in Stimsonova vlada, ki noče biti odgovorna za obljnbe >v«r ,;ih prodni! ov.
V	Washington so skrivali noto. objavil jo je }>a u> ~ ki harbiuski časopis v Mandžuriji. in v noti je prošnja gladko zavrnjena.
Seveda, ne zavedno. Ko že napoei! ras. ko IhhIo tudi Združene države današnji Kitajski priznale pravico iuck »d ločevanja.
Tudi ta največja in najbolj svobodna demokracija, kij se je tekom svetovne vojne tako junaško zavzemala za pravice malih narodov, bo slednjič spoznala, da je lo dvoje mogoče: Kitajci so bodisi gospodarji na svoji lastni zemlji, ali so pa na lastni zemlji vazali in podložniki f »
koga drugega
Ker Wiish in g tonska vlada vedno in ob vsaki priliki zatrjuje, da ni imperialistična, bo že prišel čas, ko bo tudi Kitajska deležna svoje pravice.
Približno v takem zmislu je sestavil državni tajnik Stimson noto, ki jo je poslal nankinški vladi.
Zaenkrat pa Kitajska sc nima nobenega pravosodja, ki bi dajalo ameriškim oblastim jamščino, da bodo ameriški državljani pred kitajskimi sodišči pravilno in pravično sojeni.	'	•
Glede praviee in pravičnosti ima Kitajska še vedno jako čudne pojme.
Lo na tisoče naprednih in radikalnih ljudi je treba pomisliti, ki so jih pomorili današnji kitajski mogočneži.
Oficijelni Washington proti moritvami ni protestiral.
Kdo ve, kako bi pogledali v Washington;!, če bi nan-kinska vlada zahtevala, da morajo soditi Kitajce v Združenih državah kitajska sodišča, dasi bi bila taka zahteva s stališča enakosti povsem upravičena?
nike. V podkrepitev svoje ovadbe je prinesel Kirn neko razstreljena karabinko, ki jo je baje vzel Patetu.
Orožništvo je zgovornemu ova-diteiju nasedlo in je 28. maja ob asistenci veojega števila orožnikov, zypana itd. izvršilo temeljito preiskavo pri mlinarju Patetu. Našli so pač nekaj starega, deloma nerabnega orožja, v ostalem pa se je Kirnova ovadba izkazala kot zlobna izmišljotina.
Z ozirom na to in na slab glas Karla Kirna. ki je že bil v kaznilnici in ki so ga pri Patetu opazovali, da si je izdeloval vetrihe ter se posebno zanimal za večje sejme, je državno pravaništvo vložilo proti Kirnu obtožbo zaradi hudodelstva obrekovanja.
Pri razpravi svoje zlobne ovadbe ni mogel zanikati, ni pa bilo mogoče od njega izvedeti pravega razloga, zakaj je svojega dobrotnika tako lažnjivo obdolžil komunizma.
Sodišče je Kirnu prisodilo zelo strogo, a njegovi zlobi primemo kazen: pet let težke in poostrene ječe.
Krvavi dogodki.
Pred vhodom na razstavni pro- Od Palacio National na desno stor v Barceloni, stoje 4 ogromni stoji naš paviljon, ki je za tujce hoteli. V hotelu št. 3 se dobe naj-; velika atrakcija, kakor so mi po-cenejše sobe in hrana za 25 pezet- vedali v pisarni svetovne razstave, na dan. Ko dospeš v izložbeni pro-' Generalni direktor razsStave mar-stor, opaziš orjaško fontano, ki ioj kiz de Foronda večkrat pride v pa-sedaj kokončavajo. Takoj pri prvih j viljon z odličnimi posetniki in jih korakih te preseneti široka cesta, opozarja nanj kakor tudi na raz-ob kateri se razprostira na vsaki j stavljene predmete. Le te imamo strani dolga vrsta steklenih pavi- razstavljene še v paviljonu za po-ljonov. Ponoči so razsvetljeni v vseh Ijedelstvo, kjer so obilno zastopana mogočih barvah, kar učinkuje ze-' naša žita, kakor koruza in pšeni-lo efektno. Cesta vodi do terase,' na kateri stojita paviljona: na de-
Peter Zgaga
ca, nadalje kmetijska industrija iz Slovenije, zdravilne rastline itd.
sni Viktorije Evgenije, na levi Alfonza XIII. Na nadaljnih terasah, ki se vzpenjajo vedno višje, opa2:.š predvsem Ogromne vodomete in slapove. V vrtovih, v katerih najdeš najrazličnejše rože na svetu, se počutiš ponoči, ko so bajno razsvetljeni, kakor v kakem začarenem gradu.
glavnega kolodvora. Novi hotel ima 4 nadstropja z 52 sobami za 64 o-seb ter 4 sobami za služinčad. Zadnji dve nadstropji sta že popolnoma adaptirani za prenočevanje tujcev. Tujci bodo imeli s 3. in zlasti še s 4. nadstropja krasen razgled, zlasti oni, stanujoči proti severu. Tam se bo nudil lep razgled na živahno vrvenje pred kolodvorom, na bližnjo okolico. Ljubljansko polje, Šmarno goro. Rožnik in dalje proti Gorenjski in Kamniškim planinam. Na drugi strani bodo imeli tujci rep razgled na ljubljanski grad in Krim. Sobo razmeroma ne bodo drage. Vsaka soba bo moderno opremljena. S posebnimi Jun-kerjevimi aparati bodo lahko tujci vsak hip dobivali primerno toplo vodo. Hotel bo popolnoma adaptiran v nekai tednih.
Nagla smrt.
Nenadoma je preminul Mihael Gričnik. sin pokojnega cerkovnika iz Konjic. Sel je po brvi čez Dra-vinjo, brv se je prelomila, fant je kitajska padel \ vodo. ki sicer ni bila viso-I ka. ali vendar se je tako prestrašil. . ■ da je v par minutah potem na , tiregu Dravinje umrl zadet od a" kapi.
26. avgusta popoldne se je dogodila v Toplicah pri spravljanju o-tave težka nesreča. Posestniška sinova 15-letni Anton Cvelbc. in ; rakter. 18-letni Avgust Povše sta stala na travniku vsak na drugi strani nekega jarka in je drugI zakli-cal prvemu, naj mu vrže vile. Cvel- j ba je to takoj storil, Povše pa se je j tedaj nehote okrenil in so se mu 1 četverozobne vile zasadile v hrbet j ter ga težko ranile. Ranjenca so odpravili v bolnico.	»
V Stični so imeli proso in je šel 39-letni Janez Vozel po delu ob 2. zjutraj domov v Stehanjo vas. Na poti sta ga napadla Franc Grčman in 18-letni Lopold Zorč ter mu z "rajkelni" prizadela okros 20 udarcev. Napadeni ima zlomljeno levo roko in težje poškodbe na glavi.
Žrtev napada je bil tudi 37-letni posestnik Janez Kašič iz Dobrave, ko se je v nedeljo vračal od ga-:e veselice v Trebnjem. Ko je šel čez Račje, ga je napadla večja skupina fantov ter udrihala po njem z" vago od voza. Tudi Kašič ima težje ranjeno glavo.
Na zadnji terasi, ki se razširja v
planoto, stoji Palacio National. V _ . , ,. TT
..	o. a t Ljubljani. V t
njej je prikazana vsa stara Span- ^	^
ska. Veliko pozornost vzbuja zbirka orožja. V prvem nadstropju je galerija slik vseh španskih umetnikov. Za tri najslavnejše španske slikarje, med njimi Zuloago, so rezervirane tri dvorane. Kdor vso '^o vidi, se lahko prepriča, da ima razstava dalekosežen in plemenit ka
Za vse naše razstavne predmete vlada ogromno zanimanje.
V paviljonu Viktorije Evgenije s.i razstavljeni naša modema umetniška obrt. turizem in etnografija. Pozornost vzbujajo keramični izdelki Srednje tehnične sole v Ljubljani in čiparski izdelki našega Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt. Lstotako v urizmu so zastopane I vse pokrajine v naši državi s krasnimi fotografijami. Lep je tudi etnografski materijai enografskega muzeja v Ljubljani. Pričakovati je da bomo dosegli na razstavi velike trgovske uspehe, zlasti glede naše lesne industrije in poljedelstva.
Dopis
Is-
Meadow-Land, Pa.
Na zadnji seji smo sklenili, da priredi dramski klub "Triglav" zadnji piknik, na 15. septembra ob 2. uri popoldne, na starem prostoru Simon Premor. Ni mi treba dosti pisati o tem, ker je bil že en piknik, ki ga imamo še vsi v spominu in tudi blagajna se je za 5 kri-žev povečala. Želim, da bi bilo tako tudi 15. septembra, če bo nam nebo milo v senci gabrovi.
i Pueblo Espagno
Najlepša reprezentanca izložbe ;e
Pueblo Espagno--špansko selo.
V nizu impozantnih stavb je razstavljeno vse. kar je značilno : i španski narod: hiše, cerkve, samostani, gradovi, zidovi okoli sel. V notranjosti je razstavljena domača industrija: tekstilna, lončarska, steklarska, keramična. Tu s o se-Ijaki v španskih narodnih nošah, ki v gotovih presledkih svirajo, plešejo in igrajo domače igre. Tu so tudi domače gostilne z domačimi jedili in pijačami in lepe Španke kot natakarice. Iz poedinih pokrajin so razstavljeni najznačilnejši predmeti arhitektonskega značaja. Pueblo je obdan z zidom kakor trdnjava, čisto po vzorcu španskih sel.
Strela ugonobila čredo.
Iz Črne v Mežiški dolini poročajo: Ob priliki zadnjega neurja je strela udarila na planini posestnika Antona Fiorina v čredo goveje živine ki se je zatekela pod neko smreko sredi planine, dočim se je
pastir pravočasno umaknil v bližino pastirske kolibe in se mu ni zgodilo nič hudega. Strela ie ubila 5 glav živine med njimi tudi enega 600 kg težkega bika.
Od črede sta ostala samo en bik in ena krava, ki sta zbežala v bližnji gozd. Posestnik Anton Florin ima zaradi te nepričakovane nesreče veliko škodo, ki je tem občutnej-ša. ker živina ni bila zavarovana.
Zagoneten zločin.
Na razpolago bo kegljišče za moški spol. pa tudi ženske bodo imele vesele urice, ker se k>9 raztezala harmonika, če b<i katera hotela malo se zavrteti ali zapeti. Naši možje bodo gotovo že ob osmih na delu. da vse preski be za lačne in žejne.
Delavske razmere so slabe, mezde so pičle, draginja velika, vročina pa taka. da se bo nam ljuba solata posušila.
Še enkrat, nc pozabite na 15. sep-
irriF- Tir.iirit r -m rr ,t ir r~r tv*
Nekateri profesorji in učenjaki so pa res učeni ljudje.
Izdajajo učene razprave in čita-telji se morajo čuditi njihovi učenosti.
Pred kratkim sem čital rioluo razpravo o letošnji susi.
Razpravo je napisal učen profesor.
Tn profesor pravi:
—	Letošnje velike suše ni pripisovati samo veliki vročini, pač pa tudi splošnemu pomanjkanju dežja.
Dosti je moral študirati človek ki je pogruntal tako učenost. x
Tri tisoč dolarjev za vožnjo z Zeppelinom iz Amerike v Evropo.
Pravijo, da je ta cena pretirana, pa ni.
Jaz bi se že ne peljal, magari, da bi mi kdo dvakrat več ponudil
Neki pevec je pripovedoval:
—	Lansko zimo sem se bil strahovito prehladih Hripav sem bi! in nisem megei k pevskim vajam. Vsledtega sem se odpravil v stanovanje svojega pevskega sobrata, hoteč ga prositi, da bi me opravičil pri vaji. Potrkam na vrata, in in odpre mi njegova lepa mlada žena.
—	Dober večer — rečem s komaj j slišnim glasom — ali je vaš mož do-j ma9
' — Ne. pa ni — je odvrnila glasno in korajžno, me potegnila v sta-
! novanje ter me burno objela. *
j Po načinu, kako človek ie. boš , presodil njegov značaj. ) Kcj boš lahko uganil, če je varčen. če je požrešen ali če ljubi snago.
Zgodil se je pa slučaj, da je nevesta po jedi pofizala krožnik.
In njen ženin je ugibal in ugibal, pa ni mogel uganiti, če je to zna-j men je. da ljubi čistost, da je varč-; na ali da je požrešna. ;	u.
Sladki ženici je rekel notar: } — Torej vam je mož umri? Izre-1 kani vam svoje iskreno sožalje
—	Hvala vam. gospod notar, ' je odvrnila.
—	Kdaj je pa umrl?
—	Pred tremi dnevi.
—	Ali je bil bogat?
—	O ja. precej je bil bogat.
—	Aii je bil do zadnjega pri zdra-
tembra! Pridite vsi
bližnjih naselbin.
i
domači in iz
Odbor.
Chicago, lih
Poročano je že bilo da sta dospela v Ameriko na koncertno turnejo slovenska operna pevca tenorist Svetczar Banovec in altistka Zcra Rcpascva. V Chicagu je zanju aranžiran koncert za nedeljo dne 8. oktobra. Vršil se bo v dvorani Pilsen Sokol. 18th St. in Ashland Ave.
Paviljon moderne umetnosti.
Za palačo National stoji paviljon 1 moderne umetnosti, kjer imamo tudi Jugosloveni svoj posebni od-j delek. Na desni strani v glavni dvorani ima razstavljene Meštrovič na-; slednje monumentalne kipe: Kon-templacija. Plesalka ter mati in de- vi pameti?
te. V sredini dvorane so razstavili — Ja, to bo pa tedaj videlo, svoje grafike: Jakac. Stiplašek, Ki- ko bomo odprli testament, rin, Križman, Mijič, Pomforišac.	*
Šlik, Šenoa, Trepše, Udovič, Crničič Gospodična Hana je bila zelo Glumac in Ivanovič. V oddelku za' bogata, gospod Botič pa je brez pre-slikarstvo in kiparstvo so razstavi- možen ja. Imela ga je sicer rada. a li Jakopič, čegar slikam se obisko- to je bilo tudi vse. Ker je za to ve-valci ne morejo dovolj načuditi ' del. se je ojunaeil t*r jo nekega Sternen, Kralj in še cela kopa hr- večera nagovoril
Stroga kazen obrekovalcu.
Meseca januarja se je pojavil v Sloveniji krojaški pomočnik Ka-rol Kirn. ki je skušal dobiti delo. a zaman. Ko je pritisnila huda zima, se ga je usmilil Janez Pate, mlinar v Ivanjivesi ter ga vzel pod streho. Komaj pa si je Kirn malo opomogel ni hotel več delati, češ, "naj dela bik, ki ima vrat za komat", ne pa on. Tudi se je izražal, da bo spravil Pateta v zapor, da se bo malo "sparil".
Zadnje dni meseca maja se je Kirn nenadoma pojavil pri županu v Mirni peči in pozneje že pri o-rožniški komandi v Novem mestu ter napravil ovadbo proti svojemu dobrotniku Patetu kot nevarnemu komunistu. Dal je na zapisnik da je Pate vodja komunistične organizacije, ki šteje 260 članov, da ima skrito orožje in municijo itd. Skriva celo strojno puško, katero mu je pomagal ovaditelj snažiti. Pate Je baje nabiral članarino in je nekoč po pošti poslal na nek naslov v Zagreb 1500 Din. Kirn je z vso odločnostjo trdil, da nameravajo Pate in tovariši v slučaju komunističnega prevrtta prevzeti oblast v občini ter ubiti osemnajst oseb, ki jih Imajo popisane v posebnem seznamu, med njimi župana in orož-
Iz Poljanske doline pišejo, da so našli ponoči na Trati pri Gcrenji \asi v jarku kraj ceste zabodenega '
z nožem hrbet uesestnika Doiinar- ' Vse to^ke koncertnega programa
t i bodo pred koncertom objavljene. Koncert se bo vršil pod avspicijo pevskega zocra "Sava".
ja s Trate. Dolinar se je 25. avgu sta zvečer mudil v neki gostilni v j Gcrenji vasi in je okrog 11. odšel v spremstvu svaka Miklavciča, kleparja in posestnika na Trati proti domu. Uro pozneje so ga našli zabodenega. Nezavestnega so prene sli domov. Poklicani zdravnik dr. Gregcrič je nudil Dolinarju prve pomoč in odredil, naj ostane v domači oskrbi ker bi spričo velike izgube krvi r.e prenesel prevoza v bolnico. O zločinu obveščeno orožništvo je takoj uvedlo preiskavo. Kdo je zločinec še ni znano. Posestnik Dolinar je brat kateheta dr. Dolinar ja, ravnatelja ljubljanske radijske postaje.
Smrtna kosa.
Umrl je v Mengšu Milan Jenčič, posestnik in veletrgovec. Pokojnik je bil, zaslužen in ugleden mož.
Poročevalec.
vatskih in srbskih slikarjev in ki- j parjev.,Naša umetnost je torej "e-lo dostojno zastopana. Zanimivo je. da se razni inozemski kritiki nad vse pohvalno izražajo o njej.
Barcelonska razstava je nedvom- i no najboljša in največja svetovna rabstava po vojni. Za Špance tem večjega pomena, ker so nb priliki zgradili po vsej Kataloniji nešteto asfaltiranih cest in ulic. Sama razstava s prekrasnimi parki se razprostira na terenu, kjer so biLi še nedavno hribi kamenja In prsti. Razstavo posečajo največ Nemcf, Angleži in Američani. — Vstopnina znaša 2 peseti.
RADA BI IZVEDELA za svoja dva brata JOHN in JOSIP KOTNIK. Pred štirimi leti sta bila v St. Louis, Montana. Doma smo iz fare Trebeljno, Dolenjsko, Slovenija. Če sama citata moj oglas, ali kateri drugi, ki bi jih poznal, bi bila iz srca hvaležna, da se oglasita in naznanita svoje bivališče. Moj naslov je: Ana Jerele, 219 No. Water St., Sheboygan, Wise.
<2x 11&12)
Glavna privlačna sila.
ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja
Popolna varnost
pri nas naloženega denarja.
Obresti po
41%
mesečno obrestovanje.
Sakser State Bank
8Z Cortlandt Street	New York, N.Y.
—	Hana. vi ste zelo bogata, kaj ne?
—	Da. gospod Bctič. okoli stoti-soč bom imela.
—	Ali bi me hoteli za moža0 Pa saj itak vem, ča me ne marate vzeti.
—	Ne. ne morem. Toda. čemu pa vprašate, ako sami veste?
—	Hotel sem le vedeti, kakšne ob-čuike ima človek, kadar izgubi sto-tisoč.
*
—	Ne vem. poznarr vas že približno 12 let. pa še vedno nisem rešil uganke, ki se vaj tiče.
—	Kako? Kaj pa vam ni jasno"1
—	Vedno se zaman vprašujem, kdo pravzaprav nosi vaše čiste srajce?
*
—	Ura, ki ste mi jo prodali, ni nič vredna. Po treh mesecih že ne gre več. In ste rekli, da "jamčite, da bo šla vse moje življenje.
—	Veste, takrat ste se mi zdeli tako bolni.
*
Rojak je pripovedoval:
—	Le pomislite, moja žena mi je ušla z mojim najboljšim prijateljem. Z avtomobilom sta se odpeljala in vzela pet galon mojega vina seboj. Zadnjih pet galon, ki sem jih imel.
—	To je pa res hudo, to je pa res hudo, — so ga tolažili.
—	Tako sem pa jezen, — da ne vem, kaj bi počel.
—	Kdaj sta pobegnila?
—	O, že pred petimi dnevi.
—	Pa bi ju zasledoval, pa bi ju naznanil policiji.
—	Sem že mislil, pa sem se premislil. Se res ne izplača.
—	Poskusi, morda ju boš pa le dobil.
—	Kaj mi pomaga, če ju dobim, ker sta vino gotovo še spila.

ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI)
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau j
PROBLEMI PRISELJENCA.
anton Cehov
Tajnik Jefim Fomič Perekladjin je sel spat potrt, celo užaljen.
— Glej, da izgineš, satan! je na-hrulil ženo, ko ga je vprašala, zakaj je tako slabe volje.
Stvar je bila ta, da se je pravkai vrnil domov iz družbe, kjer so mu povedali mnogo neprijetnih, žaljivih reči. Sprva se je govorilo le
KLICAJ
— Razumem, vem.... je misJil že že je bilo temno ozadje v poisnu. Ne delam dvopičji, kjer; vzravnanih klicajev, mora biti vejica, torej razumem in J vem. Da, mladenič. Najprej je tre-, ba živeti, služiti in potem kritizi-j rati starega moža!
Pred očmi spečega Perekladinja je prikazala iz temnih, smehlja-j *oč-i-h se oblakov ognjena vejica ka- j
polno
— za vraga.... Kdaj ga vendar rabimo? je premišljal in skušal iz-biti iz glave nepovabljenega gosta. Saj vendar nisem pozabili Ali sem pozabil ali.... pa ga nisem nikdar
rabil.
Skušal se je domisliti vseh do-
o koristi izobrazbe vobče, potem pa kor meteor, nato druga, tretja in kumentov, kar jih je bil napisal v; Je prešel razgovor neopazno na km*lu je bila vsa neskončna povr-; teku svoje štiridesetletne službe.
znanje uradnih tovarišev, pri če- -Sina. ki se je razprostirala pred o-mer so prišla mnogo namigavanja. *mi sanjača pokrita z gosto, lete-očitki in celo sramotilne opazke o | množico vejic, nizkem stanju izobrazbe uradnih j — Vzemimo na primer vejico... o.s^b. In kakor je že v ruskih druž- Je preudarjal Perekladjin in čutil bah navada so prešli končno od -siadko cdrevenevanje udov v pri-;plo.šne teme na osebno polje. j hajajočem spancu. Jaz vem vse — Vzemimo na primer vas, Je-j prav dobro.... Vem za mesto vsake fim Fomič. je rekel obrnjen proti posamezne in ... tudi vedoma, ne njemu neki mladenič. Vi imate ze- samo kar t*ko;.„ vprašaj me in vilo lepo mesto, kakšno izobrazbo ste del boš. Vejico rabimo na raznih
prinesli s seboj?
—	Kakšno? Prav nobene. Na na- , sem mestu ni treba nobene izo- ; brazbe, je pohlevno odvrnil Pere-' kladiin. Treba je znati pravilno pisati pa — konec...
—	Kje pa ste se vendar naučili pravilno pisati?
—	Z vajo. .. Med štiridesetletno službeno dobo se že nauči. V začetku je zares šlo težko, napravil sem marsikatero napako, pozneje pa sem se vživel — in gre.
—	Inločila?
—	Tudi 7. ločili gre... Jaz ne na- j pravim nobene napake.
—	Hm, je rekel mladenič Vaja
mestih, kjer je treba in tudi ne.
Toda navzlic vsem naporom se nil spomnil iz svoje preteklosti niti j enega klicaja.
— Kakšen slučaj! V teku svoje štiridesetletne službe nisem napravil niti enega klicaja. Hm.... kdaj pa se rabi prav za prav?
Izza goste ognjene vrste klicajev se je režai mladeničev obraz. Tudi ločila so se smejala in se strnila v en sam velik klicaj.
Perekladjin je stresel glavo in
Kolikor manj urnljiv mora biti do-t odprl oči.
kument, toliko več vejic mora bitij — Vrag vedi. kaj je to, je mi-v njem. Rabimo jo pred ,,kateri"[ sili. Zjutraj moram rano k maši. in pred " da". Ako ie treba v doka- sedaj mi pa ta stvar roji po gla-mentu navesti uradnike, se mora' vi. Hm! Toda kdaj rabimo klicaj? pred imenom vsakega posamezne- , No. tako je s tvojo vajo! V teku ga postaviti vejica. Jaz vem! i štiridesetih let niti enega klicaja! Zračni vrtinec je odgnal vejice. Tako — in sedaj?
Priseljeniška v i za velja štiri mesece.
Vprašanje: — Moja žena, ki stanuje v starem kraju, dobila je priseljeniško vizo, ali ne more takoj oditi na pot, ker mora prej prodati hišo. Za koliko časa bo veljala njena viza?
Odgovor: — Zakon daje inozem-cu, ki je dobil priseljeniško vizo, štiri mesece, da uredi svoje posle in se poda na pot v Združene države.
Sprememba poklica onih, ki so bili pripusčeni kot poljedelci.
Vprašanje: — Prišel sem v Združene države leta 1927 v prednostni kvoti kot poljedelec. Leto dni sem delal na farmi, potem pa sem odšel v Chicago, kje delam v tovarni. Alt me morejo deportirati, ker sem spremenil svoj poklic? Ali morem dobiti prvi papir?
Odgovor: — Prišeljniški zakon ne predpisuje, da, kdor prihaja sem kot poljedelec v prednostni kvoti, mera ostati poljedelec. Vas torej ne morejo deportirati radi tega vzro-ga in morete dobiti prvi napir.
Priče za naturalizacijo.
vizo za začasni prihod, ali toda jih Izbrišejo iz liste kvotnih priseljencev. Verjetno je. da bo konzul dal Vašemu bratu vizo za začasni prihod, ako dokaže, da je mati zares bolna. Tedaj pa ga izbriše iz liste kvotnih priseljencev. To pomenja. da, ko se brat povrne, bo moral zopet zaprositi za priseljeniško kvoto in izgubiti svoj sedanji red na \isti onih. ki čakajo.
Vize za otroke ameriških državljanov.
Vprašanje: — Nedavno sem postal ameriški državljan in želim dobiti sem svojo družino in dva ne-onjena sina. 17 in 23 let stara. Oba sta se rodila na Nemškem. Kaj naj storim?
Odgovor: — Morate vložiti predpisano prošnjo za ženo in mlajšega sina. Vaš starejši sin pa ne more zahtevati izvenkvotne vize, niti nima nikake prednosti v kvoti. On bo moral zaprositi za redno priseljeniško vizo v nemški kvoti in čakati, dokler pride na vrsto.
1 a
II
n
n t
8
H «
m
Pošljite nam
in mi vam bomo pošiljali 2 meseca
"Glas Naroda"
in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik.
s
II
II
Evropski dolgovi Združenim državam.
Na njih mesto so priletele pike.
— Piko postavimo na konec pisanja .. Kadar globoko zadihamo in pogledamo tistega, ki mu čita-mo pisanje, tudi tja spada pika. Po vsakem daljšem delu mora biti pika, da ne izgubi tajnik nad či-tanjem sape. Sicer ne spada pika
Federalni in državni "suhi" zakoni.
Vprašanje: — Kc je soda j Frnn-i cija odobrila p.ačilo . vojega dolg. Vprašanje: - Živim v državi, ki Združenim držaVam. koliko dolgu-nima svojega prohibicijskega zako- jejo bivši zavezniki seciaj Vladi Zdr.
na. Kaj je razlika v tem, ko vendarle imamo federalni prohibicij-ski zakon?
še ni izobrazba. Ni zadosti, da po-J nikamor.
Vprašanje: — Pred nekoliko časa sem v Clevelandu zaprosil za
— Fuj! Tako ne bom spal celo drugi papir. Rečeno mi je bilo, daj odgovor: _ Peterica držav, ni-
noč. Maruša Obrnil se je k ženi, ki ne morem postati ameriški držav- j ma c»ržavnega zakona o prohibici-se je često ponašala s svojim kur- Ijan, češ ker ne- morem najti dveh jj namreč New York Nevada Ma-zavodu. Srček, ali veš kdaj pravoveljavnih prič, ki bi pričala o	Wisconsin in Montana. Ta
zom v
se rabi v pisavi klicaj? — Seveda vem. Nisem
mojem bivanju v Clevelandu in bila za- j Akronu, kjer sem prej stanoval.
držav?
Odgovor: — Ako kongres ratificira pogodbo glede francoskega dolga, bo ta štirinajsti odgovor sle de mednarodnih dolgov napram Združenim državam. Po teh c'ogo-
pla-
stavite pravilno ločila. To nikakor i ni zadosti. Treba jih je znati vedo- j ma uporabljati. Kadar napravite' vejico, r orate vedeti, zakaj napravite vejico. To je važno! Ta neveden, refleksiven pravopis ni tolike vreden. Strojno delo, nič drugegr.
Perekladjin je molčal. Celo smeh-
Zopet so priletele vejice in se zmešale s pikami.... Zračni vrtinec.... Perekladjin je videl celo goro vejic in dvopičij.
— Tudi to vem, je razmišljal. Kjer bi bila vejica premalo, pika! ali sicer kak občntek.... pa preveč, tja spada podpičje. Pred ' ampak" in "torej" vedno podpič-
, ,	,	vorih so se zavezniki oovezal
okolncst pa ne menja nic v stvari, s	, .	,
, ...	i	cati Združenim državam skupaj
v kolikor se tiče federalnega Pro-,	1
man sedem let v zavodu. Vso slov-j imel sem dva druga prijatelja, ki j hibicijskega zakona To enostavno !	' "	okroglo ZZ.lb.i
nico znam na pamet. Xlicaj rabi-' sta me poznavala z Akronu, ali re- j pomenja da dotične države niso 1 milii°ncv dolarjev. Plačilo teh dol-mo, kadar koga nagovorimo, ka- kli so mi. da to ne velja, ker da j ustanoviic aVoje državne mašine-1 gov ^ razteza na 62 let" Vštevši dar kličemo ali kadar hočemo izra moram imeti le dve piiči za Akron} rije za prohibieijo in da vsled tega žiti svoje navdušenje, ogorčenje, in Cleveland skupaj. Pa sedaj sem! v teh ^avah izvrševanje prohibi-radost, jezo ali sicer kak občutek. . srečal prijatelja, ki mi je rekel, da 1 cijfclc£ga zakona je prepuščeno le — Tako....je mislil Perekladjin. .. je imel po dve priči za vsako me- j Xederalni oblasti in da se vsa sod-havdušenje, ogorčenje, radost, jezo sto in da je dobil drugi papir. Pro- i postopanja v prohibicijskih
Ijal ^e je rahlo. (Mladenič je bi' | je. In dvopičje? Dvopičje postavi- ,—r——---— — ------
a državnega svetnika in je imel) mo vedno za besedami: kljub temu niti ene vrste, ki bi bila izražala: Vam Jf /e f , pnjateij btvar je v ____1, ____ .	________n„„fxn„iA	namreč ta: Sele 1. julija 1.1. je sto-
Tajnik se je zamislil. V teka štiridesetih let je popisal strašno mnogo papirja in sedaj se ne spomni
sim Vas, recite mi, kaj je na tem. i stvareh vršijo tam le pred federal- i
Odgovor: — Kar so Vam rekli, je tečno in lavno tako tečno je. kar '
usposobljenost za X. činovni raz red.> Toda sedaj, ko je šel spat , gr je prevzela jexa.
— Štirideset let sem služil. je preudarjal sam pri sebi. Nihče me ni do sedaj imenoval osla in sedaj, prosim, kakšno kritiko dobi človek. Neveden! Refleksiven! Strojno delo! Ah, da bi te vzel vrag! Morda vem zato več nego ti, čeprav nisem Sel na univerzo!
Ko je v mislih razlival svojo je-ro na kritika in mu očital vse mo-foče neotesanosti, se je počasi se-grel pod odejo. Perekladjin se je poiagoma umiril.
je bilo sklenjeno
Podpičje in dvopičje sta izginila. Prišla je vrsta na vprašaj. Skočili so iz oblakov in plesali kan-kan.
— Glej, le poglej vprašal. In če bi jih bilo tisoč, naj bi ne vedel za njih mesto? Rabimo g£ vedno, kadar vprašamo kak drugi urad, ako iščemo dokument. "Kako so
navdušenje .ogorčenje ali sicer kaj sličnega.
— Ali sicer kak občutek.... je premišljal. Ali kaj je treba uradnemu pisanju občutka? To more napisati tudi človek brez vsakega občutka....
I Zopet se mu je režal mladeničev ; obiaz izza ognjenega znaka. Perekladjin je sedel na rob postelje. Bolela ga je glava in čelo mu je
julija 1.1, je pil v veljavo novi zakon, ki vsebuje novo določbo, o pričah za naturalizacijo. Sedaj mere vsakdo, ki je stanoval v dveh raznih krajih, imeti par prič za vsak kraj. Pa ne dela nikake razlike, da-li se ta dva kraja nahajata v isti državi, ali pa celc v isti County. Priče morejo svedočiti osebno ali pa pismeno ' (potom affidavits!. Le oni dve pri-
oblival mrzel znoj. V kotu se le pri-« fata za bivanje v oni jazno svetlikala lučica pred sveto County, kjer prosilec sedaj stanu-
Ojača oslabele vitalne organe.
Milijonom ljudmi j« znano, kako Cu->vit" xdraviki j«- Nusa -T«kt-r ono m j«- uIm''j-s.4!.. zdravja in vrnil«, inof. i |'Miner: Mi II. ltuftnar, IMlUm, Kans. •.tvi "Par t .d nov .•»•■m vfclval Nug.i-une. in U> nit' j« napravilo popolnoma ~ukH(~ tit'Ka človeku,'"
S"u*a-Ti>nf j«» nto tako »-udovit, k^r livtiujf iirtUvai«, ki na.pRiviJo dovu nn«s ■ i<lru v j«*. On <,jač.i iivc** in oslabel«* oran*. otvogati kri in odpravi vnetj«» led-u m mehurja, glavobol in pliile želodca, niiaga prtUvi ter povrne zdr.v, o-efi.-uj"«'- .ipaji«', ohenon pa tudi po-u leto »ktUituirn ljudem. Ako vi ir-It.- na kateri teh nadlog, tedaj gotovo >*ku»ite Nujta-Tone. Itobi me v pro-ijalnuh x zdravih »e ne. luij ga vam »roOe od zalaKatelju se zdi a vili. t Adv. I
leta?" Ali: "Prosimo mestno glavarstvo za odlok, je li smatra za potrebno, da Ivanovna?.... in tako dalje.
Vprašali so pritrjevalno kimali z glavami in se izpremenili v kli-, caje.
—	Hm! Ta znak je zelo pogost!
v	pismih. "Velespoštovani gospodi" ah "Vaša Ekscelenca. naš milosti-
vi	oče in dobrotnik!" Kdaj pa v dokumentu?
Armada klicajev se je še bolj vzravnala in strumno čakala.
—	V dokumentu ga rabimo.... a-ko.... hm.... zares, kdaj ga rabimo prav za prav v dokumentu? Le počakaj... da bi vrag, moj spomin.... Torej kdaj?....
Perekladjin je odprl oči in se je obrnil. Komaj je zopet zaprl oči,
podobo. Mala soba je bila topla, snažna in čista, toda ubogega u-radnika je kljub temu zeblo. Počutil se je slabo kakor človek, ki je pravkar zbolel' na pegastem legar-ju. Ognjeni idicaj ni skakal več pred njegovimi očmi — zasramo-valno mu je migal doli z omare.
je, mora priti osebno.
Priseljenci in posetniki.
Vprašanje: — Moj brat je vpisan v kvotno listo za Jugoslavijo. Rekli j so mu, da mora čakati mno<*o let, predno pride na vrsto. Ker želi priti sem čim prej mogoče, da vidi svojo
KI NAMERAVATE PRIREDITI
PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE '
• -H.4.
— Stroj, stroj! je šepetal obraz materj ki je bolna, ali bi mogel pri-iz sanj in puhal v uradniku suh ti kot posetniki t. j. začasno na mraz. Brezčutna kepa!	J Okjsko
Perekladjin je zlezel pod odejo. odgovor: — Oseba, ki je vpisana Tudi pod odejo je videl prikazen. ■ kvQtni Usti kot bodoči kvotm Pritisnil je svoj obraz na ženino ra-j priseljenec navadn0 ne dobi ^ mo. Vso noč se je mučil ubogi. Kli- prihod na Qbisk Qve prQŠnji w caj pa ga ni zapustil niti čez dan. bm v protislovju. Prošnja za kvot-
Povsod ga je videl: na čevljih, na
krožniku, na redu sv. Stanislava.
no vizo predstavlja namen prosilca, da bode pripuščen za stalno v
— In sicer kak občutek, je mis- Združene države dočim prošnjo za
lil. Res je, da pri nas v uradu ni bilo nikoli nobenega občutka. Sedaj grem k šefu, da podpišem gra-tulacijsko polo. Ali je morda tudi za to potreben občutek? Kar tako.... Oratulacijski stroj!'
Ko je stopil na ulico in požvižgal izvoščku, se mu je zdelo, da je mesto izvoščka prišel klicaj.
V šefovi predsobi mesto sluge zopet klicaj. Pero, ki ga je pomočil v črnilo, je bilo tudi klicaj. Prere-kladjin je vzel pero, ga pomočil in hreščeče podpisal polo:
"Jefim Perekladjin, tajnik kolegija!!!"
Za svojim imenom je potegnil tri klicaje. Bil je navdušen, ogorčen, jezen in vesel.
— Tu imaš! Tu imaš! je mislil in krepko pritisnil pero.
Ognjeni klicaj je bil zadovoljen. Izginil je.
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
obiskovalno vizo predstavlja namen priti le začasno. - Mnogi konzuli v takem slučaju odrekajo prošnjo za •začasno vizo, ker imajo sumnjo, da kiotičnik nima poštenega namena ostati v Združenih državaht le začas no. V izrednih slučajih jim dajejo
Dvoletni poljedelski tečaji na visokih šolah.
Vprašanje: — Izvedel sem. da tečaji na poljedelskih kolegijih trajajo štiri leta. Razun tega imajo kratke letne tečaje, ki trajajo nekoliko tednov. Ali ni kakih tečajev izmed teh dveh, ki bi bili na eni strani krajši, na drugi strani bolj • temelj itejši.
Odgovor: — Večji del kolegijev (vseučilišč) nudi temeljite in krajše tečaje, ki ne vedejo do diplome, ali dajejo gotove kredite onim. ki bi hoteli nadaljevati šolo v svrho diplome. Tako je New York State Agricultural College
obresti, znaša skupni dolf:
Velike Britanije Francije Italije Belgije Poljske Čehoslovaltije Jugoslavije Lituanije Latvije Finske Madžarske in tako dalje.
Edini dolg f oni Rusije, , $187.729,750.
NA/.NAMl.O IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam žalostno ve.-t prijateljem in znancem, da je po dcl^i 3-letni mučni bolezni. previden s .->v. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal moj dra' i soprog
LEOPOLD HUM AR.
Sil.105,9C5.000 : 6.347.67-!.000
RAZSTRELBA V LVOVU
VARŠAVA, Poljska. 9. septembra, na Cornell j Ukrajinske teroriste dolži policija University v Ithaca, N. Y.. uvedel; ceie serije neredov, ki so se zavr-
dvoleten tečaj za one, ki se zanimajo za zelenjavo.
šili ob otvorjenju letnega sejma v Lvovu.
Točnejše podatke morete dobiti. < Potem ko je odšla ljudska množi- j ako pišete na Secretary of the Col- ! cat jc vrgei neznanec bombo v ad- j lege of Agricuture. Cornell Uni- , ministrativno poslopje. Bomba je i
versity. Ithaca, N. Y.
Prebivalstvo Kanade.
Vprašanje: — Koliko prebivalcev ima Kanada, naš severni sosed?
Odgovor: — Vse prebivalstvo Kanade 1. junija 1929 po cenitvah kanadske vlade je znašalo 9.796,800 duš, t. j. 138,000 več kot je bilo po cenitvi prejšnjega letau
Od zadnjega ljudskega štetja, ki se je izvedlo leta L921, se je prebi-« valstvo Kanade povečalo za več kot milijon. Prihodnje ljudsko štetje se bo vršilo leta 1931.
i smrtno ranila blagajničarko ter po-i škodovala tudi več drugih usluž-j bencev. Druge manjše nerede, kot majhen požar na železniški postaji, pripisujejo delavnostim neke proti-vladr.e skupine.
Ranjki je bil rojen 23 apr;la 13G5 " vasi Ž trn pas pri Gorici na Primorskem. Umrl je 21. avgusta ob 10. uri dopoldne 1929. Ranjki zapušča 1 brata in 2 sestri v starem kra.ju. Pogreb se je vršil 24. avguste. iz hiše žalosti ob 9. mi dopoldni? z sv. mašo ob veliki udeležbi j na Saint Goorye pckcpališ."*^.
Ranjki je bil dober mož in pri-2.407.677.500 i ljubljen med Slovenci in Hrvati, kar 727.330.500 I je pričal pogreb. •135 687 550 I Tempctom se moram najlepše za-i hvaliti Mrs. Rabsei, Mr:;. Modrijan 3i2.8ii.i33 , in mojemu bratu, ker so culi in mu 95.177.635 j stregli zadnje noči in sn bili meni
14.531.940 i v veliko pomoč in tolažbo. 13.958.635 i Ne mererr. se dosti zahvalili da-21,695,055 ! icvalcem krasnih vencev. Darovali so jih: Mre. in M Modrijan. Mr in Mrs. Rabsei, Mr. in Mrs. Radovan. Mrs. in Mrs. Bagdanov. Mr in Mrs. Krkoch. Mr. in Mrs. Supan, Mr. in Mrs. Žasar. Mr. in Mrs. K< ?\s, Mr. in Mrs. Jurca. M. Košič. Mr. In Mrs. Koderca. Mrs. Dc;'»az.
Najlepša hvala tistim, ki so plačali za sv. maše za mojega soproga: Mrs. Odar. Mrs. Ambrož. Mrs. Zadnikar. Že enkrat najlepša hvala vsem. Ako je kdo pomoloma izpuščen, naj mi oprosti. Zahvaljujem vse vsem, ki so mi ob času žalosti pomagali in ranjkega spremili k večnem počitku in dali na razpolago avtomobile.
Tebi pa ljubljeni soprog, ki si toliko prestal v bolezni in potrpežljivo prenašal muke. kličem: V miru počivaj!
Žalujoča soproga:
4.693,240
ki ni še uravnan, je
ki bi znašal svoto
/^iMiMBiMiwaa^itB:«

.t LHaiujKiaifittS! JME3aik;..tf:
Slovenci, Rojaki!
.Mary Hum ar.
Kenosha, Wis.
ZASTAVE
•V.L.N. MiMU|K^«LOVMKB 8igurno 25% ttntjt kot dm0od.
VICTOR NAVINŽEK,
331 ORE EVE ST, CONEMAUQH, PA.
RCQALUE, PREKORAMNICC, TftO-SOJ NICE, ZNAKE. UNIFORME ITD
					
SHifi.!:^! r.,	-----;	>: -----'-j- ■	a. -"		
= "••!" ':'" '/if:'! 'I'in 'T.			. !Tiii..- i; Ii if " •		1'. :J. ,iTl pš
NAPRODAJ * vSo
domovini
B U,
Stari trg pri Ložu — lepo posestvo, (preje last Rosina) obstoječe iz obširne enonadstropne hiše, gospodarskih poslopij, žage z vodno turbino, mlina, obširnih gozdov, travnikov in njiv.
Natančnejše podatke je dobiti pri ravnateljstvu "Vzajemne posojilnice v Ljubljani** r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti št, 7 poleg hotela Union.

■žEBIiJj&fcat.iii .ui uUiirgLaa	.....'i»..ili:;.. iii< J.i!.,...h:
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
B
ii
Prepričajte se!


^■■HBSSBBBHOHBSB
f
Skrivnost sestre Marlen.
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil G. P.
Jugoslovansko izseljevanje tekom 1.1928.
(Nadaljevanje. >
— Ne umreti, očka! Tako kot ti me ne ljubi noben drugi ulove:. Te besede so kazale povsem naivni egoizem Katje. Ona je rabila cčeta, ker Jo je ljubil ter razvajal, ne pa, ker ga je ljubila tako, da bi ne mogla preživeti njegove izgube. John Vanderheyden pa je bil vendar srečen in zadovoljen, da je bil svoji hčerki neobhodno potreben in da Jo Je smel ljubiti ter razvajati. Kot je doprinesel vsako žrtev svoji precej muhasti in svojevoljni ženi, tako je doprinašal isto žrtev tudi Katji. John Vanderheyden je bil eden onih dobrodušnih mož, ki se puste tiranizirati od žensk, čeprav je drugače v življenju pokazal moža, ki je imel v vsakem položaju potrebno eneržijo
Čeprav je bil od telesnih bolesti oviran, da bi odšel s Katjo v Ev-lskreno, da bo postal Harald Rorst njegov zet. Noben drugi bi mu ne Ikrene, da bo postal Harald Horst njegov zet. Noben drugi bi mu ne bil ljubši kot ravno on.
Izseljeniški komisar 'dr. Fedor Aranicki iz Zagreba je izdal letno poročilo za 1. 1928. v zelo zanimivo izseljeniško statistiko.
Po statistiki Izseljeniškega komi-sarjata v Zagrebu se je izselilo iz kraljevine SHS. leta 1928 preko t-ceana 21,789 ljudi.
To pomeni, da je naše prekooce-ansko izseljevanje v preteklem le-
Ko je dospel Harald Horst v svojo hišo, se je napotil v nasprotno stran verande, odkoder ga ni bilo mogoče videti iz hiše Vanderhey-dena. Tam je sedaj najrajše, kadar je bil doma, kajti le tukaj je imel občutek, da je popolnoma sam. Če je sedel na nasprotni strani, ga je opazovala Katja. To Je dobro vedel ter se vsled tega ravnal po tem.
Vrgel se je v naslonjačo ter pričel kaditi. Mislil je na Katjo. Mič-no Je izgledala, ko ji potisnil cigareto skozi ustnici ter ga proseče pogledala. Ali ne bo krasno potegniti to mlado žensko k sebi navzgor, jo -i7obrazlti ter tudi pouiiti ?
Nekaj časa pozneje se je vzravnal ter potisnil vstran od sebe vse misli na gospodično Katjo.
Kaj pa Je imel tako naenkrat?
Leta dolgo je živel povsem mirno poleg nje, ne da bi kdaj mislil nanjo. To Je prišlo pač raditega, ker je preje tako intenzivno mislil na domovino ter si obenem želel tihe, družinske sreče.
Torej na *"-atko, — jaz sem zrel za ženitev, — si je mislil. Zakaj naj bi Katja ne postala njegova žena? Velike izbire ni imel tukaj. Ev-ropejk je bilo kaj malo v Kota Rača in te so bile večinoma že oddane. Katja Je bila odločno najlepša med vsemi. Zakaj bi čakal, dokler ne pride domov ter si izbere Nemko? To ni bilo tako enostavno, kajti on mora dobiti žensko, ki ga bo spremljala na Sumatro in med Nemkami jih Je preklicano malo, ki bi bile sposobne živeti v tropičnih krajih. Ne, najboljše Je, če vzame Katjo za ženo. Ona ga je ljubila in to je bila glavna stvar. On pa jo je smatral za lepo. — seveda šele od danes, ko se je sprijaznil z mislijo, da bo postala njegova žena. Vsled tega je bil njegov sklep storjen in je imel navado, tudi izvršit' ^voje sklepe.
Ko se je pečal s temi mislimi, mu je padlo v glavo pismo, katero je dobil danes od prokurista Zeldlerja.
Potegnil ga je iz žepa ter ga odprl. To pismo se je glasilo:
Spoštovani gospod Horst!
Običajno trgovsko poročilo je bilo ravnokar sestavljeno ter je naslovljeno na tvrdko v Kota Rača. Sedaj pa vam hačem privatno poročat igledt vmaše varovanke, gospodične Marlen Lass-berg. Sporočiti vam moram, da se gospodična zelo domače počuti v vaši hiši in da je zdrava in brhka.
Ker pa je stvar taka, vam moram sporočiti, da nisem povsem ločno izvedel vaših povelj. Ona bi postala zelo nesrečen otrok, če bi morala sedeti v brezdelju kot ste določili Vi.
Stvar je namreč naslednja:
—	Gospodična Marlen dela že peto leto v mojem kontorju, kar sem pa vam dosedaj zamolčal. Postala mi je prava desna roka, kajti tekom moje bolezni, je vodila celi tukajinji obrat ter je sedaj najbolj zmožna opora tvrdke. v kolikor pride vpoštev filijal-ka v Hamburgu. Ker pa ni hotela na noben način vzeti plače, sem Ji sedaj pripisal na njena ime dotični znesek.
Ko je Harald do tega mesta prečital pismo, je skočil razjarjen pokonci ter zrl mrko predse. Jezno je stisnil ustnici. Potreboval pa Je precej časa, predno se je pomiril tako, da je mogel čita-tl naprej.
—	Jaz vem. da ste hudi name in da ne morete razumeti, kako sem mogel ravnati proti vsem vašim navodilom. Treba pa vam Je le mirno poslušati, da takoj razumete vse:
—	Marlen Lassberg jet po vašem odhodu vewla kot cvetka, kateri manjka prave zemlje. Nekega dne sem jo videl stati, vso solzno, poleg vrtnarja. Vprašal sem jo, kaj je vzrok njenih solza in ona mi je rekla z obupnim pogledom, naslednje, česar ne bom nikdar pozabil:
—	Gospod Zeidler, ali nimate nobenega dela zame? Tukaj v hiši ml ne mara dati nikdo nobenega dela ter naj živim leno in brezplodno tjavendan ter kradem dneve ljubemu Bogu! Moj oče ml Je nekoo rekel, da ne bo človek, ki lahko dela, nikdar nesrečen in da Je delo najboljša medicina za vsako bolezen....
Tako Je govoril otrok, gospod Horst in jaz sem si rekel:
—	Če ne bo! pomagal tukaj, bo izgubljen dragocen človeški materij&l!
Naročil sem ji, naj pride naslednji dan v moj kontor ter jo vprašal povem resno, če misli, da ji bom izkazal kako uslugo z resnim delom.
Ona pa me je zgrabila za roko ter rekla:
—	Pomagajte mi, da bom lahko koristila, kajti s tem ml izkažete največjo uslugo na celem svetu!
Pridržal sem si pravico, da Jo odpustim, če bi ne bili vi zadovoljni st tem, ker hočete vedno, da bi Marlen veljala za vašo sestro in tedaj mi jc rekla:
—	Če bi imel Harald sestro, ki bi tako hrepenela po rednem delu kot jaz, bi gotovo ne imel ničesar proti temu. Počakajte, dokler ne pride enkrat v Hamburg ter zamolčite toliko časa moje hrepenenje po delu!
Jaz se nisem mogel ustavljati tej prošnji, gospod Horst!
Tudi vi bi se ne mogli, če bi videli njene proseče oči. Vsled tega sem ji obljubil, da bom molčal — ter ji dal dela.
Od one ure naprej je bila kot izpremenjena. Bila je zopet vesela in zdrava ter je vidno okrevala. — In dejanski si ni prav nič prizanašala. Junaško se je držala vsa ta leta ter si nabavila odlično znanje. Vsako Jutro je točno ob osmih v kontorju ter sedi meni nsprotl na istem mestu, katero ste zavzemali vi. Presenetljivo je, koliko enerilje tiči v tem človeku in kaj vse se je že naučila, tvrdko Horst it Venderheyden je iskreno vzrasla ter ve tudi, kako ravnati z ljudmi.
Vam, spoštovani gospod Horst, sem se izpovedal, ker je sedaj le čas, da izveste vsako stvar, ker domnevamo, da boste sedaj kmalu zopet prišli domov. Vi se ne smete jeziti na otroka in tudi i ne na starega Zeldlerja. Ja vem, da sem prav ravnal ter preskrbel; dela tej žejni duši. Ona Je imela le eno hrepenenje, bi bi bil njen obstoj upravičen!
Ml vsi upamo, da boste kmalu prišli v Hamburg in če boste nato videli veselo samozaupnost gospodične Marlen, se boste gotovo zopet sprijaznili z nami vsemi.
Ljubljana, 2®. avgusta, v Južno Afriko poskočilo od 63 na	Uvidevajoč ogromen pomen na-
90. Skupaj je naših tam okoli 2000.	kazovanja naših izseljencev svoj-
V Mehiko, Bolivijo, Peru in osta-	cem v domovini, ne samo za eksi-
le dežele latinske Amerike se je iz-	stenco teh rodbin, temveč tudi za
selilo povprečno po 50 ljudi.	naše gospodarstvo sploh, je komi-
Kakor je razvidno iz navedenega	sarijati od 1. 1926 izdeloval statisti-
se je kljub izseljeniški kvoti moglo	ko izseljeniškega denarja,
izseliti v Zedinjene države skoro	Po tej statistiki je dospele lani
5000 naših ljudi. Zanimivo je, aa	v domovino:
se je doslej polovica (67,217) skup-	$
nega števila naših izseljencev <136	preko bank iz Amerike 12.45C.414.64
tisoč 16 oseb> po vojni izselila v	iz Evrope 1,000.000.—'
tu nekoliko iza 187 ljudi) padlo v anglosaksonske dežele, kar je odo-	iz ostalega sveta 1.500.000.—'
primeri z 1. 1927., ko se je izselilo bravati, ker je standard življenja	preko poštne hranilnee 574.695.5S:
največ ljudi v desetih letih po sve- v teh deželah višji od onega v de-	preko brodarskih družb 342.596.— !
tovni vojni. Upati smemo, daje na- želah latinske Amerike, tako da i-	v pisftrih 1,750.000.— j stopila tendenca padanja in da bo ma izseljenec v teh deželah ne sa-naša emigracija 1. 1929 še dalje mo boljšo specijalno zaščito, tem-padala, ker je v prvem četrtletju več tudi boljšo možnost štedenja. padla za 27 odstotkov, to je 1535 Zanimivo je; da je tudi letos Sr-
Ijudi se manj izselilo nego v istem bija dala najmanjše število izse-	od prapaid-ticketsa
času 1. 1928. Videti je. da se bo zo- ljencev ter da od 1. 1923..stalno pa-	----
pet vrnila na število 18.000 iz let da število ženskih izseljencev, tako	Aktiva skupaj $18,696,592.47 pred 1S29. j da pride na 4 izseljence komaj l
V teku 10 let po vojni se je izse- ženska.	I Pasiva so znašala $2,728.056.50
lilo skupno 136,000 ljudi, a vrnilo Tudi lani se še niso mogli naši	tako da je znašal saldo 15,968.535
71 000. izseljenci prevažati pod našo za-	dolarjev in 97 centov. Če preraču-
(Cretan je Parnikov
— Shipping Newt —
vN
12.	septembra:
llremen, Ch^rbonrp. Bremen
13.	septembra:
Paris, Havre IlaJestH-. Cherbourg Arabic. Cfcerbour*.
Antwcrppn
TISOČAK NA DOPUSTU
povratniki so prinesli
s seboj, povratnine je bilo vplačane
6.346.25 70.338.—
j Ko je v Helsingforsu jemala ma-1,000.000. jorjeva žena X. slovo od svojega moža. ji je ta pred odhodom stisnil v roko bankovec za 1000 finskih mark. Hotel ji je privoščiti pribljšek za posebne izdatke, ki jih bo gotovo imela na letovišču v Hangoe.
Dama je stopila v vlak ln sicer v oddelek, kjer je sedela žena znanega polkovnika. Že dolgo je m.v
Izselilo se jih je torej 65,000 v te- stavo, ker se še vedno ni organi-	namo to vsoto v dinarje po kurzu j0rjeva žena gojila tiho željo, da
ku 10 let, kar ni prevelika številka, ziraia domača gospodarska družba	56.50 Din, dobimo vsoto 902 mili- bi ^ bila dana priiika tega znanja,
če se upošteva, da se je pred vojno za prevoz naših izseljencev. Kakor	jona 222.225.80 Din, t. j. skoro eno zakaj polkovnikova žena ni bila sa-
izselilo v ene mletu prav toliko naših prejšnja leta-se je največ naših iz-	milijardo dinarjev,
ljudi s teritorija bivše Avstro-Ogr- seljencev vozilo na angleških par-	Morda bo tudi letos ministrstvo
site nikih <8201 ali 37.6 odstotkov > m	financ to vsoto nižje odmerilo. Ko-
Tudl lani je bila vzrok visokem to v prvi vrsti s parniki družbe Ca-	misarijat nima povoda, da podvo-
številu izseljencev kriza domače in- nadian Pacific. Takoj za temi so	mi v gornjo vsoto, a podkrepljuje
dustrije. J parniki nemške zastave, italijan-	ga v tem prepričanju število izse-Največje število, to je 7484 izse- ske in končno francoske. I ljeniškega denarja v sosednjo Gr-
Zanimivo je, da se je največ iz-	ško, ki ima sigurno za polovico vesejja da ji je slučaj prinesel to
seljencev vkrcalo v francoskih m-	manjšo emigracijo, kakor je naša, znanje
mo nepopisno bogata, ampak je 1-mela tudi pisano preteklost. Trikrat je bila ločena in četrtič poročena .
Dami sta kmalu prišli v razgovor. Čebljali sta o vsem mogočem in majorjeva žena je kar žarela od
ljencev ali tretjina vseh naših izseljencev se je izselila zopet v Argenti-nijo v glavnem zaradi tega, ker se niso mogli v anglosaksonske dežele. Večinoma so bili to Izseljenci iz
kah, čeprav so se vozili na angle- a je prejela od nje leta 1923. ških parnikih. V Hamburgu, kjer milijonov dolarjev, 1. 1924. pa so se že od nekdaj vkrcavali naši milijonov.
Hrvatske, Dalmacije in Vojvodine, ljudje, se je vkrcalo 3617 izseljencev. v Bremenu 2082, Genovi 1995,'
Argentinija je zadnji dve leti postala najvažnejša dežela za našo emigracijo. Naših je tam sedaj o-koli 100,000.
Lani se jih je izselilo v Kanado skupno 166,782 ljudi, a od teh iz Jugoslavije 5921. Število izseljencev v Kanado se je zvišalo za 1265 ljudi napram 1. 1927 in pomeni največje število selitve našega naroda v Kanado sploh. Tamošnje naše naselje šteje okoli 35,000 oseb.
Ker je koncem decembra lani kanadska vlada začela favorizirati do-seljevanje angleškega delavstva in je omejila doseljevanje iz srednje in vzhodne Evrope, bo število naših izseljencev letos doseglo komaj njegovo polovico.
V	Kanado se jih je izselilo največ i* Hrvatske in Slavonije (nad polovico skupnega števila naših izseljencev), iz Vojvodine in Slovenje (1008).
V	Zedinjene države se jih je izselilo 4796, nekaj več kot lani. Tudi sem se selijo največ iz Hrvatske in iz Slovenije (951). Skupaj je naših tam nad 600,000.
Število naših izseljencev v Uru-guayu (1892) je tudi lani horendno poskočilo in je dvakrat večje od števila izseljencev 1. 1927. Sploh se je lani naših ljudi več izselilo v Uruguay kot vsa leto pa vojni skupaj. Naših je tam 8000.
Nasprotno je izseljevanje v Chile nekoliko padla (375). Skupaj je naših tam do 12,000. Zelo nadlo izseljevanje v Brazilijo.
Izselilo se je samo 500 ljudi, večinoma iz Hrvatske in Vojvodine, torej niti 15. del števila iz leta 1924 in 1925. Skupno je naših v Braziliji okoli 60,000.
Nekoliko manj je padlo izseljevanje v Avstralijo, kamor se selijo skoro izključno Dalmatine! in Primorci. Izselilo se jih je 436, to je polovico manj kakor prejšnja leta. Jugoslovenov je tam okoli 5000.
Istotako je r^-dlo izseljevanje v Novo Zelandijo od 130 (leta 1927) na 88 zaradi trajne krize zaposlenosti v tej deželi. Naših je tam o-koli 2000.
Nasprotno je število izseljencev j
PREJ VOHUN. ZDAJ TAT
Havreu 1274. Antwerpnu 953, Am sterdamu 682 itd.
V evropske dežele se je izselilo	_
12,538 ljudi, torej polovico manj; v poslopju dunajskega Bankve-nego preko oceana. Izseljevali so reina so te dni prijeli starejšega se v Francijo (1728», v Grško (1470) v Rumunijo (1339), v Belgijo — (1380), v Holandsko <534), v Luk- gajni njegovo ročno torbico z nje semburg (467), v evropsko Turči- no bogato vsebino.
moža baš v trenutku, ko je bil na tem, da odnese uradniku pri bla-
Na neki postaji je Izstopila in šla v buffet, da bi se okrepčala. Pro-I sila je sopotnico, naj pazi na njene kovčke, kar je ta z veseljem sprejela .Toda o groza! Ko je prišla nizaj in je ucrgledala v torbico, je s strahom ugotovila, da je izginil njen — tisočak.
Kočljiva situacija!
Ker je majorjeva žena vedela, da je njena sopotnica silno bogata dama, je mogla sklepati samo to ,da je podvržena kleptomaniji. Na pri-
14. septembra:
I>«>uT*oh»ar»i. Cherbourg. Hamburic
Wt-ndam, Hoult'irne »ur Mer, Itot-dam
0.nte	Grande VapolL Genova
1S septembra:
licrtnguria, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Bi cmen
Ityndam. B»ul'i(n« tur Mer, Itut-tM<larn
19.	septembra:
Stuttjfuit, iiuuiugne sur " " ~~ m«-n	\
20.	septembra:
Fran' <•, Havre O.ymplc. Cherbourg l^apUtnd, Chtrbourg, Antwerj>en AuguMtu*. Nai-oil, Genov* 21 sepjtembra:
Miln auk*-e. t 'h«*rt»ourK Hamburg Volendam. Lloi.kig:i<f sur Mer. Kot-t«-rdam
MInnrkuhda. Cherbourg 23. »eptembra:
K»-m>1u(*. * "hrrbourg. Hamburg 25. septembra:
Maurt l.ii: a. Cherbourg .\ni«-r it-.«. Cherbourg, Bremen 2č. septembra:
Presden. Cherbourg, Bremen 27. septembra.
lit* de Frani-e, Havre \ ulcajiia. Tr»i Homeric, Cherbourg
i'.nnii.: t. Cherbourg, Antw«-ri>«-n Berlin. Ci.erf»ou!I'rernen Itottetdam, itouloyne »ur Mer. Rotterdam.
28 septembra:
Albert lt<!Hfi. Cherbourg, Hamburg, l.ewattvun. Chertwjurg
1.	Jesenakl lxl«t, — »ep 6 , "H» ds Francs".
2.	Jesenski izlet. — okt 18. "II« d* Franc"
Božični skupni lzl«t. — t. dsc., "Il» d« F-itnc«".
jo (1369), v Nemčijo (811 > škoslovaško <731) in (366).
Velik STENSKI
ZEMLJEVID
CELEGA SVETA
sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi po. jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd.
J ■■■MMnUM
Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu.
- WSraiSiHKlWMlfflfl
CENA
hodnji postaji je izstopila polkov-,v Če- Tatvina se je primerila čudovito nikova žena in je prosila svojo sosedo naj pripazi na njene kovčke. Za njene odsotnosti je majorjeva žena kar tako odprla torbico ljubeznive sopotnice. In res! Tam ie ležal tisočak, poleg njega pa je bila odprta zalepka z še mnogimi bankovci po tisoč mark. Vzela je
v Bolgarsko hitro in so jo jedva opazili. Pri oken cu blagajne se je pojavil starejši
___gospod distingvirane zunanjosti.
Vprašal je po prostoru, ki ga najdeš povsod, samo ne na najvidnejšem mestu. Ko je dobil pojasnilo, je res izginil, a z njim je odšla tudi blagajnikova torbica. Uradnik je v zadnjem hipu opazil, da je o-kraden. Stekel je po stopnicah, dohitel tatu in ga izročil prvemu
n.
GLAS NARODA
216 W. 18 STREET NEW YORK
K DNI PREKO OCfcAN*
Najkrajfta In najbolj ugodn« pot «• ootovanje ni ogromnih oarnlklh:
MEXIQUE 14. sept.; 9. oktobra
ill A. M.i FRANCE 20. sept.; 11. oktobra
<7 P. M.i 16 P. M ILE DE FRANCE 27. sep.; 18. okt.
14 P. M.) n P. M.I
N'ajkrsjla pot po iciesmcl. Vi.IO js v posebni kabini * vsemi modern! ml udobnosti — Pijana In slavns francoska kublnla TweJnu nlske cene VpraJaJta kateregako! TC>oblaJ£aneg* agents «11
FRENCH LINE
1* STATE STREET NEW YORK. N. Y.
svoje, položila ostalo nazaj na mesto in sedla v kotiček kakor da se ni primerilo nič.
Razgovor je žuborel dalje in vožnja se je končala v ^najlepši slogi
stražniku na ulici. | Na policijskem komisarijartu se kakor se je bila začela.
je pokazalo, kdo je eleganten u-j Do prijateljskega občevanja v i zmovič. V njem je redarstvo spo- Hangoe pa ni prišlo. Polkovnikova znalo znanega tatu sukenj in vrh- žena, ki bi vendar morala biti ma-nje obleke Jožefa Jetzesa, ki je svo-j jorjevi ženi hvaležna, da se je \se jo predvojno vlogo špijonaže za-( tako mirno izteklo, je pozdravlja-; menjal za vlogo dolgoprste obrti, la svojo sopotnico hladno, skoraj Jetzes je bil svoje čase v vohunski prezirljivo ,če jo je srečala na pro-službi polkovnika Redla, ki ga ie menadi.
bil poslal v Rusijo vohunit za Av-j "Najbrže se zaveda svoje napa-strijo. Tam se je stvar obrnila. Me-| ke,' je mislila majorjeva žena .na sto, da bi mož vohunil za Dunaj, letovišču. Ko pa je prišla domov,] je prodajal Redlove načrte Rusom, jo je sprejel mož t. besedami: "Te-Ko so ga postavili pred sodišče, se bi se pa res izplača pokloniti tisoč je izgovarjal, da je nedolžen. Pa- mark! Pustila si bankovec doma zneje so Jetzesa večkrat zalotili pri na mizi ln mi nisi tega niti omeni-tatvinah sukenj in zdaj bo končal ia v nobenem pismu." v zaporu kot čisto navaden bančni! In njeno presenečenje je bilo tat.	i takšno, da se ne da popisati-
Sedaj pa mi pišite zelo kmalu, da. se ne srdite in da ste pomirjeni glede stališča Marlen. Ona bi vas zelo ne hotela razžaliti na noben način tudi se ne srdite n^ starega-Zeidler j a, — ker je mislil, da dela prav!
Bodite pozdravljeni h koncu, prav posebno od vašega starega
Henrik Zeidler j a.
Harad je izpustil pismo ter pričel zreti z velikimi očmi predse. Še vedno je imel nagubano četlo, a v njegovih očeh se ni več zrcalila jeza, pač pa veliko presenečenje.
Ta majhna Marlen, sestra Marlen, to suho, jokavo bitje je enostavno strmoglavilo vse njegove načrte. Ona ni sedela doma, v njegovi očetovski hiši, kot je domneval, — pač pa delala vztrajno in neumorno za tvrdkb Horst At Vanderheyden. Bila je preveč ponosna, da bt yzela kaj zastonj ter si je hotela sama zaslužiti pravico do obstoja. Kako pa naj on odplača svoj dolg, katerega je napravil pri njenem očetu?	^
Hotel se je že razjeziti raditega, a nato si je moral zopet reči, da je on sam človek, kateremu je delo prvi pogoj življenja.
(Dalje prihodnjič.)
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
Kako se potu-je v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike.
Tudi nedrzavljani zamurejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) Iz Wasb-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovitnjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesee pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj ie jim pošlje na Barge Office, New York, N, Y.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo j z prvim julijem, znaša jugoslovan-| ska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim j prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa sc opravičeni žene , in neporočeni otroci izpod 21. let« ionih nedržavljanoT, ki so bili postavno pripnščenl t to deželo za stalno bivanje.
Za vsa pojasnila se obračajte n« poznano in zanesljivo
f
SAKSER STATE BANK
82 CORTLAND? STREET NEW YORK