PRIIViukSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini p nnn i* Abb. postale 1 gruppo XjCI1£1 ZUU liT Leto XXXV. Št. 4 (10.223) TRST, petek, 5. januarja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK ,1e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» « Govcu pri Gorenji Trebuša, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PREDSEDNIK VLADE BI MORAL DANES OBJAVITI SVOJE PREDLOGE OSTER SPOR MED ANDREOTTIJEM IN BISAGLIO 0 IZBIRI VODITELJEV DRŽAVNEGA GOSPODARSTVA Dorotejski minister predlagal za IRI, ENI in EFIM tri nove kandidate - Le malo je verjetno, da bo pristojna komisija potrdila Andreottijeve izbire RIM — «Glcdc imenovanj je vse rešeno,* je dejal včeraj dopoldne Andreotti. V resnici pa se zdi, da ni tako. Predsednik vlade bo res sporočil pristojnim komisijam »kandidatno listo*, vendar bodo izbire propadle in pogorele zaradi nasprotovanja, ki so ga izzvale in ga še bodo. Najostrejši je. kot običajno, ko gre za tako pomembna mesta, spor v vrstah KD, predvsem med Andreottijem in ministroma za držav- ne soudeležbe Bisaglio, ki sploh ne ■zbira več načinov boja in sc poslužuje tudi nizkih, zelo nizkih udarcev. Včeraj dopoldne med osmo in pol deseto je podtajnik Evangelisti izmenjal mnenja s Chiaromontejem, Di Giuliom (KPI) in Signorilejem (PSI), takoj zatem pa je Andreotti y svojem uradu sprejel ministra za industrijo Prodija in ministra za državne soudeležbe Bisaglio. Takoj se jima je pridružil podtajnik KD Do-nat Cattin. O sestanku in njegovi vsebini niti besede. Nekateri so celo izjavljali časnikarjem, da so se ministri pogovarjali o »kemijski industriji in o triletki*, o izbiri voditeljev velikih državnih gospodarskih ustanov pa le »mimogrede* in še to prav na koncu. Edini, ki se je delal neozdravljivega optimista je bil prav Bisaglia, ki je časnikarjem zagotovil: «Prav na koncu smo, tik pred dogovorom.* Ob enih popoldne se je srečanje končalo. Andreotti je ponovil, da je vse rešeno in da bo naslednjega dne (se pravi danes) razposlal pisma z imenovanji, Katera so imena, so ga vprašali. Odgovora ni bilo. Popoldne je Bisaglia zadal svoj zahrbtni udarec z nožem: »Andreottiju sem predlagal tri nova, alternativna imena.* Katera? Bisaglia ni molčal: «Nordio za IRI, Di Donna za ENI in Zurzolo za EFIM.» To so pač izbire, ki spadajo v pristojnost ministra za državne soudeležbe, o-stala tri imena pa izbira minister za industrijo Prodi in o teh, se zdi, ni nesoglasij. Bisaglia je tildi argumentiral svoj presenetljivi predlog. Glisenti, ki naj bi zamenjal Setteja v IRI, je sam umaknil kandidaturo. Ostala imena pa niso ugajala «nekaterim strankam večine*. Zato je dorotejski minister bil mnenja,' da je edina rešitev v izbiri «menežerjev», čeprav se o njih sploh ni posvetoval s strankami. Tedaj je bilo vsem očitno, da je Bisaglia prvi, ki ne verjame v svoje kandidature. Objavil jih je samo zato, da bi spravil Andreottija v zadrego in poglobil nesoglasja med strankami vladne večine. Predlog, ki ga Bisaglia označuje za »menežerskega*, bi v resnici izzval globoke spore in val odstopov v omenjenih podjetjih. V resnici je torej Bisaglia s svojim predlogom namenoma »požgal* zamisel o »iz- ■Hiiiaiiiiii||||||,||,|||||||ll,,,|||,|||||l,|||,||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||iiiiiiiiiiiaiaiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiii»imiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiituiiiiiiiiiiii|iiiMiiiii|iiiii V IRANU ČAKAJO NA NADALJNJI RAZVOJ DOGODKOV Pred morebitnim neuspehom civilne vlade šah poslal v ZDA ogromno vsoto denarja Vodja laične opozicije Sandžabi ne izključuje možnosti ustavne monarhije, a brez Reze Pahlavija TEHERAN — Šah Reza Pahlavi je včeraj uradno potrdil bivšega člana nacionalne fronte Šapura Baktia-ra za novega predsednika vlade. Do sedaj pa niso znana imena ministrov, prav tako je'še nejasert politični in gospodarski program vlade, saj je Baktiar do sedaj obljubil praktično vse, od političnih svoboščin do gospodarskega vzpona, pri tem pa Je bil do skrajnosti meglen in ni sPloh navedel, kako bo vse to uresničil. Iranska verska in laična opozicija pa nadaljuje s svojo dejavnostjo, kot da se ni v Iranu nič spremenilo. Baktiar je navsezadnje v očeh opozicije le nebogljena lutka, dejansko oblast bosta obdržala kot doslej šah in vojska. Med drugim se opozicija boji, da bi ji situacija zbežala iz rok, saj se iranske ljudske množice iz dneva v dan bolj radikalizirajo, iransko gospodarstvo pa je že v agoniji, kar še vžiga srd ljudi. Prav zato je ajtulah Homeini pozval stavkajoče delavce petrokemij-ske industrije, naj se vrnejo na delo, da omogočijo kritje domačih potreb po gorivu. Njegov pooblaščenec Mehdi Bazargan naj bi včeraj dosegel sporazum z delavci, potem ko je oblast privolila v tri zahteve delavcev, in sicer umik vojske z naftnih ležišč, proizvodnjo nafte le za domače potrebe in jamstvo, da goriva ne bo uporabila vojska. Iran torej preživlja skrajno zapleteno obdobje, če je, kot v tem primeru, problem notranje oskrbe rešila opozicija in ne Baktiarova civilna vlada, še manj pa vojska s svojimi represivnimi metodami. Včeraj je v Rim prispela druga skupina 125 delavcev in izvedencev, ki so jih s posebnim poletom pripeljali iz Teherana. Iran se postopoma prazni tujcev, šahova poteza o civilni vladi ni prepričala nikogar, saj tuja letala pristajajo in vzletajo z iranskih letališč kljub stavki iranskega osebja, da bi na varno spravila vse tujce. Tudi sam šah v zadnjih urah ne verjame preveč v uspeh Baktiarove-ga mandata, saj se vedno bolj širijo govorice, da bo odpotoval v tujino. Vesti še krepijo dejstva, da je šah v zadnjih dneh spravil na varno v ZDA ogromne vsote denarja. Bančne operacije nedvomno ne spadajo v običajno Pahlavijevo poslovanje. »Šahanšah* se pripravlja na beg, a, kot običajno za kronane glave*, ne bo živel v revščini. ZDA naj bi tudi že izjavile, da so pripravljene nuditi zatočišče iranskemu monarhu, Carterjevi predstavniki pa so takoj pripomnili, da še vedno upa-JQ in si želijo, da se bo šahov položaj ponovno izboljšal in utrdil. Po Homeinijevih izjavah v prejšnjih dneh, da ne bo bodoča islamska republika prizadela ameriških gospodarskih in strateških interesov, Je tudi lider laične opozicije San-džabi ponudil kompromisno rešitev iranske krize. Po njegovem mnenju te ovira pri normalizaciji le šah Reza Pahlavi, ne pa monarhija, ki “i se lahko ob spoštovanju iranske ustave obdržala v državi. Ob vseh teh manevrih voditeljev iranske o-pozicije se samo po sebi zastavlja vprašanje, kako bodo sprejele te kompromise ljudske množice, ki so v teh mesecih dokazale izredno politično zrelost in odločnost, da nadaljujejo boj do končne zmage. Morda so se voditelji zbali vojaškega udara, morda so se celo zbali ljudi samih, ki so končno postali su- bjekt in le pasivni predmet političnega dogajanja. Tudi včeraj je prišlo do manjših spopadov med množicami in vojsko, ki so bili najhujši v širazu na jugu države. V državj torej še yedno vre. Ljudstvo pa predvsem čaka na razvoj dogodkov,' saj je sedaj šah na potezi. Vsi upajo, da se bo končno odločil in zapustil državo. Carterjeva administracija pa še vedno vztraja na slepem zaupanju v Pahlavija, saj si drugače ne moremo pojasniti, da so ZDA poslale v Iran za 8,3 milijona dolarja kerozina, ki naj bi služil samo za ogrevanje. Američani nedvomno postajajo iz dneva v dan eoen izmed glavnih dejavnikov pri razvoju iranske krize. Vmešavanja v notranje probleme postajajo vedno bolj očitna. Ameriško brodov-je ni še zaplulo v Perzijski zaliv, a grožnja obstaja; ko niso uspele mahinacije o koalicijski vladi, naj bi ameriške interese reševala strategija topnjač in rožljanje z orožjem. Do sedaj je ameriške manevre najbolj ostro obsodila Sovjetska zveza, saj v njih občuti ost, ki je naperjena proti njej in ne samo proti iranskemu ljudstvu. Med obema velesilama se je že razvnela huda polemika, ki ji vsak dan dodajajo novega netiva članki moskovske Pravde, (voc) Volitve v Namibiji naj nadzoruje OZN WINDHOEK (Namibija) — Namestnik predsednika organizacije ljudstev jugozahodne Afrike (SWA PO) Daniel Tjongarero je izjavil, da bi se SWAPO udeležila volitev, če bi nad njimi imela nadzorstvo Organizacija združenih narodov. Predstavnik SWAPO je tudi pripomnil. da je drugi glavni pogoj o-zemeljska celovitost Namibije. LONDON — V anketi, ki jo je včeraj objavil britanski dnevnik «Daily Mail*. je bila za laburiste razveseljiva vest. Po dosedanjih nič kaj obetajočih napovedih, naj bi se ponovno dvignil ugled britanskih laburistov, liberalna stranka pa je Po podatkih ankete hudo nazadovala. vedencih* in prisilil Andreottija naj gre sam po kostanj v žerjavico in se pri tem, seveda, opeče ob kritikah KD ali KPI. To Bisaglia sam priznava z navidezno naivnostjo, ko pravi: »Dobro vem, da ima izbira ene ali druge trojice kandidatov splošno politično ozadje. Prav zato prepuščam predsedniku vlade zadnjo odločitev.* Prisotni časnikarji so izjavo prevedli v jezik navadnih smrtnikov tako-le: «Dragi Andreotti, vrv je pripravljena in ti se samo obesi,* Iz palače Chigi je niti uro pozneje prišel odgovor, v katerem je poudarjeno, da je za izbiro upraviteljev ustanov, ki vodijo državno gospodarstvo »pristojen ministrski svet in posamezni ministri*. Skratka, Andreotti ne sprejema, da minister vali nanj svoje odgovornosti. In dodaja : «Polemika o izvedencih in politikih je iz trte izvita.* Vsekakor pa niti Andreotti ne skriva svoje zadrege: kakšna imena naj napiše danes na pisma? Iz govoric, ki krožijo po hodnikih palače Chigi bo Andreotti (če se stvari ne bodo spremenile v teku noči) potrdil prvotni seznam kandidatur: Sette za IRI, Mazzanti za ENI, Fiaccavento za EFIM, Longo za INA, Colombo za CNEN in Cor-bellini za ENEL. In skoraj gotovo je, da pristojni komisiji (medparlamentarna komisija in pa komisija za industrijo) tega seznama ne bosta odobrili. Glasovanje o posameznih, torej nedogovorjenih imenih bo namreč tajno in iz žar lahko pridejo za Andreottija nova presenečenja. Prihodnjo sredo se medtem sestane vlada. Na dnevnem redu je triletni gospodarski načrt. Nova podvodna mina. P. P. BENETKE - V deželi Veneto danes ne bo izšel noben krajevni časopis, ker je deželni sindikat časnikarjev oklical protestno stavko zaradi neutemeljenega odpusta časnikarja Nicotre, ki je bil član sindikalnega odbora lista »H Mattino di Padova*. PRIHODNJO SREDO SREČANJE MED VLADO IN SINDIKALISTI RIM — Po enem mesecu oklevanja je predsednik vlade Andreotti odgovoril na zahtevo sindikatov in jih povabil na sestanek, na katerem bodo obravnavali vprašanje nujnih posegov v nerazvitih južnih pokrajinah. Srečanje bo v četrtek, 11. januarja, se pravi dan potem, ko bo vlada odobrila »triletko*. Neizbežno bo torej, da bodo sindikati že tedaj ocenili, čeprav še ne dokončno, vladne načrte in nato sklepali o splošni stavki, ki so jo bili napovedali za konec januarja, če vladni predlogi ne bodo zadovoljivi. Pred srečanjem so sindikalisti CG IL - CISL - UIL sestavili seznam osnovnih posegov, katerim se ne morejo odpovedati. Med temi naj omenimo samo kompleks Gioia Tauro v Kalabriji, re-kvalifikacijo jeklarne v Bagnoliju, nadalje železarne v Tarantu, ureditev namakalnih naprav v Apuliji, u-reditev kemijskega kompleksa na Siciliji in tako dalje. Medtem pa je odpadel sestanek med ministrom za delo Scottijem in sindikalisti, na katerem bi se bili morali dogovarjati o okvirnem zakonu za javno osebje. SNEG POBELIL VSO ITALIJO ""mm ! * kot v večini italijanskih mest, so se tudi Milančani zbudili pod belo državi hude prometne zastoje in človeške žrtve zaradi zasneženih in javljamo na zadnji strani ..... snežno odejo, ki je povzročila v vsej poledenelih cest. Obširni članek ob- (Telefoto ANSA) .......................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih».................................................................................................................................i.....iiiiiiiiiimiiimmitiiiiiMiiiiiiiv »REVOLUCIONARNE SILE* HITRO PRODIRAJ« PROTI PHNOM PENHIi Ena četrtina kampučijskega ozemlja v rokah upornikov in vietnamskih čet Glavno mesto bi utegnilo biti v kratkem popolnoma odrezano od ostalega dela države - Bojazen pred morebitnimi zunanjimi posegi - «NačeIno» stališče ZDA Enajst pogrešanih v brodolomu pri Salernu SALERNO — Pred salernskim pristaniščem se je včeraj potopila mala tovorna ladja «Stabia». E-najst članov posadke pogrešajo, e-den se je s plavanjem rešil do o-bale. Ladja je bila zasidrana pred pristaniščem, ko je sidro zaradi razbesnelega morja in močnih sunkov vetra pričelo orati po dnu. Ladja je butnila v čerj in se potopila. BANGKOK — Kampučijska mesta drugo za drugim padajo v roke u-pornikov in njihovih vietnamskih zaveznikov. Najmanj en četrt državnega ozemlja je že v rokah FUNSK — »združene fronte za nacionalno rešitev Kampučije* — predvsem pa se okrog prestolnice Pnom Penha čedalje bolj statika vojaški obroč. Potem ko so oddelki FUNSK pred dvema dnevoma zavzeli — ali osvobodili, odvisno pač od zornega kota — Kompong Čam, 70 km severno od glavnega mesta, so včeraj vietnamske čete in uporniki napadli področja južno od Pnom Penha in prodrli globoko proti mestu Neak Luong. Tu naj bi sc pripravljali, da prekoračijo reko Mekong samo petdeset kilometrov južno od Pnom Penha, s čimer bi bilo mesto odrezano od glavnega kompučijskega pristanišča Kompong Soma. To bi utegnilo biti usodno za glavno mesto. Spomnino se samo, da je bila prav prekinitev zveze s Kompong Somom eden glavnih vzrokov padca Lon Nolovega kolaboracionističnega režima v boju proti »rdečim Kmerom*. ........... MED CARTER1EM, SCHMIDTOM, CALLAGHANOM IN GISCARDOM Danes in jutri «vrh štirih» na Guadaloupu ST. FRANCOIS DE GUADALOU-PE — Na otoku Guadaloupe, ki je pravi raj za petične letoviščarje z vsega sveta, bo danes in jutri »vrh štirih velikih*, kakor ga nekateri s trohico evfemizma radi imenujejo. Gre za sestanek med Carterjem, Callaghanom, Schmidtom in Giscar-dom d'Esta.ingom, ki bodo napravili nekakšen obračun gospodarskih in političnih težav v mednarodnem okviru, kakor jih je od minulega 1978 prejelo v dediščino novo leto. Govori se, da bo snidenje neformalno, temu pa malokdo verjame že zaradi pomembnosti tem, o katerih bo tekla beseda med najvišjimi predstavniki .Amerike. Velike Britanije. Zvezne republike Nemčije in Francije. Mali vrh, kot ga zopet drugi označujejo, .je bil prvotno mišljen kot priložnost, da sd četverica zahodnih državnikov izmenja sodbe in predloge v zvezi s politično-strate-škim položajem na svetu v luči najnovejših mednarodnih dogodkov — normalizacija odnosov med ZDA in Ljudsko republiko Kitajsko, upočasnitev pogajanj SALT II., začasna prekinitev izraelsko-egiptovske-ga dogovarjanja in raznovrstni a-friški problemi od Rodezije do Etiopije. O vsem tem bodo sicer res razpravljali, kot bodo posvetili dokajšnjo pozornost verjetno tudi krizi v Turčiji, toda najbrž bo govor predvsem o nafti in ureditvi svetovnega in še posebej evropskega denarnega trga. Naftni problem je kajpak izbruhnil z decembrsko napovedjo držav OPEČ o povišanju cen »črnemu zlatu* za dejanskih 10,4 od sto v tekočem letu. sicer stopnjema skozi štiri poviške, katerih eden je že bil uresničen. Problem pa se je še zaostril zaradi iranskih, dogodkov: brž po božiču so se šahove dobave goriva Zahodu povsem usta vile, kar že samo na sebi razum- ljivo zaskrblja industrializirane (pa tudi druge) države, k temu pa gre dodati zmanjšano varnost tankerjev-velikanov na severni relaciji, kar utegne spravili z ravnovesja dosedanje razmerje med ponudbo in povpraševanjem. V VVashingtonu (kot drugod) si še nihče ni na jasnem, kaj bo z Rezo Pahlavijem, oziroma, kaj bo po njegovem morebitnem dokončnem odhodu s prestola. Zato pa Bela hiša že računa, da v primeru potrebe potegne iz zaprašenih pre dalov snop sporazumov, ki so bili sklenjeni v sklopu mednarodne a-gericije za energijo po naftnem em- bargu iz 1. 1973. Sporazumi, ki jih Francija ni |»dpisala, predvidevajo popolno in seveda smotrno porazdelitev vsega razpoložljivega surovega petroleja med države' podpisnice: te so sicer tudi v enakem razmerju podvržene določilom glede energetskega varčevanja. Denarni problem pa izhaja seveda iz francosko-zahodnonemšitega spora o mehanizmu, ki uravnava trgovino s kmetijskimi pridelki med državami z močno in državami s šibko valuto. Zaradi tega spora je bila tudi odložena uresničitev no vega evropskega denarnega sistema, ki je bila predvidena za. 1. ja- nuar. Splošen vtis je, da se bosta Giscard d’Estaing in Schmidt o tem otipljiveje pomenila na štiri oči prav na Guadeloupu, vendar si v Parizu glede rezultata pogovorov nihče ne dela utvar, saj je odvisno to vprašanje od notranjega gospodarskega in političnega položaja v Franciji in ZRN. ki sta si v tem pogledu pač dokaj različni; zlasti pa zato, ker bi sprejetje francoskih zahtev pomenilo skrčenje dohodkov za nemške kmetovalce, (dg) Na sliki (telefoto ANSA-UPI): francoski predsednik Giscard d’E-staing s soprogo na pariškem letališču pred odhodom na Guadaloupe. Kampučijski radio je včeraj poročal o ostrih bojih vzdolž celotne meje z Vietnamom in obtožil vietnamsko letalstvo, da je bombardiralo obljudena naselja in celo šole in bolnišnice. Bolj zanimiva so poročila ‘-hf-Hanoja, po katerih so »revolucionarne sile* v nekaj dneh «osvobodile» vrsto važnih mest, kot so Kratie, Bo Keo, Kompong Čam, Stung Treng, Veune Sai, Lomphat, Snuong, Chup, Dam Be in Sre Kek. Prav hitrost prodiranja priča o tem, da so uporniki zavzeli mesta skorajda brez boja in da se torej kampučijska vojska ni sposobna uspešno braniti. Če se položaj ne bo nenadno in nepričakovano spremenil — to pa bi bilo mogoče samo z zunanjim vojaškim posegom — potem bo obroč okrog Pnom Penha sklenjen že v nekaj dneh ter bi se lahko začel napad na prestolnico. Po mnenju številnih opazovalcev pa verjetno niti FUNSK niti vietnamski oddelki ne bodo sprožili napada na glavno mesto, ker bi to nedvomno sprožilo močne mednarodne reakcije. Glavni cilj FUNSK je verjetno prej padec režima.Pol Pota in Ieng Saryja kot pa vojaško zavzeti prestolnice. Ta cilj pa se zdi vedno bolj dosegljiv, še posebno, če naj verjamemo informacijam iz Hanoja, po katerih se prebivalstvo množično pridružuje upornikom, medtem ko na stotine vojakov zapušča vojsko in stopi v vrste »revolucionarnih sil*. V tem pogledu je zanimivo dejstvo, da je vietnamski tisk v zadnjih dneh prenehal govoriti o »četah nacionalne fronte*, se pravi FUNSK, in uporablja izraz »revolucionarne oborožene sile*, češ da gre že za široko ljudsko vstajo proti režimu v Pnom Penhu. Iz Pnom Penha se medtem množijo pozivi na Združene narode, na Waldheima, na varnostni svet in na »prijateljske države*, naj ustavijo «vietnamsko agresijo* (zadnji tak poziv je včeraj poslal princ Sihanuk, ki se sicer že dve leti in pol ne ukvarja več s politiko), po drugi strani pa je jasno, da je v tem trenutku in v položaju, kakršen je sedanji, povsem nemogoče, da bi sprti strani sedli za pogajalno mizo. Na splošno prevladuje mnenje, da bi samo tuja (kitajska?) vojaška intervencija lahko rešila pnompenške voditelje, v takem primeru pa bi kampučijski konflikt utegnil zadobiti neslutene obsežnosti in bi lahko celo privedel do direktne konfrontacije med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. ZDA medtem opazujejo in čakajo. Glasnik državnega departmaja Hod-ding Carter je včeraj izjavil, da ZDA nasprotujejo vsakršni intervenciji tretjih držav proti kampučijskemu režimu, pri tem pa je takoj dodal, da gre za načelno stališče, ki ne pomeni podporo Pnom Penhu. Carter je tudi izrazil zaskrbljenost, da ne bi vietnamsko-kampučijski konflikt »degeneriral* in povzročil »neposreden poseg* velesil, po drugi strani pa je dejal, da ameriško zunanje ministrstvo ne razpolaga z informacijami, po katerih bi lahko zagovarjali tezo o direktnem sodelovanju sovjetskih vojaških strokovnjakov v vojni. Kot je znano, so v Pnom Penhu trdili, da vietnamska vojaška letala »mig*, ki bombardirajo kampučijsko ozemlje, upravljajo sovjetski piloti. In končno je Hodding Carter še dejal, da bi ZDA podpirale morebitno zahtevo po vključitvi kampučijsko vietnamskega spora na dnevni red varnostnega sveta OZN. seveda v primeru, da bi bila ta zahteva postavljena. Kitajski «Ljudski dnevnik* pa je včeraj objavil zelo oster napad na Vietnam in trdil, da se bo »agresija* končala s »sramotnim bankrotom* hanojskega režima. List pravi, da je kampučijsko ljudstvo o-dločeno, da vztraja v »odporniškem boju proti agresiji*, medtem ko bi Vietnam z invazijo Kampučije želel postaviti temeljni kamen svojemu bodočemu imperiju. To pa dokazuje, zaključuje «Ljudski dnevnik*, da je Vietnam »ob podpori sovjetskih hegemonistov postal nevarno vojno žarišče, ki ogroža mir in stabilnost na azijskem jugovzhodu*. S svoje strani pa je moskovski radio obtožil Kitajsko, da skuša izvesti »hlokado* vietnamske obale, da bi uresničila svoje neutemeljene ozemeljske zahteve glede otokov Paracels in Spratley, ki pa zgodovinsko pripadala Vietnamu, (tm) RIM — Zaradi nenadne slabosti je včeraj umrl Giovanni Evangelisti. oče podtajnika v predsedstvu vlade. Se bodo pogajanja med Izraelom in Egiptom začela še ta mesec? TEL AVTV — V Izraelu zaenkrat še niso potrdili vesti, po katerih naj bi se pogajanja za mirovni sporazum med Egiptom in Izraelom pričela že v prihodnjih desetih dneh. Telavivski tisk pa si je enoten, da je na tem nekaj resnice, čeprav gleda z velikim pesimizmom na to, da bi imela pogajanja uspeh. Vplivna dnevnika Haaretz in Maa-riv pišeta, da bo v prvi fazi pri obnovi pogajanj za sklenitev mirovnega sporazuma prišlo do srečanja med diplomatskimi in pravnimi izvedenci obeh držav in šele v drugi fazi, ko bodo juridični problemi rešeni, se bosta sestali delegaciji, ki ju bosta vodila Mustafa Khalil za Egipt in Moše Dajan za Izrael. Glede tega pa je glasnik predsedstva izraelskega ministrskega sveta dejal, da niso sprejeli še nobenih odločitev. Neki izraelski diplomatski predstavnik v Washingtonu je sicer izjavil, da se bodo pogajanja ponovno pričela v drugi polovici tega meseca v ameriški prestolnici, kar pa sta zanikala tako Bela hiša, kot tudi Tel Aviv. Tisk izraelskega glavnega mesta pa kljub vsemu citira nekatere vladne kroge, po katerih se da sklepati, da se bodo pogajanja vendarle pričela. Tudi v Kairu so včeraj pregledali položaj okrog stanja oziroma mrtve točke, na kateri so trenutno pogajanja za mirovni sporazum PRETEKLO NOC V RIMU Aretirana mlada zakonca ki naj bi pripadala RB Luigija Novellija in Marino Petrello dolžijo posesti orožja in «sodelovanja v oboroženi tolpi> RIM — Agenti rimskega Digosa so prejšnjo noč aretirali diva mlada zakonca pod obtožbo, da pripadata rdečim brigadam. Aretiranca sta 25-letni Luigi Novelli, po poklicu kovač, in njegova 25-letna žena Marina Petrella, otroška vrtnarica. Policijski agenti v popolni bojni opremi so včeraj zjutraj še pred 6. uro obkolili njuno stanovanje v četrti Tcrpignattara in nato vanj vdrli, ko sta zakonca še spala. V stanovanju je bil tudi njun komaj 8 mesecev star sin. Moža so odpeljali v zapor v Regina Coeli, ženo pa v Rebibbio, kjer sta na razpolago sodnim oblastem. Obtožnica proti zakoncema govori o «posesti vojnega orožja* in o »sodelovanju v oboroženih tolpah*. Na Digosu pravijo, da sta zahajala v «brlog» rdečih brigad v Ul. Gradoli, kjer je nekaj časa stanoval tudi domnevni vodja »rimskega voda* RB Marino Moretti. Po mnenju policije je imela predvsem Marina Petrella sorazmerno visoko mesto v hierarhiji brigadistov, kot naj bi izhajalo tudi iz neka terih dokumentov, ki so jih našli prav v Ul. Gradoli in ki naj bi jih lastnoročno napisala Petrello-va. Agenti Digosa so pričakovali, da bodo v stanovanju zakoncev našli še neko drugo žensko, prav tako domnevno brigadistko, katere imena pa seveda niso sporočili. Ta ženska, ki naj bi bila zaposlena v neki javni upravi, naj bi po prepričanju Digosa imela v okviru RB zelo važno vlogo. Za sedaj še ni točno znano, kako je policija prišla na sled zakonce- ma. Poleg hipoteze, da so ju izsledili na osnovi dokumentov iz Ul. Gradoli, se je tudi govorilo, da naj bi moža aretirali v zvezi z epizodo, ki se je pred dnevi dogodila na genovski železniški postaji, kjer je neki domnevni brigadist pozabil v vlaku torbico z važnimi dokumenti o delovanju RB. Ko se je fant zavedel, da je pozabil torbico, je z avtom nekega prijatelja pohitel na naslednjo postajo in spet stopil na vlak, kjer je celo zagrozil vlakovodji s samokresom, preden je zbežal. Torbico pa je takrat že i-mela v rokah policija, kateri jo je izročil naključni najditelj. Med dokumenti, ki so jih našli v torbici — kot so včeraj sporočili — so bili tudi nekateri zapiski v nemščini, ki so se nanašali na smrt voditeljev «tolpe Baader - Meinhof* v zaporu v Stammheimu. To naj bi bil še en dokaz o povezavah med rdečimi brigadami in nemško »Rote Armee Fraktion*. Drugi dokument pa naj bi bil označen kot »strateška resolucija štev. 6.» ter naj bi nosil naslov »osnutek dokumenta o ugrabitvi, jetništvu, procesu in eksekuciji posl. Alda Mora*. (tm) RIM — Predsednik vlade Andreotti je tudi uradno odgovoril na pismo predsednika republike Pertini-ja. v katerem ga je opozarjal na dejstvo, da mora vlada določiti vsoto denarja za kritje zdravstvene reforme. Andreotti v daljšem pismu navaja finančne podatke in postavke, iz katerih bo vlada črpala u-strezna sredstva. TRŽAŠKI DNEVNIK 5. januarja 1979 OBRAZlOmVZAKONSKCeA PRIOLOM KPIV LJUDSKEM DOMNA PONČANI ZAGOTOVITEV GLOBALNE ZAŠČITE SKRB SLOVENCEV IN ITALIJANOV Sen. Jelka Gerbec opisala značilnosti osnutka KPI, ki nikakor ne ogroža pravic italijanskega prebivalstva, kot skušajo prikazati šovinistični krog1 V Ljudskem domu v Ulici Ponzia-na se je sinoči zbrala zelo številna in pozorna publika na javno razpravo, ki sta jo priredili komunistični sekcija za Sv. Jakob in Pončano o »Vsebini in smotrih zakonskega predloga KPI za zaščitne norme za italijanske državljane slovenskega jezika*, član pokrajinskega tajništva KPI Pasi je ob otvoritvi poudaril, da spada srečanje v okvir vrste pobud, ki jih bo stranka izvedla med javnim mnenjem v odgovor na kampanjo glasila Liste za Trst, ki popolnoma potvarja dejstva in ustvarja ozračje napetosti in razdora. Po kratkem pozdravu v slovenščini je nato senatorka Jelka Gerbec obrazložila v italijanščini (saj je bilo srečanje namenjeno ravno boljšemu upoznavanju italijanskega prebivalstva s problematiko) zakonski predlog KPI o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V nekaj stavkih je najprej orisala težko zgodovino Slovencev v naši deželi, velik delež, ki so ga prispevali za zmago nad fašizmom in tridesetletne enotne napore ob podpori demokratičnih strank za priznanje zaščite, ki jo predvideva ustava. Izrazila je prepričanje, da so se razmere izboljšale, pri čemer je omenila slovesne izjave javnih oblasti, političnih in cerkvenih, srečanja enotnih slovenskih delegacij s predstavniki vlade in parlamenta ter zgodovinsko srečanje s predsednikom republike. Sedaj je treba vendar preiti od besed k dejanjem, je poudarila sen. Gerbčeva, in je pri tem pozitivno, da se je parlamentarni postopek že začel, s pozitivnim mnenjem senatne komisije za kmetijstvo o zakonskem predlogu KPI. O njem in o predlogu PSI ter peticiji SSk bo moralo izraziti mnenje kar 8 komisij senata. Počakati bo tudi treba na odločitve vlade, če bo namreč predložila svoj predlog ali a-mandmaj e k že predloženim o-snutkom, pri čemer se je pa Andreotti obvezal, da si bo prizadeval, da bi mogel biti zakon odobren pred volitvami za evropski parlament (ki bi morale biti junija). Opisala je nato glavne značilnosti osnutka KPI: enako obravnavanje Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini, izenačenje slo- POZIV DRUŽBE ENEL Varčujte z elektriko! •Ort Zaradi izrednega vala mraza se je v zadnjih dneh znatno povečala poraba električne energije. Marsikdo namreč uporablja elektriko za ogrevanje. Družba ENEL zato poziva prebivalstvo, naj omeji porabo električne energije v konicah, to je od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, predvsem tako, da ob tistih urah ne uporablja gospodinjskih strojev. izrazilo potrebo, da bodo v njih primemo predstavljeni tako krajevni kmetje, kot slovenska narodnostna skupnost. Upravitelji ustanove so obljubili, da bodo sporočena iim stališča upoštevali, kolikor je v njihovi pristojnosti. Na sejmišču gradijo nov paviljon Na tržaškem velesejmu so že začeli s pripravami na prvo letošnjo prireditev, ki bo 3. salon naprav za navtični turizem in taborjenje »Nau-ticamp 79». Prireditev bo na sporedu v času od 24. marca do 2. aprila. Za druge prireditve, ki si bodo sledile v letošnjem letu, niso še bili določeni datumi, razen za 31. med- narodni velesejem, za katerega je bil določen čas — v skladu z drugimi sejmi mednarodnega značaja — od 16. do 28. junija . Medtem se nadaljuje delo za postavitev novih paviljonov na razstavišču. Paviljona A in C vzdolž Ul. Settefontane so podrli, namesto njih pa bodo kmalu začeli postavljati večji enotni paviljon s površino 4.000 kv. metrov. Tudi ta paviljon bo opremljen z ogrevalnimi napravami, tako da ga bodo lahko uporabljali za razne sejemske prireditve in razstave čez vse leto. Sestavljen bo iz predpripravljenih elementov, tako da bo njegova gradnja hkrati hitrejša in cenejša kakor tradiciona-ne gradnje. Zato so pri vodstvu velesejma prepričani, da bo novi paviljon nared že pred začetkom letošnjega mednarodnega velesejma. OB POLNIM IZVAJANJU IAKONSKCCA ODLOKA ŠTIV. 813 Tarife na avto cesti Trst-Videm-Benetke bi morale poskočiti poprečno za 65-70% Koncesionar, družba «Autovie Venete», opozarja, da deželno gospodarstvo ne more prevzeti tolikšne dodatne obremenitve na področju prometa V zvezi z napovedanimi poviški cestnin na italijanskem avto cestnem omrežju, je družba »Autovie Venete*, ki upravlja avto cesto Trst - Videm - Benetke, sinoči izdala daljše poročilo, v katerem o-pozarja na porazen povišek, ki bi ga morala v poprečju vpeljati na omenjeni avto cesti, če bi polno spoštovala določila zakonskega odloka štev. 813 (o katerem smo že pisali v včerajšnji številki). Medtem ko bodo cestnine v Italiji poskočile v poprečju za 20-25% — naglaša poročilo — bi zaradi sedanjih razmeroma nizkih tarif na avto cestnem omrežju Furlanije -Julijske krajine tarife morale poskočiti v razmerju 65% za tovornjake in 70% za osebna vozila. Družba, ki opravlja neko avto cesto, nima namreč pri določanju OBISK V ZASEDENI PREDILNICI Delavci «San Giusto v obratu do začetka nove proizvodnje Prihodnji teden odločilno srečanje med deželnim odbornikom in lastniki tovarne? - Vsak dan v predilnici 3 zasedbene izmene venske z nemško in francosko narodnostno manjšino v Italiji, zagotovitev jezikovnih in kulturnih pravic, soudeležba pri izbirah družbenega in gospodarskega razvoja krajev, kjer Slovenci živijo. Ne gre torej za nobeno nevarnost za italijansko prebivalstvo, kot bi hoteli prikazati šovinistični krogi okrog Lege nazionale, LpT (v kateri se pa nekateri od takih kampanj ločujejo) in MSI, ki jih je sen. Gerbec obsodila. Razvila se je nato zelo živa in dolga razprava, med katero so nastopajoči iz delovnih in življenjskih izkušenj utemeljevali potrebo po vsestranski zaščiti Slovencev in po u-vajanju dvojezičnosti v javnih ustanovah in v šolstvu, kot pogoj za boljši in skladnejši razvoj obeh skupnosti. Zato je treba izkoristiti vse možnosti za seznanjanje krajevne i-talijanske javnosti z demokratičnim pomenom zagotovitve nemotenega razvoja Slovencev v Italiji, tudi prek razprav v rajonskih svetih, da se temu plemenitemu smotru zagotovi podpora vseh demokratov. Tako so se glasili predlogi velike večine številnih nastopajočih v razpravi, in v tem smislu so bili tudi zaključki sen. Gerbčeve, ki je med razpravo odgovorila tudi na več podrobnejših vprašanj. Srečanje KZ z vodstvom EZIT V sredo sta na sedežu Ustanove za tržaško industrijsko področje (EZIT) njen predsednik Antonin: in član upravnega odbora, dolinski župan Švab sprejela zastopstvo tržaške Kmečke /teze. Predmet razgovorov so bile predvsem najemne pogodbe za zemljišča v Žavljah, ki so prek razlastitev postala Že dav no last ustanove, ker pa še niso bila uporabljena za industrijo, so jih dovolili obdelovati nekaj desetinam vrtnarjev. Pred kratkim jim je EZIT predlagala znatne poviške najemnin, zato je naša strokovna organizacija posredovala, da ostanejo v znosnih merah in je \čeraj ustanova obljubila, da bo zadevo vzela ponovno v pretres. Na sestanku so obravnavali tudi možnosti uporabe Osapske doline za mešane kmetijsko-industrijske pobude. ki jih .je treba še poglobiti in preveriti. V zvezi z nedavno odobrenim novim statutom ustanove in razširitvijo njenih upravnih organov, je zastopstvo. Kmečke zveze Perečemu vprašanju predilnice »S. Giusto* še vedno ni videti pozitivnega izhoda. Zadnji sestanek (v sredo zvečer) med trgovcem Ve-chicem, ki se že dalj časa zanima za to, da bi prevzel predilnico v najem, in deželnim odbornikom za industrijo Rinaldijem, ni pripomogel k razčiščenju celotne zadeve. Lastnik tovarne je družba Fabocart, ki je sicer lastnica štivanske papirnice in ki pripada znanim založnikom Fabbri. Prejšnji tovarnar Ber-sini je imel tudi v najemu obrat in je ob zapadlosti ustrezne pogodbe (15. decembra lani) opustil proizvodnjo in se posvetil drugemu delu. Kar čez noč je ostalo 58 ljudi brez zaposlitve (gre za dva uradnika, 15 delavcev — v glavnem so bili zaposleni kot mehaniki, ostalo so ženske), kar je toliko hujše, ker se poprečna starost prizadetega o-sebja suka okrog 45 let. Največ delavcev in delavk je iz Trsta, nekateri pa prihajajo v tovarno iz vasi v dolinski in miljski občini. Zapisali smo, . da prihajajo v tovarno. Kljub ustavljeni proizvodnji, je namreč delavstvo dejansko vsak dan prisotno v obratu, in to od 18. decembra dalje, ko so obrat zasedli v znak protesta zaradi brezbrižnosti delodajalca in pristojnih javnih organov. Uredili so si turnuse, kakor če bi redno delali: prva izmena od 6. do 14. ure, druga od 14. do 20. ure, ponoči pa so na vrsti moški. Včeraj smo delavce obiskali v zasedenem obratu: ženske so večinoma pletle, delavci pa so se pogovarjali o najnovejšem razvoju dogodkov. Zvedeli smo, da je odbornik Rinaldi sindikalnim predstavnikom zagotovil, da se bo prihodnji teden sestal z lastniki tovarne, s katerimi bo skušal doseči sporazum za oddajo obrata novemu možnemu najemniku pod pogoji — kar zadeva višino najemnine in trajanja pogodbe — ki naj bi bolj ustrezali Vechi-cevim željam. Delavstvo zato z zaskrbljenostjo, hkrati pa tudi z določenim upanjem, pričakuje izid napovedanega sestanka, iz katerega naj bi končno izšla prepotrebna rešitev in zagotovilo za nadaljnjo zaposlenost vseh 58 prizadetih delovnih moči. Na našo željo so nam delavci rade volje razkazali tovarno: predilnica je nekoč (pred 15 leti) zaposlovala do 550 ljudi in temu primerne so tudi razsežnosti obrata. Večina strojev je stala že pred 15. decembrom lanskega leta, ko je proizvodnja prediva znašala le še 1400 -1500 kg dnevno. Predivo je tovarna dobavljala predvsem v notranjost I-talije, pa tudi v tujino, zlasti v Švico; surovine — bombaž — p; so prihajale iz Egipta in iz Sudana. V zadnjih treh letih je tovarna prejela za svoje proizvode kar pet visokih priznanj, od tega eno priznanje v evropskem merilu. Kako pa poteka življenje v zasedeni tovarni? Med ogledom so nam delavci povedali, da so imeli velik problem z ogrevanjem, saj jim je že decembra zmanjkala nafta. To pa so med zasedbo že dvakrat pripeljali, prvič po nalogu pokrajinske uprave, drugič pa na pobudo sindikalnih organizacij. Delavstvo je bilo deležno številnih obiskov in izrazov solidarnosti — o tem smo že poročali — z denarno pomočjo pa so se zaenkrat oglasili iz miljske ladjedelnice Alto Adriatico in iz Tovarne velikih motorjev pri Boljun-cu. Najtežje je bilo med božičnimi in novoletni prazniki, ko so morali pripeljati v zasedeno tovarno tudi o-troke. Sicer pa — pravijo — življenju v tovarni smo tako navajeni. Važno je le, da se bo zadeva rešila, pa čeprav z novo najemninsko pogodbo (od leta 1972 je tovarna že trikrat zamenjala najemnika). V tem trenutku se zdi najboljša rešitev ta, da bi podjetnik Vechic prevzel tovarno ' najem ter jo nato odkupil. Vsekakor pa smo trdno o-dločeni nadaljevati z zasedbo vse dotlej, dokler ne bo naša prihodnost v obratu trdno zajamčena — so nam zatrdili ob odhodu. • Tržaška občina je odprla nov poštni tekoči račun naslovljen na občinsko blagajno za vplačevanje taks na občinske koncesije y višini taks na državne koncesije. Rok za vplačanje zapade 30. maja 1979. V TOVARNI VELIKIH MOTORJEV Pomembno naročilo iz Abu Dhabija Ministrstvo za vodo in električno energijo v Abu Dhabiju je naročilo pri Tovarni velikih motorjev (Bo-ljunec) gradnjo 18 motorjev. Naročilo, katerega vrednost znaša 7 milijonov 730 tisoč dolarjev, je prvi primer sodelovanja med tržaško industrijo, ki zaposluje okrog 3000 ljudi, in neko arabsko državo. Motorji bodo poganjali elektrogenera- torje v štirih bolnišnicah, sedmih stanovanjskih blokih in enem hotelu, dva pa'bosta nameščena v centrali v kraju Jour Yafoor nedaleč od Abu Dhabija. Skupna zmogljivost vseh motorjev bo znašala 30 tisoč kilovatov. Tovarna velikih motorjev bo poskrbela tudi za strokovno usposobitev osebja, ki bo streglo motorjem. V ta namen bodo pri Boljuncu organizirali poseb-ue kvalifikacijske tečaje. OBVESTILO CIRILMETODARJEM Udeležencem srečanja ob 90-letni-ci Ciril-Metodove šole sporočamo, da si lahko ogledajo in nardčijo slike s srečanja v Odseku za zgodovino v Ul. Petronio 4, vsak dan od 8. do 13. ure. višine cestnin proste roke, temveč .je vezana na ustrezna določila koncesijske pogodbe. Že v začetku leta 1978 bi morala družba «Autovie Venete* povišati tarife za 50%, vendar jih je le za 30%, saj se je dobro zavedala — pravi nadalje poročilo — kakšnega pomena so ceneni prevozi po cestah za obnovo potresnih območij Furlanije in za gospodarski preporod Trsta v skladu z določbami osimskega spora zuma. Poročilo nadalje poudarja, da bi od omenjenega poviška ostalo družbi le 14% dodatnega finančnega priliva, tako da bi polno izvajanje zakonskega odloka navsezadnje spravilo tudi »Autovie Venete* med tiste družbe s področja cestnega prometa, ki redno poslujejo z izgubo. Da ne omenimo škode, ki bi jo utrpelo deželno gospodarstvo, če so cestnine na deželnem avtocestnem omrežju zdaj razmeroma nizke — pravi na koncu poročilo — ni slučajna sreča: dežela in druge javne ustanove so namreč svoj čas zagotovile družba iz Milana. Z Gaberjem je pri sestavi besedila sodeloval pisatelj Luporini, za glasbo Franco Battiato in Giusto Pio, kot koordinator pa Giorgio Casellato. Za tehnični del predstave sta poskrbela Gianfraneo Aiolfi in Giancarlo Messaggi. Predstava «Polli dl alleva-mento« ni samo recital vsekakor zanimivega in dobrega pev-frn »Pošten*. TRIINPOLTONSK1 zunanji hranilnik za nafto zelo ugodno oddam. Telefon 211221 med 19. in 20. uro. PRODAJAM zemljišče ob avtocesti pri Križu 2900 kv. m. Telefonirati na štev. 225185. KUPIM ali menjam stare kovance 1-talije. Avstrije in Jugoslavije. Re-flektante prosim, da se udeležijo rednega sestanka «Notranjskega društva zbiralcev Postojna*: sestanki so redno vsako prvo nedeljo in drugi torek v mesecu v hotelu Kras Postojna v mali dvorani. lahko pa tudi pri meni, frizerski salon Janko Ozbič — Ljubljanska 24 - Postojna. ODDAJATE stanovanje? Vzamemo , v najem stanovanje ali hišo v okolici Trsta. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Stanovanje». NA PRODAJ kuhinjska kredenca v dobrem stanju. Oglasiti se pri O-skarju Jamniku, 63000 Celje, Slomškov trg št. 8. IŠČEM pisalni stroj v dobrem stanju za domačo rabo. Telefonirati na št. 824787 (Bisiacchi). IŠČEM hišo staro ali novo z vrtom ali brez. Tudi zazidljivo zemljišče. Telefonirati na št, 228390 ZAVEDEN Slovenec' išče trisobno sta novanje ali hišo v Bregu. Telefo nirati na št. 231908. PRODAM violino (1/1) in malo »gasilsko* črpalko po zelo ugodni ceni. Oglasite se na telefonsko številko 066 24211 vsak dan od 6. do 12. ure. AVDITORIJ V nedeljo se bodo nadaljevali nedeljski koncerti s programom, ki bo v bistvu nadaljevanje prireditev v počastitev Vivaldija. Nastopila bosta komorni orkester gledališča Verdi in pa komorni zbor istega gledališča. Izvajali bodo «Credo» za zbor, godala in orgle ter «Gloria» za soliste, zbor, dve oboi, dve trobenti, godala in orgle s solistkama Mario Loredan in Aracelly Haengel. Baletni ansambel gledališča Verdi bo nastopil v dneh 5., 6., 8., 9. in 10. januarja ob 11.30 s posebnim sporedom za šole. Ravnateljstva, ki so zainteresirana se lahko obrnejo na tiskovni urad gledališča Verdi (tel. 62-931). Predstave so brezplačne. Prosveta Jutri, 6. t.m., ob 20.30 v novem Kulturnem domu (bivši kino Iris) na Proseku bo gostovala dramska skupina SPD Tabor z Opčin z Brechtovim delom Puške gospe Carrar. Režija in priredba Drago Gorup. A-materski oder «J. Štoka* s Proseka-Kontovela vabi na ogled predstave. TRŽAŠKA KNJIGARNA sporoča cenjenim odjemalcem, da bo zsftfta danes, 5. in jutri, 6. januarja 1979, zaradi agenture. ;• udoma v a IZJAVA SOVODENJSKEGA ZUPANA JOŽEFA ČEŠČUTA Občinska uprava v Sovodnjah naj nadaljuje svoje odgovorno delo v korist prebivastva v Češčut je umaknil svojo ostavko potem, ko so mu politične sile izrazile podporo v njegovem delovanju na čelu občine Včeraj-danes Danes, PETEK, 5. januarja SIMEON Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35 — Dolžina dneva 8.49 — Luša vzide ob 11.48 in zatone ob 00.00 Jutri, SOBOTA 8. januarja TRIJE KRALJI Vreme včeraj: najvišja temperatura 2,6 stopinje, najnižja —3,6, ob 13. uri —2,6 stopinje, zračni tlak 1011,3 mb pada, vlaga 52-odstotna, nebo 9 desetink pokrito, veter 7 km na uro jugovzhodnik, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 4. januarja se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa 16 oseb. RODILI SO SE: Mara Martinčič, Diana Prodan, Elisa Cantarutti, Christian Sicuri, Christian Cova, Vincenzo Caruso. UMRLI SO: 82-letni Tommaso Giordano, 72-let.na Norma Maffioli por. Berce, 78-letna Anna Mavec vd. Krizmancic, 83-letni Domenico Contento, 53-letna Concetta Lionetti, por. Lanotte, 82-letni Galliano Fio-renčis, 86-letni Pietro Marsilli, 68-letna Giliera De Biasio vd. Tomma-si, 84-letna Mercede Fakin vd. Sol-linger, 63-letna Olga Stokelj vd. Sirk, 28-letna Paola Rizzi por. Dol-fini, 84-letna Maria Zedovnik vd. Sciuka, 50-letna Luigia Scodavolpe por. Curri, 80-letna Luigia Smerdu vd. Vidmar, 82- letni Ugo Imeri, 61 letni Giuseppe Severi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi-rama raki. drevored 117 Ul. Combi 9. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. «Svetovalci ste dokazali, da smo v našem občinskem svetu vedno vodili pravilno linijo v korist vsega našega prebivalstva. Ta linija je bila vedno enotna in vi ste jo tudi na zadnji seji odločno podprli. Ker nas čakajo velike in odgovorne naloge v upravljanju naše občine in ker ste me vsi soglasno podprli, umikam svojo ostavko, ker sem z varnj mnenja, da mora občinska uprava nadaljevati svoje odgovorno delo*, tako je dejal v četrtek zvečer na občinski seji so-vodenjski župan Jožef češčut in potrdil umik svoje ostavke, ki jo je dal v lanskem novembru, potem ko je bil grobo napaden v glasilu komunistične partije «TUnita». V svojih izvajanjih je župan češčut dejal tudi, da je bilo žalostno, da je prišlo do take krize v občinski upravi, ki so jo povzročili zunanji faktorji, še bolj žalostno pa bi bilo, je dejal, ko bi imeli danes 300 brezposelnih, če bi bili tovarno zaprli. Jožef češčut je tudi jasno povedal, da ni nikdar, niti v tem primeru, zlorabljal svojega položaja župana. Akcijo med delavstvom za ohranitev delovnih mest, v kateri je sodeloval, je vodil jasno in v prepričanju, da je treba ohraniti čimveč delovnih mest, kajti izkušnja Lacega je zelo bridka in je hudo prizadela prebivalstvo sovodenjske občine. Naša občina je vedno delala v korist delavcev, treba pa je imeti v tej akciji tudi sposobnosti in imeti določene mere. Hudo je bilo s skoro dvomesečno krizo v občini, občutil sem jo jaz, je dejal češčut, občutili so jo vsi občani. Naša politika je osnovana na resnosti, osnovana predvsem na tem, da ostanemo tu Slovenci, hočemo pa od vseh sodelovanje in lojalnost. Ko je govoril o polemikah na račun svoje osebe, je dejal, da je bilo to, kar so mu naprtili, deloma preklicano, in da je prepričan da se mora stvar premostiti ter nadaljevati s poštenim in vestnim upravljanjem občine. V svojih posegih so vsi Svetovalci podprli odločitev Jožefa češču-ta, da ostane na županskem mestu. Niso pa si bili edini v ocenjevanju dogodkov. Remo Devetak od Slovenske skupnosti je dejal, da je izjava posioške federacije KPI premajhen umik od tega, kar je bilo prej izjavljenega, da sovo-denjska Sekcija. KPI ni prav ravnali, ko ‘je izMa letak dan $#-tem, ko.je občinski svet soglSSrtt) sklenil, da je treba s podobnimi akcijami nehati'1 "Kritiziral je tudi osebne napade s strani* nekaterih posameznikov. 1 Svetovalec večinske liste Občinska enotnost Emil Tomšič je dejal, da ni pričakoval velikih opravičil od tistih, ki ne poznajo sovodenjske realnosti,^ pričakoval pa je, da bi domačini drugače gledali na domačo realnost, jn s tem omenil predvsem na voditelje krajevne komunistične sekcije. Svetovalec SSk Branko Černič je kritiziral tiste sile, ki so povzročile krizo in dejal, da bi bilo treba več sodelovanja na krajevni ravni med vsemi političnimi silami. Odbornik Ven ko Devetak je poudaril enotnost ustvarjeno v občinskem svetu, dejal pa je, da ni bil letak sovodenjske sekcije KPI usmerjen proti županu osebno, marveč proti akciji, ki ni služila, po mnenju komunistov, enotnosti de ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENI'AS od 22. do 7. ure: telet štev. 732 627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica tel. 226 165: Opčine: tel. 211001; Pro sekt tel. 225 141 Božje polje: Zgo nik: tel 225-596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel 209-197; žav|je-tel. 213-137: Milje: tel. 271024 SPDT javlja, da je v nedeljo. 7. januarja, odhod avtobusov na smučarske tečaje točno ob 6. uri zju traj na Foro Ulpiano. , OBVESTILO Zaradi notranjih preureditev pri urejevanju časopisa bomo od ponedeljka, 8. t.m sprejemali vse objave v raznih rubrikah (izleti, razstave, razna obvestila, prosveta itd.) ter uokvirjene oglase društev in drugih organizacij najkasneje do 14. ure dneva pred objavo. lavcev. Za druge napade pa jaz ne odgovarjam, je dejal prof. Devetak. Svetovalci so zatem z glasovanjem potrdili umaknitev županove ostavke. Oiožief češčut je zatem zaželel vsem uspešno in složno nadaljevanje dela v dobrobit vsej so-vodenjski skupnosti. V kratkem bo sklicana druga seja občinskega sveta. Na njej bodo izvolili novega odtriirnika. Prihodnji tedlen s® bo delegacija sovodenjske občine udeležila svečanosti ob prazniku pobratene občine Škofja Loka. Ni bilo pouka -učilnice premrzle Učenci osnovne šole «Duca d’Aosta* v Tržiču so včeraj imeli pouka prost dan. Zaradi slabega delovanja centralne kurjave so bili namreč šolski prostori zelo hladni, saj so namerili v razredih komaj nekaj nad plus šest stopinj. Delegacija staršev in učiteljev o-menjene šole pa je dopoldne obiskala tudi županstvo ter protestirala zaradi nastalega položaja pri pristojnem odborniku. Menda je do okvare centralne ku- rjave prišlo zaradi premajhne količine goriva v hranilniku. Včeraj je občina poskrbela za nabavo nove količine gorilnega olja, tako da bo že danes najbrž pouk potekal brez težav. Delegacija Štandrežcev danes pri Dc Simoneju Danes popoldne ob 16.30 bo soriški župan De Simone sprejel delegacijo odbora za postavitev partizanskega spomenika v štandrežu. Sestanka se bodo udeležili tudi nekateri občinski svetovalci ter predsednik rajonske konzulte Valter Reščič. Namen današnjega srečanja je seznaniti načelnika mestne uprave s potekom akcije, ki .je do zdaj v glavnem zelo lepo uspela. Iz tržiške bolnišnice V tržiški bolnišnici so včeraj nudili prvo pomoč 47-letni Marri So-ledad Plaza Valvo, ki stanuje v Tržiču, v Ulici Bologna 2. Laže se je ranila v prometni nesreči na Ulici Rossini v Tržiču. Ozdravela bo v osmih dneh. OB 15. URI V KINODVORANI «RISTORI» N NEDELJO V ČEDADU SREČANJE EMIGRANTOV Manifestacija narodnostne identitete - Pozdrav Maria Collija - Bogat kulturni program V nedeljo, 7. januarja, ob 15. uri priredijo slivenska kulturna društva in Zveza izseljencev iz Benečije tradicionalni dan emigranta, ki bo v gledališču «Ristori» v Čedadu. Ta praznik se je razvil iz prireditve, ki jo je prosvetno društvo šivan Trinko* pričelo prirejati v svojem sedežu pred več kot 10 leti. Iz skromnih srečanj, katerih so se sprva udeležili le na prosvetno društvo navezani emigranti, je e-migrantski dan prerasel v pravo manifestacijo ljubezni izseljencev do svojega rodnega kraja, jezika, šeg in običajev, manifestacijo, ki je postala eden izmed bistvenih e-lementov politike narodnostne identifikacije beneških Slovencev ter sredstvo v boju za ustvarjanje pogojev, v katerih bi naši rojaki na Videmskem prišli do tistih pravic, ki jih imajo Slovenci na Goriškem in na Tržaškem. Dneva emigranta se v velikem številu udeležujejo tudi predstavniki vseh kulturnih in političnih slovenskih sredin v Italiji. Na takšen način se izkazuje globoko občutena solidarnost celotne manjšine z bojem emigrantov in vseh beneških Slovencev za narodni, kulturni, gospodarski in splošni družbeni napredek. Prireditev utrjuje vezi med Slovenci na Tržaškem Goriškem in v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini, ter za našo stvar mobilizira tudi ugledne italijanske prijatelje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu FINANČNE TEŽAVE SO ZAENKRAT MIMO Plavalni bazeni na Rojcah ponovno odprti občinstvu Nekaj konstruktivnih predlogov za boljše delovanje in večje izkoriščenje objekta Finančne težave v zvezi z uprav Ijanjem občinskih bazenov na Rojcah, o čemer smo poročali 29. decembra, so menda delno in začasno premoščene. Občinski odbor naj bi na eni zadnjih sej sprejel sklep o dodelitvi prispevka v znesku 10 milijonov lir, s katerim bo mogoče kriti izgubo iz leta 1977. Odpadla je torej nevarnost, da bi za vso Gorico in neposredno okolico tako po-menjben objekt ostal zaprt in neiz-Sffl^Jčen; Združenje GoflfAeJfMUoto, kj upravlja bazene, je že predvčerajšnjim sporočilo, da se bo redna "‘orgarrftfratia dejavnost"1 žfiČSir' že v ponedeljek, 8. t.rh., medtem ko sta pokrita bazena na razpolago občinstvu: že od včeraj. Najhujše težave, na katere so o-poeorili upravitelji športno - rekreacijskega objekta pred zaprtjem, 23. decembra, so za sedaj mimo. Za sedaj, kajti ni izključeno, da se bodo že čez nekaj mesecev, ali najkasneje ob koncu leta ponovile. Težave so torej finančnega značaja in bi jih bilo mogoče, če ne odpraviti v celoti, vsaj omiliti z boljšim in večjim izkoriščanjem objekta. Nekaj pripomb glede tega nam je poslal profesor Aldo Rupel, ki se je že lani, kot učitelj na tečajih plavanja pobliže spoznal z dejanskimi razmerami. Napisano je bilo sicer že pred rešitvijo finančnih težav, vsebuje pa nekaj zanimivih in uresničljivih predlogov o tem, kako bi IHHIHIItf IIIIHHIIIHIHHHIHIItHHMIItllMHIIItllMIIIIlIltlMMIIIMHIItlllltlllllMIMHIHIIIIIMIlHHMIllMIIHHIIIII VČERAJ DOPOLDNE NA ŽUPANSTVU Generalni konzul SFRJ Renko se je poslovil od Doberdobcev Poudarili so važnost dobrososedskih odnosov za položaj Slovencev v Italiji Generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, ki bo v kratkem zapustil svoje službeno mesto in bo odšel v domovino, se je včeraj dopol dme prišel uradno poslovit v Doberdob. Na županstvu so ga sprejeli župan Andrej Jarc, podžupan dr. Mario Lavrenčič, odborniki Jože Jarc, Jordan Vižintin in Dario Le-giša ter načelnika skupin Jože Fer-folja in Marija Ferletič. V skoraj eno uro traja'očem prisrčnem pogovoru so ugotovili, kako pomembni so dobri odnosi med Italijo in Jugoslavijo za razvoj slovenske narodnostne skupnosti. Župan Andrej Jarc se je zahvalil generalnemu konzulu Renku za pogoste obiske v Doberdobu, s katerimi je pokazal zanimanje za življenje njegovih občanov, izrazil je željo, da bi se v svojem rojstnem kraju na Vipavskem, kamor odha ja. počutil čimbolje. Ivan Renko se je zahvgli! za pri jazne besede ter dejal, da so osimski sporazumi že rokazali prve pomembne sadove, da pa jih bo v pri hodnje še veliko več. Jutri v palači Attems otvoritev Mušičeve razstave Jutri i večer ob 18. uri bo v P« lači Attems svečana otvoritev raz stave znaneaa noriškega slikarja Antona Zorana Mvi'ča. O njeao vem likarnem ustvarjanju ho mre (tovoril prof. Giuseppe Marzariol. profesor moderne zgodovine umet- nosti na univerzi v Benetkah, ki je napisal uvod v katalog. Anton Zoran Mušič. Goričan po rodu izhaja iz slovenske dni trne, živi pa ie dolgo vrsto let in u stvarja v Parizu. Povzpel se je v sam vrh sodobnega evropskega slikarstva. Razstava njegovih del bo odprta v palači Attems dc konca februarja. JUTRI V GRAD'ŠČU Načrt revalorizacije starejših mestnih predelov Na županstvu v Gradišču bodo jutri zvečer ob 18 uri predstavili načrt za revalorizacijo nekaterih starejših mestnih predelov. Načrt bo predstavil ravnatelj gradiščanskega urbanističnega konzorcija, arhitekt Adriano Zuppel. Izgubljeno-najdeno Iz občinskega urada za najdene predmete v Gorici so nam te dni že spet posredovali seznam na.jraz ličnejših predmetov, ki so iih Iju dje izgubili, pozabili, založili ali od vreli na področju goriške orvčine. V občinskem uradu v Mazzinijevi ulici hranijo sledeče predmete: tri zapestnice iz drage kovine, ženske ročno uro. moško torbico sedem listnic z različnimi /haski denarja, tri različne zneske denarja, par naočnikov, štiri kose ohladila, ogr lico. dva mopeda, dve ženski xole si, dve zložlilvi kolesi, irršku ko lo, kolo vrste «americano», nekaj šopov ključev. bilo mogoče marsikaj izboljšati. Ob-1 vosti in odgovornosti posameznih javljamo ga v celoti. učiteljev na osnovnih šolah oz. pro- «Sredi leta 1977 je goriška občina fesorjem na srednjih šolah. Koliko dogradila in otvorila infrastrukturo s področja telesne kulture, ki spada za goriške in tudi širše razmere v prvi kakovostni razred. Mišljen je pri tem kompleks plavalnih bazenov v mestnem športnem središču na Rojcah. Poleg bazena olimpijskih mer na prostem, ki služi in je uporaben seveda le v poletnih me- manjši bazen, globok le 70 cm, ki služi neplavalcem, predvsem otrokom, ob prvem stiku z vodo. Ob pripravah na otvoritev, obdobje je trajalo nekaj mesecev, so se razni športni, politični in upravni dejavniki mnogokrat sestali, da bi proučili in uokvirili možnosti potrebe in zahteve uporabe celotnega kompleksa. Ob dejstvu, da ni hotela občinska uprava neposredno upravljati bazena in na podlagi spoznanj in ocen iz tistega časa, se je izoblikovala rešitev, ki je še danes v veljavi. Bazene upravlja športno društvo Gorizia nuoto, v njegovem upravnem odboru pa so predstavniki različnih športnih in rajonskih dejavnikov našega mesta. Ni namen tega sestavka ocenjevati učinkovitost u-pravnega sveta in zavzetost posameznih članov. Ob novicah, ki jih zasledimo po časopisih, o možnosti, da ostanejo bazeni po novoletnih počitnicah zaprti zaradi neurejenih finančnih težav, je primemo, da o-svetlimo vprašanje iz čim več možnih zornih kotov. Preneumno bi bilo zapreti tak objekt po dograditvi, zlasti pa v zimskem času, ko se možnost izrabe drugih športnih naprav in zgradb zelo zmanjša. Vedeti je treba predvsem, da je bilo v času dogovarjanja, pred otvoritvijo, zmenjeno, da bodo bazeni služili prvenstveno tem namenom: tečajem plavanja in treningom tekmovalnih ekip (k bi se izoblikovale) v popoldanskih urah, rekreaciji in prosti uporabi za vse občane v kasnih popoldanskih in večernih urah, šolam v jutranjih urah ter psihofizično prizadetim v zgodnjih popoldanskih urah. Dogovor in načrt veljata še sedaj; različna pa je stopnja uresničevanja posameznih postavk. Najbolj uspevajo popoldanski tečaji ptevanja, katerim je uprava posvetila največ pozornosti. V poletnih mesecih je tudi dotok kopalcev precejšen. Reševanje problemov psihofizično prizadetih je za mnogo manjše p-bude itak težavno, kaj šele za plavanje. Vendar se tudi v tej smeri nekaj poskuša in treba je poudariti, da je uprava bazena bila vedno pripravljena najti časovno in finančno rešitev Kaj pa šole? Šole bi morale biti pravzaprav najmasov-nejši uporabnik pokritega bazena. Tu pa se nekaj zatika. Ne da bi kazal s prstom na krivca, enega samega verjetno tudi ni, bom navedel gola dejstva. Med tečaji za plavalce in neplavalce, ki jih prirejajo srednja šola I. Trinko in osnovna šola iz Ul. Vittorio Veneto (sedaj se na to dejavnost pripravlja tudi osnovna šola iz Ul. Croce), so tečajniki teh šol večinoma sami v bazenu, kar je sicer didaktično zelo uspešno, drugače pa sila potratno, ker ostajajo ostale proge prazne in neizkoriščene. Možno je še, srečati nekaj razredov šole Fermi in osnovne šote tretjega okoliša Kje tiči vzrok za tako stanje? Je možno, da učence in dijake plavanje in tečaji za neplavalce ne zanimajo? Dejstvo je, da ne zadostuje načelno proglasiti jutranjih ur za šole, dejansko pa pntem prepustiti vso or ganizacijo, zlasti prevoze, iznajdlji- laže bi bilo tudi za tiste, ki tečaje prirejamo, če bi za potrebo bazena bil na razpolago mestni avtobus, ki bi peljal od šole do bazena in nazaj! Koliko časa bi tudi prihranili! Prav gotovo pa bi bila uporaba e-nega avtobusa rentabilna tudi z gospodarskega stališča. Če bi vsako uro vadile samo tri skupine po petnajst otrok, bi tudi izguba, ki jo mora občina kriti, bila manjša oziroma bi bazen posloval celo aktivno. Za uresničenje zgornjih misli je potrebno, da se sestanejo predstavniki občine, uprave bazena ter šolskega skrbništva zato, da vsak na svojem področju spodbudijo razne urade in odgovorne, da se zavzamejo za večjo uporabo takega objekta, kot je plavalni bazen. Kot je res, da ne more biti vse odvisno od krajevnih in javnih uprav, tako je tudi res, da uspešnost neke dejavnosti ne more biti odvisna samo od dobre volje posameznikov, Z malo dobre volje, bi bazen zjutraj ne posloval z izgubo, krožil bi en avtobus več, kar verjetno ni nekaj negativnega, šole bi z večjo lahkoto uresničevale program izvenšol-skih dejavnosti, starši bi kot občani ocenili, da se'uresničuje koristna pobuda, učence in dijake pa bi tudi prav gotovo zadovoljili s higiensko bntrictnA /Ja ioirr\A. Pa še tole. Emigrantski praznik je hkrati bila in bo tudi tokrat lepa priložnost, da utrdimo prijateljske stike z našimi rojaki onkraj meje, s sosednjo slovensko občino Tolmin, s katero nas ne druži samo skupni jezik, ampak tudi usodna povezanost v nesreči ob potresu in v kasnejšem skupnem premagovanju težav pri obnovi porušenih domov. Tudi letos bo udeležence emigrantskega praznika pozdravil ugleden predstavnik družbenopolitičnega življenja naših krajev. Iz ust novega predsednika deželnega sveta Maria Collija bomo slišali, kakšna je politična naravnanost cežele glede reševanja manjšinskih in gospodarskih vprašanj, ki pestijo te krate bolj kot ostale. V imenu prirediteljev bo spregovoril dr. Valentin Noacco. V kulturnem delu programa bodo nastopili Rezijanski citi-ravci (violinisti), pevci zbora «Pla-ninka* iz Ukev, Keko in Ara. mladi harmonikarji Antona Birtiča -Mečanca ter Beneško gledališč:, ki bo ob sodelovanju režiserja Adri-jana Rustte Izvajalo dalektalno komedijo Izidora Predana »Moder hlapec*. Andrej Košič bo razstavili v Špetru ob Soči Goriški slikar Andrej Košič bo od 7. do 17. januarja razstavljal v občinski galeriji v Šempetru ob Soči. Slovesnost ob odprtju razstave bo v nedeljo ob 11. uri. Kino Gorivu CORSO 17.00 — 22.00 «La carica dei 101». W. Disney. Izven programa risanka »Pierino e il lupo*. VERDI 17.00-22.00 «11 vizietto*. Ugo Tognazzi. VITTOR1A 17.0C-22.00 «L'insegnante viene a časa*. H. Fenech in R. Montagnani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCF,LSIOR 16.30-22.00 «Domani vin-co anch io*. PRINCIPE 17.30-22.00 «Dr. Živago* Nora Gorivu in okolivn SOČA 18.00—20.00 »Vročica soboto« noči*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «N1, ampak*. Jugoslovanski film. DESKLE 19.30 «Mali greh*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, UL C. Cosulich 117, tel. 72-480. DEŽURNA LEKARNA v GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Italia 244. tel. 83-538. Izleti in zdravstveno stjo*. koristno dejavno- Slovensko planinska društvo v Gorici sporoča, da bosta avtobusa v nedeljo, 7. t.m., vozila po naslednjem redu: Avtobus št. 1 odpelje s Koma ob 7.15. avtobus št. 2 pa iz štandreža ob 7.10 in iz Sovodenj ob 7.15. Društvo priporoča točnost. IHIIIHIHHMHIIIMIIIIHIIIIIHHItlimHIHlIHHHHHHinillllHIHIIIIIIIIIHIMIIHIIHIIIHlillllllllllllllUMHtlllMHN POGREB JE BIL VČERAJ Velika omožita se je poslovila od tragično umrlega Sava Vogriča V imenu mladih sovrstnikov je pri odprtem grobu spregovoril zastopnik taborniške organizacije Velika množica ljudi je včeraj pospremila na njegovi zadnji poti v prometni nesreči na prvi dan leta umrlega dijaka Sava Vogriča. V mrtvašnici splošne bolnišnice so se v častni straži poleg pokojnikove krste vrstili taborniki Rodu Modrega vala, člani Mladinskega centra in sošolci. Na cerkvenem obredu v go-riški stolnici, ki ga je izvršil msgr. Franc Močnik, so bili prisotni šte vilni duhovniki, prisotni pa so bili tudi dijaki vseh treh višjih slovenskih šol, številni profesorji in učitelji ter vrsta zastopnikov drugih organizacij, saj je Vogričeva družina zelo poznana, Savo pa je bil med sošolci zelo priljubljen. Pri krsti v cerkvi so stali dijaki drugega razreda slovenske trgovske šole. V njihovem imenu se je tu od Sava poslovila njegova sošolka Kosičeva. Na glavnem goriškem pokopališču so mladinci in predstavniki organizacij nosili številne vence Mladinskega centra, Slovenske prosvetne zveze, Fotokrožka «Skupina 75», do groba so krsto pokojnika nosili njegovi prijatelji. Pri odprtem grobu pa se je v imenu vsega našega mladinskega gibanja od Sava poslovil tabornik Marko Lutman, ki je v svojih besedah poudaril kako kruta je usoda, ki ukrade mlado življenje v najmanj pričakovanem trenutku, potem ko je mladenič tolikokrat bil v hujši nevarnosti v gorah, v gozdovih, na smučišču. prišlo do verižnega trčenja med tremi vozili, pri katerem pa na srečo ni bilo ranjenih. Do nesreče je najbrž prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja m to ob uri. ko je promet zelo gost. V smeri proti središču mesta j« vozil rešilni avto krminske bolnišnice, za njim pa lancia beta, ki jo je upravljal 40-letni Goričan Ar-temio Brandeilero. V isti smeri pa je vozil tudi mini minor goriške registracije, ki ga je upravljal 30-letni Silvano Brumat. Ko je rešilni avto obstal na repu kolone, ki je čakala pred semaforjem, je voznik lancie, ki je bil namenjen proti središču mesta začel prehitevati in to ravno v trenutku, ko je za njim pripeljal mini minor. Trčen je .je bilo neizbežno in se je na srečo končalo le z gmotno škodo in krajšim zastojem v prometu. Neprimerno prehitevanje Križišče pri železniškem nadvozu v Ulici Aquileia v Gorici postaja iz dneva v dan bolj nevarno. Včeraj, nekaj minut pred 12. uro, je ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob nenadni izgubi našega dragega Ivcta Pelicona Posebej se zahvaljujemo darovalcem cvetja In vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. DRUŽINA Majnica, 5. januarja 1979 DRAMSKA SKUPINA OPENSKEGA PD TABOR BO JUTRI ZVEČER GOSTOVALA NA PROSEKU Člani openskega prosvetnega društva «Tabor» bodo jutri zvečer uprizorili v bivšem proseškcm kinematografu «Iris» Bertoka Brechta delo »Puške gospe Carrer*. Na sliki prizor iz Brechtovega dela FAUSTA CIALENTE: « Štiri dekleta Wieselberger» Slovenski prevod dela pisateljice, ki je bila za roman nagrajena - Pretežni del dogajanja se vrši v našem mestu Roman italijanske pisateljice Fauste Cialente ŠTIRI DEKLETA WIESELBERGER (za slovensko izdajo je poskrbela Državna založba Slovenije, prevajalec pa je bil Jaša Zlobec) se ne odlikuje po kaki poglobljeni, psihološko utemeljeni zgodbi. Tudi zanimiva ni zgodba sama po sebi. In če dodamo k tem ugotovitvam, da tudi po kompoziciji ta avtobiografska ro-mansirana pripoved ni kaj posebnega, lahko na splošno rečemo, da gre za knjigo, ki vsaj v literarnem pogledu ne presega poprečja. In vendar je zanimivo delo, za katerega lahko rečemo, da je prav, da smo ga dobili v slovenščini. Pisateljica govori namreč o zgodovini tržaške meščanske družine, o štirih dekletih glasbenika Wiesel-bergerja, Nemca po rodu in vendar iredentista, pa o usodi njegovih štirih hčera. In ker se roman dogaja na prelomu stoletja in po prvi vojni, je nujno, da je pisateljica prikazala na eni strani ra- stoči italijanski iredentizem, na drugi strani pa vse bolj brezpravni položaj tržaških Slovencev. In v tem iskrenem, morda bi lahko rekli celo pogumnem prikazu resničnega stanja v Trstu, je edina in poglavitna odlika te pripovedi. Niti ni bistveno kakšno je življenje starega avstrijakanta; glasbenika Wieselbergerja, niti ni bistvena usoda njegove z italijanskim oficirjem poročene hčere ali druge hčere; bistveno je priznanje, da v tem delu Evrope že od nekdaj živita dva naroda, da se je eden vedno skušal okoriščati na račun drugega, da tržaški iredentizem, ki se zdaj opira na nacionalno podlago, včasih na politično, včasih na versko, ne more biti tisti, ki bo koristil Trstu. In izhod vidi pisateljica v inter-nacionalizmu, ki ga simbolizira njen odhod iz Italije v Egipt, njena medvojna služba na strani zaveznikov in poroka njene hčerke z Angležem, sovražnikom v zadnji •iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuunuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiniiiiiiuiniiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM KAJ SE DOGAJA V AMAZONIJI IN V BRAZILIJI? Zle posledice rušenja prirodnega ravnotežja Uničevanje gozdov, ki predstavljajo < podrejena muham cerkvene oblasti. (Na sliki: Giacinto Pannella podpisuje uradno zahtevo po referendumu. Tc-leloto ANSA). liiiiiiiiiHiiiiiiinmiiiiiiiiniiiiiiiiiMimiiiiiiiiniiiiiiiinHiiiHiiiiiMMiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiii NA PROCESU V REGGIO CALABRH Močan udarec kalabrijski mafiji: obsojenih osemindvajset veljakov To je prva razmeroma stroga razsodba v zgodovini italijanskega sodstva proti mafijskim organizacijam - Oproščenih 32 osumljencev REGGIG CALABRIA — »Zgodovinska obsodba* bi lahko rekli o procesu, ki se je včeraj končal v Reg-gio Calabrii proti stari in novi kalabrijski mafiji. Sodniki so po e-najstih urah posvetovanja obsodili 28 mafijcev, 32 pa so jih oprostili. Obsodba znaša skupno 207 let zaporne kazni, najbolj pa so jo skupili zgodovinski «bossi* raznih mafijskih «bratovščin».Tako je na primer bil obsojen na 11 let zapora Girolamo Piromalli, nadalje na 10 let njegov brat Giuseppe, na 7 let njun nečak Gioacchino, na skoraj 10 let Paolo de Stefano, na 8 let brata Domenico in Pasquale Libri, na 10 let Vincenzo Mammoliti, na 9 Saverio Mammoliti (ki je vodil ugrabitev Paula Gettyja), pa še drugi »priznani* mafijski vodje bodo lepo kopico let presedeli za rešetkami, tako da so sodniki resnično nastopili proti najbolj vplivnim kalabrijskim mafijcem, medtem ko so oprostili le manjše ribe zaradi pomanjkanja dokazov. Kot znano, je javni tožilec zahteval celo 53 obsodb s skupno 475 leti zaporne kazni, a včerajšnja razsodba je kljub vsemu precej huda in trda. Razsodbo so sprejeli v Kalabriji z vidnim zadovoljstvom, predvsem politične stranke in druge družbene sile, ki ugotavljajo, da čeprav 28 obsodb in 32 oprostitev niso najhuj ša kazen, pa vendarle pomeni raz sodba močan udarec rovarjenju in delovanju kalabrijske mafije. Vsi dosedanji procesi proti mafiji so se namreč zaključili z zelo milimi obsodbami, ali celo brez njih s popolno oprostitvijo obtoženih. V bistvu lahko tokrat rečemo, da je bil storjen velik korak naprej pri preganjanju in omejevanju mafijskega fenomena, ki predstavlja odločilen zaviralni moment za celoten ir. splošen razvoj Kalabrije. Pomeni pa tudi hud udarec «mafijskim bratovščinam*, ki imajo prav v tej deželi močne in težko iztrebljive korenine. Proces proti 60 mafijcem v Reg-gio Calabrii je bil osnovan samo na indicih, ki pa so v teku obravnave prerasli v dokaze. Skratka, to je bila prava zmaga resnice nad sodno resnico, če se smemo tako izraziti. Drugo nadvse važno dejstvo, ki izhaja iz procesa proti kalabrijskim mafijcem, je to, da je bilo še enkrat dokazano pronicanje mafije v javne ustanove, oziroma v notranjost javne oblasti. Na procesu je bilo videti upravitelje, kako so smešno in obenem bedno zanikali dokazana dejstva, še več, po njihovem mnenju so bile nekatere osebe, ki so sedele na zatožni klopi, vsega spoštovanja vredne in nesumljive. Na dan je torej prišla vsa mreža in povezave, na katere lahko mafija računa, da uveljavi svojo strupeno prisotnost znotraj produktivnih sektorjev, predvsem kar se tiče javnih del, prevozov in gradbeništva, kjer se »bratovščine* bo- gatijo na račun delavstva in delovnih ljudi. Zato lahko ob vsem tem na koncu rečemo, da se je prvič v zgodovini uveljavila volja državnih u-stanov, da se borijo proti mafiji z drugačnimi, pravičnejšimi prijemi in ne s tradicionalnimi, kot se je do včeraj dogajalo, (mč) Neznanci ubili očeta enega izmed obsojenih mafijcev REGGIO CALABRIA - Sinoči so neznanci ubili pri Melicucci 58-let-nega kmeta Giovannija di Nara, ki se je s polja vračal domov. O zločinu se še ne ve za podrobnosti, zelo zanimivo pa je to, da je bil di Naro oče enega izmed 60 kalabrijskih mafijcev, ki so jim včeraj sodili v Reggio Calabrii. Sin, Antonio di Naro, je bil obsojen na let zaporne kazni. Kaže, da je prav včerajšnja razsodba zelo razburila duhove, saj sta bila žrtev zasede tudi dva mladeniča, ki sta nesla na tržnico- zelenjavo. Oba sta sedaj v bolnišnici v Reggio Calabrii. Njuno stanje je zaskrbljujoče, saj so ju sprejeli na oddelek za oživljanje. ki je prav tedaj kidala sneg pred svojim pragom. V predmestju Padove pa je včeraj zjutraj zmrznil v svoji baraki 65-letni upokojenec. Isto se je pripetilo nekemu 52-let-nemu sardinskemu pastirju, ki je sam živel v neki podrtiji v predmestju Genove. Mraz je bil tudi neposredni vzrok smrti matere in sina v Basagliapenti v videmski pokrajini. Zaradi nepravilnega gorenja je iz pečice v kuhinji uhajal ogljikov monoksid, ki je dvojico zastrupil. Ko je neki sorodnik vdrl v stanovanje, je bila ženska še živa,' a je kasneje v videmski bolnišnici umrla. Na fronti sneženja pa je bil položaj približno tak. Že v zgodnjih jutranjih urah je sneženje zajelo Ligurijo in se postopoma širilo proti vzhodu in jugu. Vdor vlažnega atlantskega zraka na prejšnjo izredno mrzlo podlago je povzročil predvsem v Apeninih silovite snežne viharje. Avtoceste, ki peljejo čez apeninske prelaze, so za več ur zaprli, saj so številni tovornjaki dobesedno zamašili cestišča, da so onemogočili pluženje in prehod lažjih vozil. Kljub relativno majhnim količinam snega je bil še naj-bplj otežkočen promet na jadranski obalni avtocesti, kjer je primanjkovalo mehanizacije, ljudi in soli. Podoben položaj pa je bil tudi v krajih, kjer so navajeni na snežne padavine, soli je zmanjkalo, predvsem, ker so jo nesmotrno porabili že pred dnevi, niso pa poskrbeli za obnovo zalog. Kot že predvčerajšnjim je bil najbolj dramatičen položaj v Markah, Abucih in Moliseju. Pri Campobassu so na neko o-samljeno kmetijo pripeljali zdravnika z rezkalcem, da je lahko pomagal pri porodu. 15 kilometrov od Pesara pa je v nekem cirkusu poginil zaradi mraza slon. V večernih urah je sneženje zajelo tudi ves alpski lok. Na Nevej-skem sedlu so včeraj zjutraj namerili kar minus 22 stopinj Celzija. Zastoji v prometu so se torej nadaljevali skoraj ves dan, ukinjen pa je bil tudi letalski promet predvsem iž ligurskih letališč. Železniški promet se je še nekako utiral pot skozi zasnežene pokrajine, vsi vlaki pa so si grmadili ure in ure zamud. Na bolonjski ranžirni postaji pa je prišlo tudi do «snežne» stavke, kretničarji in drugi delavci so za več ur prekinili z delom, ker jirh niso kljub večmesečnim prošnjam poslali primerne obutve. Popoldan je na Tirenskem morju ponovno zamrl ves pomorski promet s Toskanskim, Kampanijskim in Sicilskim otočjem. Namesto mistrala je včeraj pihal močan južni veter, ki je dokončal, kar je mistral v preteklih dneh načel. Ponovno je razbesnelo morje rušilo valobrane, obalo, izpodjedalo obalne ceste in železnice. K vsem tem nevšečnostim pa se je včeraj pridružila še druga, ki grozi, da bo postala naša vsakodnevna zimska spremljevalka. Bolj ali manj, skoraj v vseh italijanskih deželah je prišlo do izpadov električne energije, ki so bili najdaljši v Liguriji in v Apuliji. Električna astanova ENEL opravičuje izpade zaradi izredne porabe in okvar na električnem omrežju, vlaga je tudi onesposobila številne' transformatorske postaje, zato so namenoma izklopili številna območja. Obeti za bodočnost niso nič kaj razveseljivi, saj poziv ENEL na varčevanje v krnicah, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure pomeni, da italijansko električno omrežje ni kos izrednemu po-praševanju in hudim vremenskim nepriiikam. Dosedanje tolaženje, češ da nam lahko pomagajo sosedi je sedaj jalovo, saj nima nobena evropska država presežka električne energije. Sneženje je v popoldanskih urah prešlo tudi Jadran in povzročilo padavine po skoraj vsej Jugoslaviji. Na sončnem Hvaru so včeraj turisti letovali brezplačno, saj^so gostinci spoštovali običaj, da je oskrba brezplačna, ko 'ape.de sneg. Na splitskem območju je divjal pravi me-tež, saj je v višjih legah zapadlo kar 20 cm snega. Mraz in sneg sta zajela tudi Grčijo, kjer so bile v severnih predelih tudi žrtve. Po mnenju meteorologov se bo slabo vreme še nadaljevalo, po občasnem izboljšanju naj bi celo ponovno pritisnil strupen mraz. (voc) TASS napada rasno diskriminacijo v ZDA MOSKVA — Sovjetska agencija TASS opisuje položaj državljanskih pravic v Združenih državah precej dramatično. Agencija TASS meni, da ob desetletnici vstopa v veljavo mednarodnega dogovora o odpravi vsakršne oblike rasne diskriminacije (dogovora, ki ga Združene države niso nikoli podpisale), položaj manjšin v ZDA ni ravno najboljši. Rasna diskriminacija je na dnevnem redu. Brezposelnost med prebivalci črne polti in prebivalci španskega materinega jezika je dvakrat večja kot brezposelnost med belci, medtem ko dosega brezposelnost pri Indijancih 80 odstotkov. Tudi plače teh ljudi so manjše v primerjavi s plačami belih prebivalcev, kakor je umrljivost belih o-trok skoraj polovična od črnskih. Nazadnje TASS pravi, da je »zapisan ječi* vsak črnec, Indijanec, Portorikanec ali Mehikanec, ki se aktivno poteguje za odpravo rasizma. Umrl jc lastnik hotelov Hilton LOS ANGELES — Preteklo noč je v mestni bolnišnici umrl Conrad Hilton, ustanovitelj in lastnik hotelov Hilton. Umrl je zaradi pljučnice v starosti enaindevetdesetih let. V svojem dolgem življenju je s svojim imenom poimenoval kakih 250 hotelov, ki so raztreseni po vseh Združenih državah in drugod po svetu. iiiiMiiiiiiimmHiiiimimiUMiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiimimiuiiiiMiiiimiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMmMn NA PROCESU 0 PETOVELJSKEM ATENTATU Pascoli in Mingarelli bosta danes odgovarjala sodnikom Pismo Vittoria Talamoneja iz Kanade krenilo v pozabo: bil je le poskus zavlačevanja procesa bi torej dovolili na prostost ubijalskim teroristom!*. Villa je zaključil svoj govor s trditvijo, da se vlada ne bo nikoli pogajala z organizacijo baskovskih separatistov ETA, ker ta nikakor ne zastopa k miru in svobodi hrepenečih Baskov ter s pozivom vsem Špancem, naj se enotno borijo proti terorizmu in za demokracijo. Ministrove besede so ugodno odjeknile v demokratičnih političnih strankah, sindikalnih organizacijah in delavskih množicah, katerih razpoloženje jasno ponazarja tisk. Listi se s skrbjo vprašujejo, če ne postaja morda dežela Baskov »drugi Ulster* ter označujejo baskovsko separatistično organizacijo ETA kot «tolpo revolverašev*, ki pa ima na čelu politično sila spretnega voditelja. Ta ima v načrtu vsestransko destabilizacijo Španije, tako njenega relativno umirjenega političnega življenja kakor družbenogospodarskega ustroja, ki se sicer šele utrjuje, a potrebuje zato miru, sožitja in demokracije. «E1 Pais» piše, da baskovski teroristi izzivajo vojsko, da bi zasedla Euzkadi in s tem sprožila državljansko vojno. Z drugimi besedami: izzvali bi radi vzpostavitev vojaške diktature, ki naj bi omogočila vsesplošno gverilo. Načrt je na las podoben tistemu, ki so ga zasnovali teroristi po meri za Italijo. Značilno pri tem pa je, da se načrt tudi povsem sklada z željami vojaške in civilne reakcije, kar nam dokazujejo nezaslišani dogodki med včerajšnjo pogrebno svečanostjo za gen. Ortinom Gilom. Pogrebni sprevod je imel izhodišče na dvorišču glavnega štaba vojske, pred katerim se je zbralo okoli dva tisoč pristašev skrajno desničarskih «Fuerza nueva», falange in drugih fašističnih skupin. Ti so skoraj pretepli obrambnega ministra Gutier-reza Mellada, besno kričali slogane kot «državni udar*. «vojska na o-blast* in »smrt izdajalcem*. Skupina podčastnikov in oficirjev je na ramenih nesla krsto s pokojnikovim truplom pet kilometrov daleč do pokopališča, kjer je po zaključeni svečanosti vzklikala protivladna gesla ter prepevala falan-gistično himno »Čara al sol* in nacistično koračnico «Imel sem ka-merada*. Med nekaj ur trajajočim prenosom krste so frankistični no-stralgiki povzročili več incidentov s pretepi, napadi na sedeže demokratičnih ustanov in organizacij in vandalskim početjem. Policija je vse to samo gledala. . . Kot bi bilo vse skupaj zrežirano z namenom ustvariti v mestu in državi sploh čim večjo napetost, so hkrati počile tri nove bombe, k sreči brez hujših posledic, ako izvzamemo veliko gmotno škodo: dve v madridski podzemeljski železnici, tretja pred vhodom v urad za izdajanje potnih listov pri notranjem ministrstvu, (dg) Strmoglavilo jc sovjetsko letalo BENETKE — Z zaslišanjem obtožencev se danes nadaljuje sodna obravnava proti goriškim preiskovalcem, ki so obtoženi, da so izkrivili preiskavo o petoveljskem atentatu. Sodnikom se bodo predstavili goriški državni tožilec Bruno Pascoli, karabinjerski general Dino Mingarelli, karabinjerska častnika Antonino Chirico in Domenico Far-rj in «superpriča» na petoveljskem procesu Walter di Biaggio, ki so obtoženi, da so «zrežirali* preiskavo in prvostopenjski proces z namenom. da bi zapečatili usodo šestih mladih Goričanov, za katere so vedeli, da so nedolžni. Poleg njih se pred beneškimi sodniki zagovarja tudi eden izmed obtožencev, Romano Resen, katerega dolžijo, da je pretiraval, ko je prijavil karabinjerje in Pascolija sodnikom. Isto obtožnico so sodniki sestavili a odvetnika Bemota, ki je na petoveljskem procesu branil brata Giannija in Mario Mezzorano, končno pa je na seznamu obtožencev še bivši jetnišniški paznik iz Gorice Antonio Padula, ki je svoj čas izjavil, da so karabinjerji prisluškovali razgovorom v zaporu, Padula pa se beneškim sodnikom ne bo predstavil, ker je pred časom zapustil Italijo, da se izogne zapornemu nalogu zaradi domnevnih nepravilnosti pri upravljanju goriške-ga zapora. Osrednja točka današnje razprave bo torej zaslišanje obtožencev. Pismo, ki naj bi ga poslal sodnikom iz Kanade Vittorio Talamone, je že krenilo v pozabo. Šlo je za izmišljeno ime, čeprav je pismo vsebovalo precej resničnih podatkov. Sedaj je mogoče s precejšnjo gotovostjo trditi, da je bilo pismo le poskus zavlačevanja beneškega procesa, poskus, ki se je vsaj zaenkrat izjalovil. Pričakovati pa je treba nova presenečenja, kajti tisti, ki imajo interes zavlačevati z ugotavljanjem resnice o petoveljskem atentatu, verjetno ne bodo odnehali, (bbr) Triletna deklica sc je zastrupila z očetovim zdravilom VIDEM — Triletna deklica, An-namarija Reggeni iz Marana, je med igranjem z bratci v sobi svojih staršev staknila v nočni omarici stekleničko zdravila, s Katerim si je njen oče zdravil srce. Deklica .je mislila, da je našla bonbone in je tako zaužila nekaj tablet. Kmalu nato pa je padla v globoko nezavest. Mati jo je takoj pripeljala v bolnico, a jd zdravniki niso mogli dosti pomagati. Umrla je zaradi zastrupitve. MOSKVA — Na povabilo sovjetskega obrambnega ministra Dimitrija Ustinova je včeraj prišel na uraden obisk v Sovjetsko zvezo sirski obrambni minister Tlas. MOSKVA — Sovjetska agencija TASS sporoča, da je 2. januarja letalo vrste iljušin—14 strmoglavilo med vzletom s sovjetske astartske postaje «Malodjožnaja» in da je bilo «nekaj» žrtev, ne navaja pa števila mrtvih. Agencija TASS št dodaja, da so «nekaj» ranjencev evakuirali z nekim ameriškim letalom. Odpeljali so jih v Christchurch, v Novo Zelandijo. BENEŠKI DNEVNIK Zasedanje sekcije KD Nadiških dolin ČEDAD — Predstavniki KD Nadiških dolin so se preteklega 16. decembra zbrali v Lipi, da bi rešili nekatere organizacijske probleme. Zvedeli smo, da je med sejo KD izrazila svoje popoino nesoglasje s tistimi elementa (tudi včlanjenimi v stranko), ki skušajo z organiziranim pobiranjem podpisov, čimveč potisniti v ozadje (zmanjšati) problem o zaščiti Slovencev in mu odvzeti tisti pomen in obseg, ki mu ga pripisuje ustava. Razprava o podrobnostnem načrtu za Ažlo ČEDAD — Na vrsti sej občinskega sveta Špetra Slovenov so obravnavali kakih 20 individualnih in splošni priziv prebivalcev Ažle proti podrobnostnemu načrtu. Ta dokument je bil v središču mnogih razprav, toda najhujši dvomi še vedno zadevajo stvarne perspektive za prenovitev okraja. Drugi ukrep zadeva izbiro, na osnovi zakona št. 30, prve skupine poškodovanih hiš, ki jih bodo popravili z javnim denarjem (na razpolago je 580 milijonov lir). Izbira pa je povzročila neprijetno presenečenje med prebivalstvom, ker se ne drži prvotno določenih kriterijev.