Poštnina plačana v gotovini Marmor* cetrscR iz. otcrobra 1953 Štev. 93? Leto VII. (Xl¥. MARIBORSKI m*’ Cena 1 Din VEČERNI Uredntltvo In upravat Maribor, Oosposka wl.11 / Telefon lirednlHv« «40, uprave 2465 Uhaja razen nedelja . In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja aieeečno prejema« v upravi aH po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Oln ;/.< Oglasi po aenUcn / OgUee sprejema tudi oglasni oddelek Jutra* v Ljubljani $ Poitnl čaJcpvai raSun SL 11.408 19 JUTRA 99 Ne sploh Slovenci in kraljevina Jugoslavija DOLŽNOSTI PRI NEDELJSKIH OBČINSKIH VOLITVAH. samo med Južnimi Slovani, ampak med vsemi Slovani smo Slovenci ,, 0 v oiv v aiu oiuv t whv» - J izpostavljeni nevarnosti, ki nam ‘i s strani neslovanskih narodov. Sti- in^Ar* Sni0 mec^ 14 a 1 i j a n e, Nemce I 1 a d 2 a r e, in velike kose naše zem-s stotisoči naših bratov so si ti naši trije sosedje ob koncu svetovne vojne K ' P r i H r žali. Izgubili smo Primorje, ii, tretjino svojih ljudi. Toda izguba sama na sebi še ni najhujše, $t da so naši bratje v Italiji, Av-„ 'i1 111 Madžarski oropani vseh svojih bre10^3-0^1 prav‘c> vsakega razvoja in se zobzirno in z nepopisnim terorjem raznarodujejo. Naš položaj je v tem ožili °Pupen- Prav zaradi tega bi se mora-klP e.mvedjo ljubeznijo in vdanostjo o-staPat'-na^e Jugoslavije, v kateri ■našli vsaj dve tretjim Slovencev iz- t n n|tev svojih sanj in mirno, zago-. v I j e n o bodočnost. Če Jugoslavije ”e bi biio, bi jo morali ustvariti! veti mesto M se bdi vsi in vedno za-vsega tega, so se pa našle pri nas j . 'čne skupine, ki so pred 6. januarjem j 9. pomagale tistim, ki so rušili moč , “Sdslavije in privedli položaj tako da-Sif’ ^aJe b’l° vse na kocki. Naši sosedje U Se že posvetovali o delitvi naše ženile, in v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Madžar-|, ‘n Bolgariji so se objavljali celo zem-ZD i z novimi mejami Podonavja. Ra-e tolpe ilegalnih čet so se pripravljale a vpad preko naših mej. Šele manifest • Januarja 1. 1929. je ustavil to razdiral-3 zločinsko delo. Upravičeno smo zato ‘čakovali, da bo vse to izpametovalo ^slepljence tudi pri nas v Sloveniji, bali smo, da se nikoli ne bo več našel nami niti en sam človek, ki bi ka-tist * želel, še manj pa skušal obnoviti o neskončno žalostno polpreteklost. Čar smo se‘ smo se vra‘ obn V norrnMno stanje, čim se je pričelo navijati politično življenje, že so zo-jllplprHez1i Iz svojih skrivališč stari ru- to S|icl „ v . Vol i sloge in meči. Pri skupščinskih co > '• so agitirali za' abstinen-da h MMi so zbegati slovenske volilce, p ostali na dan volitev doma. Ko so nim • 8' °^to^ra * ^3\. spoznali, da ajo več upliva na ljudstvo, kakor so ter ltTle,J popreh s0 snovali nove načrte zlo , Vad naposled letos za Novo leto Ce klasne punktacije, ki so nam Slovenja doma In v svetu silno škodovale. ^ dločnost vseh treznih, jasnovidnih in v zavni politiki neomajno zvestih je z eni naporom svojih sil odbila tudi ta naskok in popravila storjeno zlo, kolikor se je pač dalo. Toda čim smo malo preboleli punktacije in pozabili nanje, že so se razdiralci naše sloge in moči znova pojavili v javnosti. V ta namen so izkoristili sedanje volitve v podeželskih občinah; ker so videli, da z abstinenco in punktacijami ničesar ne morejo opraviti, so sedaj nahujskali ljudi, naj ne podpirajo skupnih list, ki jih je hotela sestaviti JNS, naj rajše postavijo svoje lastne ter na ta način dokumentirajo, da je slovensko ljudstvo za njimi. Priholjeni agitatorji bivše klerikalne stranke so šli od vasi do vasi, od hiše do hiše in šepetali lahkovernim ljudem na ušesa, da ne gre pri teh volitvah za občinsko gospodarstvo, ampak za nekakšen punktaškl plebiscit. Obenem so jim lagali, da se bo prihodnji teden, t. j. po volitvah v slovenskih občinah, vse spremenilo, da bodo dobili oblast v roke zopet bivši klerikalci itd. Vse to nam pač dovolj razvidno dokazuje, da smo se temeljito motili, ko smo mislili, da po 6. januarju 1. 1929., po 8. oktobru 1. 1931. in po polomu punktacij ne bo nikogar več, ki bi skušal še nadaljevati to zločinsko delo. Pri nas so torej še ljudje, ki se jih Slovenci moramo sramovati! Toda prav zato je vzvišena, a tudi jeklena dolžnost vseh treznih, razsodnih, narodu in državi zvestih Slovencev, da se junaško in neustrašeno odločno jrostavijo v bran proti novi ataki rušilcev naše eksistence in store vse, da bodo v nedeijo IS. t. m. dobili končni nespremenljivi odgovor in zadnji porazni udarec, od katerega si ne bodo nikoli več opomogli! To zlo, ki bi nas Slovence v Jugoslaviji rado spravilo ob svobodo ter nas izenačilo z nesrečnimi brati v Italiji, Avstriji in Madžarski, moramo izkoreniniti do fundamenta. Izlečiti ga moramo kakor gnojno rano, ki okužuje vse naše narodno telo. Doseči moramo nad rušilci naše sloge z brati Hrvati in Srbi tako zmago, da bo ostala eksempl za vso bodočnost! Po IS. oktobru letos se ne sme nikoli več zgoditi, da bi se punkta ši še kdaj v kakoršnlkoli obliki pojavili v javnosti! Nedeljska zmaga pri občinskih volitvah mora biti velik dokument, da se Slovenci v svojem ogroženem položaju zavedamo svojih svetih dolžnosti biti čuvarji edinstva. moči. varnosti im razvoja naše velike domovine kraljevine J u g o s 1 a-v i j e. Za to agitirajte vsi za liste Jugoslovanske nacionalne stranke in volite vsi njihove kandidate! Nova vojna nevarnost v Aziji Vpetost med rušijo in japonsko znova narašča, japonska DOBI TE DNI VLADO GENE RALOV IN ADMIRALOV. gjjJjARlZ, 12. oktobra. Listi se zelo ob-sta?° kavH° z novo napetostjo, ki je na-'a med Japonsko in sovjetsko Rusijo Ko*?3”0 °groza ra,r na Daljnjem vzhodu. Doz po sP*0šnem mnenju dobrih n.avalcev razmer na Daljnjem vzhodu (jj .3,110 resen in ni izključeno, da bodo |aJomatski odnošaji med obema velesi-VSak trenutek Prekinjeni. Položaj je ojjj bolj kompliciran, ker se sovjetski k0astl,iki ničesar ne boje tako zelo, ka-vltj prav vojne, ki bi bila v stanu pripra-je Sovjetski uniji, katere prebivalstvo ter a.*ioncu svojih moči zaradi rekviziclj, Da°j neizogiben poraz. Nasprotno sv I® na Japonskem vojaška stranka s *°Hi ^om» vojnim ministrom genera-n,-,. Orakljem na čelu od dne do dne ^ cnejša, p0 semkaj dospelih vesteh bo v Prihodnjih dneh imenoval mikado nov kabinet, ki bo sestavljen izključno le iz generalov in admiralov. V tem kabinetu bo le nekaj civilnih državnih podtajnikov v posameznih strokovnih resorih. VOJNA IN MIR. NEWYORK, 12. oktobra. Predstavniki Chila, Mehike, Urugvaja, Paragvaja in Argentine so tukaj podpisali pakt proti vojni. Značilno je, da je podpisal ta pakt tudi Paragvaj, čeprav je še sedaj v vojnem stanju z Bolivijo. VAJE NA BAVARSKI MEJI. DUNAJ, 12. oktobra. Vzdolž bavarske meje so imele avstrijske čete, ki opravljajo obmejno službo, v zadnjih dneh vojaške vaje, ki so potekle brez vsakega incidenta z nemške strani. BIVŠA CESARICA CITA PRI IT ALI JANŠKEM KRALJU IN MUSSOLINIJU. SPREJEM AVSTRIJSKIH ARISTOKRATOV. PAPEŽEVA MAŠA. -MUSSOLINI POSREDUJE PRI POROKI NADVOJVODE OTONA. BUDIMPEŠTA, 12. oktobra. Posebni poročevalec »Az Esta« poroča iz Rima, da je bivša cesarica Cita, ki se že od predvčerajšnjim zjutraj mudi v Rimu, napravila včeraj dopoldne ne-oficielen obisk pri italijanskem kraljevskem paru, nato pa še pri ministrskem predsedniku Mussoliniju. Cita je prispela v Rim iz Viareggija s svojo dvorno damo in se nastanila v nekem samostanu. Predsinočnjim je sprejela 75 najrazličnejših avstrijskih legitiml-stov, ki so prispeli v Rim na sestanek plemičev. Sprejem je bil izvršen na svečan način. V salonu hotela »Impe-rial«, kjer je bil sprejem, je bil postavljen pozlačen prestol malteškega vl-težkega reda za bivšo cesarico Cito. Ta del hotela je bil v času sprejema popolnoma zaprt. Pri tem so opravljali službo najuglednejši avstrijski aristokrati. Citi je avstrijsko deputacijo pred stavil princ Hohenberg, najstarejši sin bivšega avstrijskega prestolonasledni- ka Franca Ferdinanda. Sprejem je trajal polni dve uri. Včeraj dopoldne je bivša cesarica Cita prisostvovala v cerkvi Santa Maria Maggiore službi božji, ki jo je bral sam papež. Na čelu avstrijskega plemstva je sedela na posebnem naslanjaču. Ob koncu svojega poročila pripominja posebni poročevalec »Az Esta«, da se avstrijski aristokrati že dolga leta niso sestali v tako velikem številu. Ob tej priliki so bivšo cesarico Cito izčrpno informirali o razpoloženju v Avstriji in o političnih razmerah. V Rimu se pričakujejo daiekosež-ne posledice tega Citinega obiska. PARIZ, 12. oktobra. Rimski dopisnik »Journala« poroča svojemu listu, da se ob priliki obiska bivše cesarice Cite govori zopet o zaroki Otona Habsburškega z najmlajšo hčerko italijanskega kralja, Marijo, in naglasa, da dela na uresničenju tega načrta posebno intenzivno predsednik italijanske vlade, Benito Mussolini. Uradni načrt za poiašisfenje Avstrije AVSTRIJA SE BO UREDILA ČISTO PO VZORCU FAŠISTIČNE ITALIJE. PO-LITIČNA IN STANOVSKA ZBORNICA. DUNAJ, 12. oktobra. Včerajšnja »Wie-ner Zeitung« objavlja poročila o pripravljalnem delu za uvedbo stanovske ustave v Avstriji. Kot podlaga za stanovsko ureditev države je določen predvsem zakon o konstituiranju stanov. Ta zakon bo nudil gospodarskim krogom možnost, da se organizirajo v enotni stanovski skupini. To se bo dalo pri srednjih stanovih izvesti mnogo lažje, kakor pa v industriji. Zato bo potrebno, da se prepuste nekatera vprašanja poznejši praksi. Temu sledi rešitev vprašanja o zastopstvu posameznih stanov. Volitve se načelno ukinjajo. Ne bodo več pošiljali posamezniki svojih predstavnikov v sta- novske zbornice, temveč jih bodo odslej delegirale zadruge in podjetja. Razredne zbornice bodo seveda Izginile, čeprav bodo ostale strokovne organizacije in zveze delodajalcev nedotaknjene. Pač pa bodo te organizacije imele bolj zasebni značaj in ne bodo imele nobene javne funkcije. Šele takrat, ko bo rešen problem stanovskih zbornic, se bo pričela organizirati stanovska hiša. Eno je gotovo že sedaj: da se bo stanovska hiša bavila izključno le z gospodarskimi vprašanji. Politična in kulturna vprašanja bodo ostala še nadalje zadeva Narodne zbornice. Vse to delo bo izvršeno v etapah in bo trajalo dalje časa. Sklicanje senata in skupščine BEOGRAD, 12. oktobra. Senat je sklican k otvoritveni seji jesenskega zasedanja dne 18. t. m. ob 18. uri. Na dnevnem redu je poročilo odbora za prošnje in pritožbe. Narodna skupščina pa se bo sestala k svoji prvi seji dne 17. t. m. ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je le določitev dnevnega reda za prihodnjo sejo. Rszorožitveni ultimat Nemčiji ŽENEVA, 12. oktobra. Po včerajšnjih sestankih angleškega zunanjega ministra sira Johna Simona s predstavniki Francije, Nemčije in Združenih držav se do-znava iz dobro poučenih krogov, da bodo delegati Anglije, Francije, Italije in Združenih držav izdelali posebno noto, v kateri bodo v glavnem navedene baze konvencije o razorožitvi. Nota bo imela tudi spremno pismo z nekako ultimativno zahtevo napram Nemčiji, da pristane na tak načrt konvencije o razorožitvi v odrejenem roku, ker se bo sicer konferen ca nadaljevala brez ozira na kakršnekoli zahteve Nemčije. V načrtu konvencije so upoštevane, kolikor se je le dalo, dosedanje zahteve Nemčije. KRALJ NA ODDIHU. BEOGRAD. 12. oktobra. Nj. Vel. kralj j Aleksander je odpotoval dopoldne na 1 dvajsetdnevni oddih v Niško banjo, ŠPANIJA PRIZNA VLADO KUBE. MADRID, 12. oktobra. Španska vlada je sklenila priznati novo vlado na Kubi. NEMCI ZANIKAJO. BERLIN, 12. oktobra. Uradno se demantira vest londonskega »Sunday Re-fereeja«, da je načrt Nemčije vdreti v Francijo preko Švice, katere nevtralnost bi bila tako prekršena. Listi obžalujejo, da je tej vesti v svetu verjelo toliko ljudi, ker je brez vsake podlage. Edini namen razširjanja takih vesti je ustvariti sum o volji Nemčije po miru in tako oslabiti moralno podlago njene zahteve po enako pravnosti z drugimi državami. TRETJA REVOLUCIJA NA KUBI. NEWYORK, 12. oktobra. Zadnja po ročila, ki so prispela iz Havane, poročajo, da je izbruhnila na Kubi nova vojaška revolucija. Dosedanji državni predsednik San Martino je pobegnil in se ne ve, kje se skriva. Seržant Batista je baje prevzel vso vladno moč na Kubi v svoje roke. BELGIJA SE DALJE UTRJUJE. BRUSELJ, 12. oktobra. Ministrski svet je pod predsedstvom kralja razpravljal včeraj o vojaških vprašanjih. Vlada računa, da bo predložila parlamentu načrt o otvoritvi novih naknadnih kreditov v znesku 750 milijonov frankov, s katerimi naj bi se popravile obrambne naprave belgijskega ozemlja. Dnevne vesti Poroke. Zadnje dni so se v Mariboru poročili: Franc Borko, profesor in gdč. Lucija Slokanova, učiteljica; Martin Bratušek, pekovski pomočnik in Alojzija Je-lenkova, predica; Ferdinand Stropnik, strugar in Antonija Pekova, tkalka ter Alojzij Čop, strugar delavnic državnih železnic in Zofka Roterjeva, modistinja. Bilo srečno! Poziv nacionalni javnosti. Jutri v petek ob 14. uri prispejo češki pevci z avtobusi v Maribor. Mariborčani jim prirede sprejem pred glavnim kolodvorom. Dolžnost vse nacionalne javnosti je, da se udeleži sprejema bratskih pevcev s severa v čim večjem številu. r Poziv pevskim društvom in pevcem. Ipavčeva župa poziva vse v njej včlanjena društva in pevce, da se udeleže koncerta čeških pevcev, ki bo v petek 13. tm. ob 20. uri v kazinski dvorani. Družabni večer po koncertu praških policistov. Po koncertu bratov Čehov v petek 13. t. m. bo večerja pri »Orlu«, kjer se bomo sešli vsi prijatelji Cehov k družabnemu večeru. .Jugoslovansko-češkoslovaška liga s tem poziva vse prijatelje Čehov k temu družabnemu večeru s pripombo, da se osebna vabila ne bodo izdajala. Kandidat na klerikalni listi v Krčevini g. Hans Voller odstopil. Znano je, da je kandidat na 11. mestu na klerikalni listi, katere nosilec je bivši klerikalni minister g. -Vesenjak, tudi posestnik, trgovec z vinom in poveljnik mariborskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva g. Hans Voller. Kakor smo pa izvedeli, je odložil to častno mesto kandidata na Vesenjakovi listi. Iz naše industrije. Ruška tvornica za dušik je zvišala glavnico od 2 na 4 milijone dinarjev z izdajo 2.000 novih delnic po 1.000 Din nominale. Ljudska univerza. V soboto 21. tm. bo nastopil v veliki kazinski dvorani sloviti pariški komorni trio, ki ga sestavljajo: Brunsclnvig (violina), Chole (klavir), Hu-velin (čelo). Pariški komorni trio je sedaj na svetovni turneji in bo prispel tudi v našo državo ter nastopil v Mariboru, na kar že danes opozarjamo ljubitelje u-metne glasbe. Naši nagrajeni vinogradniki. Na letošnji razstavi vin in sadja v Beogradu so bili nagrajeni z zlato odnosno s srebrno kolajno med drugimi tudi naslednji vinogradniki iz naših krajev: Josip Zabavnik iz Maribora, Gustav Ozmec iz Ormoža, uprava posestva Štajerske hranilnice na Podlehniku, oskrbništvo kneza Windisch-griitza v Konjicah, Josip Mursa v Kranju pri Ljutomeru, Erman Knitenfelder v 'Murščaku pri Ljutomeru; kletarska zadruga v Mariboru, Alojzij Jurša iz Gor. Radgone, banovinska trsnica in drevesnica v Pekrah pri Mariboru in banovinska vinarska in sadjarska šol a A- Mariboru. Javna zahvala. Pripravljalni odbor I. kongresa Zveze mladih intelektualcev Euti dolžnost, da se javno zahvali vsem, ki so Šli pripravam na roke. Tako se pred vsem zahvaljuje rektorju ljubljanske univerze in predsedniku Zveze duševnih delavčev g. prof. M. Slaviču za pokroviteljstvo, mestni občini ljubljanski za izkazano, našim časnikom za objave, vsem po-šole g. prof. Krošlu za lokal in vodstvo kongresa, ravnateljstvu OUZD za dvorano, našil časnikom za objave, vsem poslanim zastopstvom korporacij in kulturnih ustanov, referentom in vsem udeležencem, ki so omogočili, da je naš kongres dne 3. septembra t. 1. v Ljubljani uspel. Koncert tria ge. Brandlove. Trio ge. rsradlove, ki ima v tej seziji svojo prvo turnejo na Češko ima svoj mariborski koncert v ponedeljek, dne 6. novembra v veliki kazinski dvorani. Pianistka tria je sedaj gospa Magda Rusy iz češkega, ki je bila diplomirana pri intern. tekmovanju za pianiste na Dunaju meseca junija 1933. Opozarjamo že danes na ta koncert in prosimo vsa društva, da to upoštevajo. Glasbena Matica v Mariboru. Redni letni občni zbor bo dne' 19. tm. ob 1420. uri v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so običajna poročila o društvenem delovanju v preteklem šolskem in poslovnem letu 1932-33 ter volitve. [ Tamburaški odsek društva »Nanos« v ' Mariboru. Agilno emigrantsko društvo »Nanos« v Mariboru ima poleg drugih odsekov tudi tamburaški mladinski zbor, katerega vadi znani narodni delavec g. Pivka. Zbor šteje sedaj 20 dečkov do 14 leta starosti, povečini sinov naših primorskih rojakov, živečih v Mariboru. Zbor je bil ustanovljen pred 8 meseci ter neprestano vadi dvakrat na teden. Z nepopisnim navdušenjem hodijo ti najmlajši delavci agilnega »Nanosa« k vajam ter se pripravljajo na svoj prvi samostojni nastop. Predstavili se bodo občinstvu v nedeljo 15. t. m. ob 17. uri popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Za ta nastop je v Mariboru veliko zanimanje,. in smo prepričani, da bo v vsakem oziru dobro uspel. Turnir za šahovsko prvenstvo Maribora. Mariborski šahovski klub priredi tekom oktobra in novembra šahovski turnir za prvenstvo Maribora in bližje okolice. Močni igralci in amaterji vseh društev se pozivajo, da se v nedeljo 15. oktobra ob 10. uri dopoldne oglasijo (event. tudi pismeno) v kavarni »Jadran«, kjer bo prvi sestanek, da se določi igralni red in drugo. Po številu pri-javljencev oz. njih igralni moči se bo igralo v 1 ali 2 skupinah. Igralo se bo v nedeljo dopoldan, po potrebi tudi en dan med tednom. Zmagovalci bodo deležni lepih nagrad; dvoje najlepših nagrad pokloni v ta namen kavarnarg. Serec, 1—2 Mariborski šah. klub. in več nagrad za igralce druge kategorije, ki so jih namenili prijatelji kraljevske igre. Srebrna in alpaka darila so bila nabavljena pri tvrdki Sl. Markovič. Gosposka ulica 31, kjer bodo razstavljena. Dinarski prispevek za zgradbo azila tuberkuloznim bolnikom je v mesecu septembru dosegel vsoto 67.121.70 Din. Vsem in vsakomur, ki je pripomogel do tega gradbenega premoženja, izreka P. T. L. v Mariboru najprisrčnejšo zahvalo! Gotovo je to lep znesek za sedanje čase in zrcalo socialnega čuta Mariborčanov in ostale javnosti v področju lavantinske škofije, Zato upamo, da bo ta lepa vsota dala pobudo vsem, ki so dosedaj stali pri tej dobrodelni in človekoljubni akciji brezbrižno ob strani. Samo vsak tretji Mariborčan naj se odzove prošnji lige s samo enim dinarjem na mesec, pa bo dohodek znašal vsak mesec preko deset tisoč dinarjev, kar pomeni, da bo načrt kmalu uresničen. Prepričani smo, da bomo pridobili vedno več podpornikov, kajti en dinar več ali manj ne sanira nobenega gospodinjstva ali gospodarstva, dočim pomeni za P. T. L. velik napredek. Jugoslavija bo dobila železniške motorne vozove. Ker so se vsi naši železniški strokovnjaki zelo povoljno izrazili o motornem železniškem vozu, ki je vozil za poskušnjo na naših progah, je naše prometno ministrstvo sklenilo nabaviti več takih voz, ki bodo v službi osebnega prometa na naših lokalnih progah. Tudi je že ministrski svet odobril nabavo treh težkih in treh lahkih motornih voz pri danski tvrdki De Forenedc Avtomobil fabrikers v Gdenzi. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 82 številki: Uredbo o pav-šaliranju potnih stroškov gozdarskih u-službencev; pravilnik o enotni uniformi članov starešinstva gasilske zveze kraljevine Jugoslavije; razglas o sladkanju vinskih moštev in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu. Občni zbor? prostovoljnih gasilnih društev odloženi. V smislu zakona o organizaciji gasilstva je minister za telesno vzgojo odobril, da se morajo vršiti občni zbori v vseh gasilnih organizacijah v času od 22. oktobra do 19. novembra t. 1. Z ozirom na nepredvidene ovire pri pripravah za volitve pa je minister preložil občne zbore, ki morajo biti v času od 12. do 26. novembra po vseh društvih in vseh župah. Volitve pri občnih zborih se morajo izvršiti po navodilih, ki jih je izdala gasilska zveza kraljevine Jugoslavije. Živalske kužne bolezni. V naši banovini je zabeleženih po stanju z dne 25. septembra 9 primerov stekline, svinjska kuga na 103 dvorcih, svinjska rdečica na 22. perutninska kolera na 9 in kuga če-belne zalege na 2 dvorcil*. Zborovanje nacionalnega učiteljstva. V seboto 7. t. m. je zborovalo v Narodnem domu v Mariboru okrajno učiteljsko društvo Maribor levi breg. Predsednik društva g. Mirko Vauda je podal obširno letno poročilo, v katerem je razen podrobnih navedb udejstvovanja tukajšnjega učiteljstva na stanovsko-organizato-ričnem področju podal tudi ugotovitve, ki so docela času primerne ter veleaktu-alne. Ugotovil je, da prihajamo nedvomno v novo dobo naše nacionalne preroditve ki upravičeno diktatorsko zahteva od celokupnega prosvetnega činiteljstva novo, silno, smotreno in zavestno nacionaliza cijo vsega vzgojstva. Ugotovil je dalje potrebo velikega pohoda k preroditvi naše države v fanatično jugoslovansko Jugoslavijo. Vehementno živo je učiteljstvo poseglo tudi v probleme narodnoobrambnega dela in manjšinskega šolstva tu ob severni meji in ištotako konstati-ralo še neverjetno nezdrave razmere kot posledico naše obzirnosti in popustljivo sti, kateri mora biti konec, konec z dobrim ali s hudim. Kakor povsod, je prav tu na skrajni meji, kot vidimo, učiteljstvo pobornik velike nacionalne ideje, v kateri akciji naj se ne pusti zopet osamlje no, saj: klicani, izzvani smo! Volilni shod v Studencih. Sinoči je bil v Studencih prav dobro obiskan javni vo lilni shod JNS, kateremu je predsedoval nadučitelj g. Štefan Firm, predsednik kra .ievne org. JNS v Radvanju. Uvodoma je orisal pomen volitev ter predstavil nosilca liste JNS g. Maksa Kolnika, posestnika v Studencih in Radvanju, katerega so zbrani volilci pozdravili s klici »Živio!« V kratkih besedah je nato g. Kolnik razložil potrebo združitev občin ter pozival volilce, da se v nedeljo vsi udele žijo volitev. G. Franjo Bende je volilce seznanil s sedanjim gospodarstvom v občini in navedel tudi nekaj dokumentov. G. Janko Belšak je pa podal še podrob nejše poročilo o tej zadevi. G. Jakob Ropret je obrazložil program, katerega si je sestavila JNS za izvedbo v bodoči upravi. Jože Vokač je tolmačil razliko med kandidatnima listama z ozirom na nacionalnost in poudarjal, da je v Studencih samo ena lista sestavljena na osnovi ju goslovanskega nacionalnega programa in zdrave državne misli, to je lista JNS z nosilcem g. Maksom Kolnikom. G. Jože Beribak, tajnik občinske, organizacije JNS v Studencih, je na občo zahtevo vo-lilcev prečital dopis naslovljen na bansko upravo, katerega vsebina obravnava nacionalnost in delo v občinski upravi kandidatov naše nasprotne liste. Predsednik g. Štefan Firm je zaključil shod ob 22. uri, nakar so se volilci mirno razšli. Tujski promet v 3. četrtletju. V 3. četrtletju je bilo pri mariborskem zglaše-valnem uradu prijavljenih 2.799 Jugoslovanov in 1.559 tujcev. Od tujcev je bilo 974; Avstrijcev, 264 Cehoslovakov, 160 Nemcev, 103 Italijani, 38 Madžarov, 13 Angležev, 20 Francozov, 8 Poljakov, 3 Rusi, 5 Amerikancev, 2 Romuna, 2 Afrb kanca, 1 Kitajec in 2 Perzijca. Nalezljive bolezni. V času od 15. do 21. septembra je v naši banovini obolelo za tifusom 161 oseb, za davico 117, za škr-latinko 57, za šenom 20, za grižo 12, za otročnično vročico, vnetjem priušesne slinovke, krčevito odrevenelostjo, otrp-nenjem tilnika in vraničnim prisadom pa po 1 oseba. Skupno so umrle za nalezljivimi boleznimi 4 osebe. Danes zvečer Svengali s svojimi eksperimenti v »Veliki kavarni«. Kino Union. Od danes dalje čarobni prvovrstni velefilm »Sezona v Kairu« z Willijem Fritschem, Renato Miillerjevo in Leopoldino Konstantinovo. Kairo v svoji lepoti, piramide, luksuzni hoteli in življenje orienta nam prikazuje ta nad vse zabavni in duhoviti film. Prekrasne melodije. Grajski kino. Od danes dalje senzac. velefilm »Tarzan«. V glavni.vlogi Jonny VVeissmiiller. Film je popolnoma nov in je kolosalen umetniški izdelek modeme filmske industrije. Film se gleda z enako napetim zanimanjem, kakor je svoje-časno ves svet napeto čital roman »Tarzan«. Pri obledeli slvorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delovni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni jc pametno, da iz-pijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefo-ve« grenčice, Narodno gledališč* REPERTOAR. Četrtek, 12. oktobra ob 20. uri »Roksi« red A. Petek, 13. oktobra: Zaprto. Sobota, 14. oktobra ob 20. uri: »Rože ' snegu«. Premiera. .Nedelja, 15. oktobra ob 20. uri: »Voda«-Otvoritev glasbene sezone. Glasbena sezona se otvori v soboto, 15. tm. Prva premiera bo opereta »Rože v snegu«* eno najlepših glasbenih del najnovejšega časa. Glasba te operete je krasna, pevski part melodiozen, deloma resna deloma zabavna vsebina pa se godi v gostišču bratov sv. Bernarda ob znane# prelazu v Švici. Glasbo je po Lovveju. znanem skladatelju balad, ki je zlasti za pevce ustvaril prekrasne bisere, priredi* Oskar Jascha. Mariborsko premiero, pir-vo v Jugoslaviji, pripravljata režiser Ha-rastovič in kapelnik Herzog. V orkestru bo tudi harfa, ki bo nanjo sviral zna# marib. glasbenik Lukež. Inscenacija i® deloma nova. Prva ponovitev Vombergerjeve komedije »Voda« bo v nedeljo, 15. tm. ob 20-uri. Premiera je dosegla popoln uspe# ter se je občinstvo izborno zabavalo. P**; premieri navzoči airtor se je o mariborski uprizoritvi izrazil nad vse laskavo- . Da osvežite kri, pijte nekaj dni zap# red zjutraj čašo naravne »Franz Josefo* ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da im? jasno glavo. »Franz Josefova« grenčic® se dobi v vseh lekarnah, drogerijah špecerijskih trgovinah. Izlet v Slovenske gorice in Prekmurje- Društvo »Putnik« priredi v zvezi z Zgo- dovinskim društvom in Ljudsko univerz® v nedeljo 15. tm. poučni autobusni i#* v sledeče kraje: Maribor, Ptuj, OrfflO^ Čakovec. Doljnjo Lendavo, Genterovc® Dobrovnik, Bugojino, Tesanova, Mursk° Soboto, Beltince, Ljutomer, RadeflO®’ Kapelo, Ivanjcc, Sv. Trojico, Sv. Lenar*’ Maribor. Cena avtobusu je 90 Din. Odhod ob 7. uri zjutraj izpred hotela »Orel* na Grajskem trgu. Prijave sprejema »P®* nik«, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22- Zgodovinsko društvo in Ljudska verza opozarjata svoje člane in prijatelj® na izlet, ki ga priredi društvo »Putnik* v Slovenske gorice in Prekmurje. Prii3' ve za izlet v lepe in nam do danes znane kraje sprejema dnuštvo »Putnik*’ Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22, kief dobite vse nadaljnje informacije. Z avtobusom na Dunaj. Tujsko-P## metna zveza v Mariboru priredi v sob# to in nedeljo 14. in 15. tm. ob zadostne#1 številu izletnikov izlet z avtobusom f Dunaj. Vožnja je preračunana na 280 Dj?' Prijave in vse natančnejše informa#*8 daje »Putnik« na Aleksandrovi cesti, 21-22. Hude posledice starega sovraštva. VČf. raj popoldne je neki delavec v Lovsj? ulici na Pobrežju napadel in zabodel **' letno v Tezenski ulid stanujočo del##*: Marijo Žibertovo z nožem v prsi in V'8! vo roko. Delavka je hudo krvavela iz ^ in so jo poklicani reševalci prepelji bolnišnico. Vzrok napada je baje st*# sovraštvo, ki ga je gojil napadalec d Žibertove. Velik nočni vlom. Preteklo noč so be' znani tatovi in vlomilci obiskali posest#® mariborskega odvetnika dr. Miihleis*1 pri Sv. Petru pri Mariboru. Odnesli * razno blago in predmete ter povzro# lastniku znatno Škodo. Danes dopold# se je podal tja policijski daktiloskoP Grobin s psom, da ugotovi dejansko s*®, nje in izsledi pot, po kateri so vlom* zaenkrat izginili brez sledu. _ . . Dve nezgodi. V Mariborsko bolnišuj® so pripeljali včeraj 71-Ietno kočan® Uršulo Lončarjevo, stanujočo pH ^ Marjeti na Dravskem polju. Lončariče je padla s hleva in si zlomila desno v zapestju. V Radvanju pa se je spravljanju drv hudo poškodovala na vi nogi delavka Ljudmila Emeršičev#- Vremensko poročilo mariborske me i orološke postaje. Davi ob 7. uri je toplomer 11.4 stopinj C; minimalna te peratura jc znašala 10.4 stopinj ^Gcg, rometer jc kazal pri 16.4 stopinjah 73 ■ reduciran na ničlo pa 736.9; relah vlaga 94; vreme je hladno in oblači v M aribor u, dne 12. X. 1933. Marlbors*r »'fe č e r n i k « Jutra mmmmmmaammmMmmmBmmastiSBmassuim Slran'3 mestnega sveta in upravnega odbora Zadnja delavskega azila, podružnica ljubljanske radiopo- STAJE. RAZNO. GRADBENA IN UPORABNA DOVOLJENJA. Mestni svet Ln upravni odbor mestne »očine mariborske sta imela pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Lipol-aa Predvčerajšnjim zvečer v mestni posvetovalnici svoji seji, na kateri sta ob-favnavala nekatere važne zadeve. Na dnevnem redu je bilo ponovno vPrašanje gradnje Delavskega azila. Iz Posameznih poročil je razvidno, kako Dno potrebna je omenjena institucija Dav v Mariboru, ki je močno industrij-0 niesto in radi tega potrebuje dobro 'SaniZirano gorzo tjeia jn Delavski azil, ‘ nudil streho vsem poštenim brez-f Ofncem. Vse to je sicer uvidel že ceneni odbor za posredovanje dela v Beo-radu jn jz da se bo zaenkrat gradila samo dlQnadstropna stavba, in se bo pozneje n°^>dalo še drugo in morebiti celo tretje Ur jtroPje. Mestni svet je upošteval adni predlog gradbenega urada in bo-Pričeli graditi delavski azil že v po-Jueljek 16. t. m.- Še letošnjo jesen bodo Pravili stavbo v sirovem: stanju pod rnho. Tako je torej vsaj deloma ures-■čeno važno vprašanje Delavskega azi-’ ki £a je mesto Maribor tako nujno Potrebno. OrHPravni CK®)0,r ie nadalje razpravljal o ,.°snji, ki jo je naslovila ljubljanska ra-°ddajna postaja na mestnega župana, ,aj bi ji mestna občina mariborska od-'Opila za nameravano relais postajo ,ezPlačno primerno zemljišče in primer-0 zgradbo. Ker bi bila relais postaja ne-Jfpmno velika pridobitev za Maribor, je "Pr v principu sklenil, da se odstopi bliauski radio oddajni postaji primejo11 Prostor za postavitev naprave, ka-ČuriProstor v kaki zgradbi brezpla-ho na razpolago. Obenem bo pa mestna lietr po svoph močeh podpirala strem-n le oddajne postaje v svrho njenega sf^edka. Svojo prošnjo je oddajna po-Podprla z dejstvom, da dosedanje število nanovo priglašenih naročnikov, ki jih je okrog 600, pa četudi bi jih bilo na novo priglašenih 2000, zdaleka ne zadošča, da bi mogla realizirati svoj načrt v Mariboru. Stroški za postavitev relais postaje v Mariboru so preračunam na več milijonov dinarjev, ki bi se ob tako pičlem številu naročnikov ne mogli amortizirati. Zadevo postavitve relais postaje je preučil mestni gradbeni-urad skupno z univerzitetnim profesorjem g. Marijem Osano in prišel do zaključka, da bi prišlo za postavitev edino v poštev mestno zemljišče pri vodarni na Teznem, in sicer vzhodno med ograjo mestne vodarne in Vodnikovo ulico. Prostori v vodarni bi se eventuelno uporabili za namestitev strojev relais postaje, kakor tudi za stikalni prostor, kar bi se pozneje še natančneje določilo. Tudi bi bilo morebiti potrebno, da se zgradi na pročelju vodarne majhen prizidek. Na tem mestu bi bila relais postaja radi zazidave popolnoma zavarovana, ker bi stala na zaščitnem varnostnem reonu mestne vodarne. Pričakovati je, da bo ljubljanska radio oddajna postaja sprejela sklep mestne občine in stavila podrobnejše predloge. Občinski svet je na zadnji svoji seji odobril predlog kuratorija mestnega mladinskega doma, da se postavijo na otroškem igrišču male klopice in mizice za odgovarjajoče starosti otrok. Mestni svet je končno odobril uradni predlog in se bo igrišče opremilo na račun prihrankov zavoda. Nadalje je odobril izplačilo podpore v znesku 8000 Din društvu za revne učence. Tudi je sklenil nabaviti 19 starih vagonov, ki jih je ponudila po nizki ceni v nakup mestni občini tukajšnja delavnica državnih železnic. Ugodno je rešil prošnjo Ferdinanda Kočevarja, da sme postaviti na Glavnem trgu svojo stojnico za prodajo raznih dišav. Gradbena dovoljenja so dobili: posestnica Roza Poljančeva za gradnjo enonadstropne lesene stanovanjske hiše, Kongregacija šolskih sester za gradnjo gospodarskega poslopja v Motherjevi ulici, zobozdravnik dr. Anton Levec za nadzidavo drugega nadstropja na hiši na Aleksandrovi cesti in Anton Maj za gradnjo prodajalniškega paviljona v Kopališki ulici. Tudi je mestni svet dovolil veletrgovcu Milošu Osetu spremembo fasadnega načrta za novo hišo na Glavnem trgu po predloženem fasadnem načrtu. Uporabna dovoljenja pa so dobili: Franc Eksler za zgrajeno visokopritlično stanovanjsko hišo v Beograjski ulici, Alojzij Rečnik za zgrajeno 3 nadstropno stanovanjsko in trgovsko hišo na Pobreški cesti, Alojzij Amon za zgrajeno visoko- Bilo kuda ffak pritlično stanovanjsko hišo v Medvedovi ulici, Dragotin Gilčvert za zgrajeno visokopritlično stanovanjsko hiišo v Aljaževi ulici in Avgust Danko za zgrajeno gospodarsko poslopje pri hiši v Gozdni ulici. Razne prošnje za oprostitev pasjega davka in raznih drugih občinskih dajatev pa je mestni svet z malimi izjemami odklonil. Kandidatne liste za občinske volitve LISTE V OBEH MARIBORSKIH OKRAJIH. V okraju Maribor - desni breg so bile vicžene in potrjene naslednje kandidatne liste za nedeljske občinske volitve: Podvelka: Urbanc Jakob, župan v Lehnu. Sv. Lovrenc na Pohorju: (2) Pernat Alfonz, podžupan pri Sv. Lovrencu; Jodl Peter, lesni trgovec pri Sv. Lovrencu. Ruše: Lesjak Davorin, župan v Rušah. Limbuš: (2) Godec Anton, župan v Limbušu; Jaunik Avgust, veleposestnik v Limbušu. Sv. Martin na Pohorju: Frešer Leopold, posestnik pri Sv. Martinu na Pohorju. Slovenska Bistrica: (2) dr. Pučnik Josip, odvetnik v Slovenski Bistrici; Kac Franc, župan v Zgornji Bistrici. Pobrežje: Volk Matija, župan na Pobrežju. Studenci: (2) Kolnik Maks, po sestnik v iStudencih; Kaloh Alojzij, župan v Studencih. Makole: (2) Šošter Ivan, župan v Makolah; Bogina Ivan, bivši župan in posestnik v Makolah. Poljčane: (2) Medved Anton, župan v Peklu; Kitek Simon, posestnik v Poljčanah. Polskava: Poharc Karol, župan na Polskavi. Rače: (3) Bauman Štefan, župan v Račah; Kirbiš Ivan, župan pri Sv. Marjeti na Dravskem polju; Kolman Josip, bivši župan v Slivnici. Hoče: (2) Papež Lovro, posestnik v Hočah; Novak Anton, posestnik v Spodnjih Hočah. Fram: (2) Kodrič Ivam, župan v Framu; Petek Ivan, posestnik v Framu. Slovenska Bistrica - okolica: Zafošnik Pavel, posestnik v Slovenski Bistrici. V okraju Maribor - levi breg pa je mariborsko okrajno sodišče potrdilo naslednje kandidatne liste za občinske volitve z navedenimi nosilci list; Duplek: (2) Partlič Rudolf, posestnik, Zgornji Duplek; Gmajner Jožef, kmetovalec, Spodnji Duplek. Jakobski dol: (2) Senčic Benedikt, posestnik, Dranhovec; Žnuderl Franc, trgovec, Zgornji Jakobski dol. Kamnica: Lorenčič Peter, posestnik, Rožpoh. Košaki: (2) Janžekovič Ivam, posestnik in ekonom, Dolnja Počehova; Vesenjak Ivan, minister v pokoju, Krčevina. Pesnica: (2) Kerenčič Anton, po- sestnik, Na Ranci; Špari Franc, posestnik, Vajgen. Selnica ob Dravi: Verdonik Jožef, posestnik, Črešnjevec. Sv. Kungota: (2) Vaupotič Franc, trgovec, Plintovec; Leher Ivan, posestnik, Jedlovnik. Sv. Križ: Hladej Jožef, posestnik, Sv. Križ. Sv. Marjeta ob Pesnici: (2) Alojz Schicker, veleposestnik, Močna; Šurnan Anton, posestnik, Vosek. Št. Ilj: Swaty Karol, posestnik, Št. Ilj. Korena: Kajnih Jožef, posestnik, Jablance, Cerkvenjak: (2) Simič Jernej, posestnik, Cerkvenjak; Baloškovič Alojz, kmetovalec, ŽupetincL Jurovski dol: (2) Rotman Janez, posest, Spodnji Gašteraj; Korošec Peter, kmetovalec, Partinje. Senarska: (2) Vračič Matija, veleposestnik, Spodnja Senarska; Zupe Franc, kmetovalec. Sv. Benedikt. Ščavnica: (2) Breznik Franc, posestnik, Sv. Ana; Špindler Jožef, posestnik, Zg. Rečica. Velka: (2) Mali Anton, graščak, Trate; Ferk Leopold, posestnik, Velka. Voličina: (2) Amoš Jakob, kmetovalec, Šetarova; Muršak Franc, posestnik, So. Voličina. - - , i ----------——* Tezno Punktaške metode in grožnje na Teznem. Kako delajo naši punktaši separatisti, pove primer, ki se je pripetil v soboto 7. t. m. na Teznem. Posestnik V. je preklical svoj pristanek za kandidata na listi nosilca g. Stržine. Ponoči pa so se oglasili na njegovem dvorišču neznanci, ki so mu pretili s takimi grožnjami in na tak barbarski način, da je brl prisiljen iskati in prositi zaščite pri merodajni oblasti. Zadevo imajo sedaj v rokah tezenski orožniki, ki bodo gotovo izsledili punktaške teroriste. Vemo pa dobro, kdo je odgovoren za te barbarske metode. Posledice naj pripiše samemu sebi Volilna agitacija. Razni elementi skušajo odvračati ljudi, da se ne bi udeležili volitev. Nedelja pa bo dokazala, da je Tezno odločno v narodnih vrstah. Podrobno delo je v rokah naših izkušenih mož in bo dokazalo najboljši uspeh. Cestna razsvetljava. Naše ceste so dobile nekaj novih cestnih svetilk. Hvaležni smo občinskemu odboru, zlasti pa onim odbornikom, ki so še pred likvidacijo imeli toliko smisla za napredek v občini. Rele radiopostaja Mariboru zajamčena. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se je mudil 10. t. m. tu univ. prof. Osana iz Ljubljane in si v spremstvu mestnega' gradbenega nadsvetnika inž. Černeta ogledal teren Maribora in okolice in spoznal za najprimernejše mesto zemljišče za mestnim vodovodom na Teznem. Ptuj Restavracija »Pr! pošti«, vsak' pete* sveže domače in morske ribe. Bor: Praški stražniki jL^ažija, zdaj znani trški inženjer, se ^ Pripeljal s svojim avtom po Aleksan-cest>. V oči mu je padel kričeč nad-Ij0 na lepaku: Koncert praških stražnl-SvV-. Ustavil se je. Čital. Spomnil se je jh'h Študentovskih let... jjj 0 ie še bil tehnik v desetem semestru s Je hodil vsak večer k Fleku na pivičko šjmVopm kolegom Serajnikom, najstarej-Ča slovenskim študentom, so bili res , ’• Zlati časi v zlati Prahi! Stanoval hal f v Strahovem. Za tramvaj dvacet hal'UV’ Koražiji tudi teh dvajset reč' n' bil° tr&ha> Vračal se je nam-^ domov, ko niti poslednjega tramvaja hred na eno — ni uje1, S,taI je tik škaa dip,om«kim delom. Zadnji večer t~erns'ke brezdelice je hotel zalumpati. se je nagibal k zadnjemu krajcu. 'j.| p ju urt£,iudi a tiduiijciriu Krajou. * . tdeku, znanem po najboljšem pivu, ---------------------------- r* * je jL Vse trlo večernih gostov. Od piva trebuh našega Koražije že napet r Platno na bobnu. Prijetna sapa je v;ek]a nekemu številnejšemu 0,hizT p0.vrtu; išle i-e na Petie- Zaman so opozar- du: hke črke, pribite na očrnelem zi- ,if^-Pivati zakazano!« Koražija je uda-*akiirp^azni,Ttl vrčkom, da je zazvenel in i pos*re^n'c*: »Slečinko, ješte jed-etio * • * Serajnikom sta še popila vsak Čati jPlv’čko«, potem pa jo pozabila pla-Dri p? na lepem odšla. Viseča ura eku je kazala polenajstih. Ne daleč od tod je imel Makedonec Ilija Vecerjevič jugoslovansko vinarno. Semkaj sta krenila. V njej se je lahko pilo in prepevalo po mili volji. Denarja sicer ob koncu meseca ni bilo odveč, toda Koražijo je krčmar poznal kot zanesljivega pivca in dal mu je tudi na »puf«. V majhni zakajeni sobi sta sedla. •Neki debelušni gospod je zehal. Naročila sta in zapela o slovenskih deklicah. S pesmijo sta debeluharja pridobila, da je prisedel. Dal je prinesti praško salamo in liter za vse tri. Potem še enega. Pobratili so se in bili vinjeni. Njih petje se je spremenilo v krokanje. Ko je moral Ilija ob policijski uri zapreti vinarno, so se trije pajdaši odzibali proti rdeče vabeči svetiljki pred zakotno kavarno. Jazz je igral. Nekaj parov se je vrtelo v rdeče-modri razsvetljavi. Trebušni gospod je naročil buteljko proše-ka. Kadili so in govorili nesramnosti. Prišla je k njim celo prostitutka. Roparici zadiši mrhovina. Natočili so ji in Koražija jo je prosil za fox. Obnašal se je proti njej neprimerno. Pa kaj bi tisto! Petičen gospod je pristopil h kapelniku in mu stisnil v pest deret čeških »ko-rfin«, da bi zaigral srbsko kolo. Slišal je pač že o njem, toda plesati ga še ni videl. Ubrati sta ga morala Koražija in Serajnik. Prvič sama. Bučen smeh. Drugič so se pridružile kolu kabaretke. Navdušenje in ploskanje med ponočnjaki. Opojna pijača omamlja, dim in vzduh sta mameča SDremljevalca. »Ale človč- če, uživaj!« Kavarnar je hotel češkega mecena oskubsti. A je bil Serajnik še dovolj pri zavesti, da ga je spravil — opitega — v avtotaks in ga dal prepeljati čez Vltavo do Smfchova. Opotekajočega se Koražijo je pa vzel pod roko ter ga vodil proti Vaolavskemu trgu. Ulice so ležale mrtve. Ob treh zjutraj. Koražija je metal klobuk ob pločnik in skušal zapeti: »Kaj nam pa morejo...« Serajnik mu je mašil usta. »Ne vpij tako, budalo, da te ne sliši kak policaj!« — »Pa me naj!« se je davil Koražija. »To ti pa rečem, ko naredim diplomo, splezam na tistegale konja k Vaclavu, pa se na vse vkup po-kašljam. Prokleta kemija!« Serajnik se je hudomušno veselil, da se ga je kolega tako navlekel. Izigraval je njegovo stanje. »No, Ti pa bi se .že upal, Koražija, si prestrahopeten!« »Kaj, Koražija da ni korajžen? Contradictio! Pri mej krščen duš! Še zdaj ga zajaš" • tega hudiča.« Iztrgal se mu je iz rok ter kolovratil proti veličastnemu spomeniku sv. Vaclava. Trg je sameval zapuščen, nikjer žive $uiše. Serajnik ga je pustH, naj poskusi. Koražija je prestopil nerodno spodnji marmornati prag. Že se je hotel prijeti konju za uzdo, pa se mu je menda zazdelo, da jo je konj stresel, in Koražija je salamensko omahnil. Serajnik se mu je zakrohotal. Ali to ga ni ugnalo. Pobral se je in povzpel drugič na konja. Ko je dosegel ravnovesje in se je oddiha! ker je bil takorekoč na konju, je zakričal nad njim policaj, ki je namgJo-ma pribežal od druge strani: »Co pak delate, blbec?« in ga vlekel za nogo navzdol. Serajnik ga je hotel rešiti iz kočljivega položaja, toda nič ni pomagalo, moral je na bližnjo policijsko stražnico. Koražija je skušal uiti, toda noge so mu bile prešibke. Stražnik mm je, videč, da se opoteka, ponudil roko v oporo. Tako je padel v roke policijske pravice. Čakal je do osme ure zjutraj na policiji kot spokornik na odrešenje. Ko so ga predramili iz spanja, da bi bil sojen po vseh policijsko-kazenskih predpisih, je bil že trezen in zdrav. Maček je mijavkal v kotu. Stražmojster je bil mož na svojem mestu. Gotovo vedoč, da vsakogar lahko kdaj alkohol ukani in pa povrh tega, ker je bil Koražija Jogoslo van, ga je odpustil brez kazni. Spominjajoč se živo tega davnega dogodka, je sklenil, — ko je zdirjal Koražija s svojim avtom dalje, — kreniti naravnost do blagajne, da si rezervira vstopnico za prvo mesto v kasinski dvorani. Mislil si je: Zamuditi to priliko bi bil greh. Morebiti zagledam med temi pevci-stražniki tudi onega policaja, ki me je zasačil, ko sem plezal v Pragi na konja sv. Vaclava. Ali pa mi celo pomežikne izpod očal tisti dobrodušni stražmojster, ki mi ni prisodil niti ene batine za mojo preddiplomsko lumparijo ... Bogme, na ta koncert pa zares »mu-sfm!« 100 OCEANOPOLIS Rom mn o Mkri w n o st t i lo v m šk m proiloitl Semisiris je postal središče Atlantide in središče sveta. Postal je solnce kulture, ki je izžarevalo svoje blagodejne žarke na vse strani. Silna in slavna je bila zgodovina tistega ljudstva, božansko le bilo poslanstvo in delo njegovo. Velika obdobja so pretekla, vse se je spreminjalo in spremenilo, vse je razpadalo in razpadlo, Semisiris pa je stal, stala je Atlantida, celina med celinami, raj med taji. Toda temačna usoda, ki ji ne ukazuje roka človekova, je udarila po tem raju in celina se je pogreznila, izginila je v valovih oceana, in od vsega kar je bilo r.ekoč, je ostal samo še spomin. Le Semisiris s svojim svetiščem na griču Prihoda je veliki solnčni Ra obvaroval pogina. Izkazal mu je svojo silno milost ter mu omogočil nadaljnji obstoj tudi pod vodovji oceana.« Množice so molče in nekako zbrano po slušale mogočne besede predsednikove. Nihče ga ni motil, nihče se ni ganil. In Semiš Ramls je nadaljeval: »Toda veliki Ra, ki je ustvaril Oceano-polis. mu je tudi določil večno in nespremenljivo poslanstvo. Naročil mu je nadaljevati delo Atlantov, delo Semisircev in ohranjevati ter množiti dragoceno premoženje znanosti in kulture. Temu poslanstvu so ostali zvesti dolga desettisoč-letja vsi naši predniki. Nikdar se niso pritoževali nad svojo usodo, nikdar se v uporu niso dvigali proti redu, ki je bil določen. Živeli so mirno v svojem skritem podmorju, delali so in gradili, dokler niso dodelali in dogradili vsega, kar imamo danes mi, njihovi živi potomci. Verjemite mi, brez tega reda in vdanosti do visokega poslanstva, danes že davno ne bi več bilo Ooeanopolisa in potomcev starih Atlantov. Tu, kjer smo zdaj mi, bi ležala temna vodovja velikega oceana ter krila samo še grobove prošle veličine.« Semiš Ramis je za trenotek utihnil, ozrl se po množici, ki je vedno bolj naraščala, dvignil roko kakor v svarilo ter povzel: »Vi poslednji rod našega slavnega naroda, vi bratje moji in sestre pa ste se uprli proti nalogi, ki vam je bila v pradavnini določena. Ne vem zakaj ste se naveličali svojega miru. Ne vem, zakaj hrepenite po spremembi sedanjega stanja. Ne vem zakaj hočete uničiti vse to, kar so zgradili nešteti tisoči rodov pred menoj in pred nami. Morda je veliki solnčni R& odtegnil svojo roko in njen blagoslov od nas, morda je določil, da mora biti enkrat konec tudi njegovega ljudstva, da mora izginiti Še zadnja sled tistega, kar je bilo temelj človeštvu na zemlji. Vem samo to, da se na zemlji vsaka stvar enkrat začne in enkrat neha, da je večnost samo na oni strani smrti. Če ste spoznali, da ne morete več vršiti deta, ki vam je naloženo, ne bom vam branil, še manj pa vas' silil storiti tisto, za kar ste se odločili. Vaša volja naj se zgodi! Kot neposredni potomec velikega Semiša, kot vladar vaš in najvišji brat, nekoč izvoljenega ljudstva pa vam kličem in vam naročam: Premislite še enkrat svoje početje! Morda boste v najskritejših kotičkih svojih duš le še spoznali, da so v vas zadostne moči za nadaljevanje. Če boste to spoznali, potem se vrnite v svoje domove in nadaljujte dosedanje življenje, da bodo zopet oživele ulice našega podmorja, da se bodo zopet oglasile pesmi življenja in se bodo iz žrtvenikov v svetišču na griču Prihoda zopet dvignili oblaki kadila proti velikemu solnčnemu Raju! To sem vam hotel povedati in nič drugega, povedati zato, ker vas ljubim tudi če me vi sovražite in ker se vas ne bojim tudi če me hočete ubiti. Ne bom se branil. Tu stojim pred vami; storite z menoj karkoli vam je drago!« Semiš Ramis je spustil roko in utihnil. Nemo kakor kip božanstva je stal na balkonu, a prav tako nevidno je stala pod njim na ulici tudi poprej tako razbesnela množica. Potekle so minute, ne da bi bil kdo spregovoril. Grobno in neskončno mučno tišino je prekinil šele čez dolgo časa glas nekoga, ki je zaklical: Nočemo pogina Oceanopolisa. marveč svobode njegovemu ljudstvu! Naveličali smo se vaše vlade, ki ni nikoli dopuščala našega soodločevanja. Tudi mi, narod oceanopolski, smo potomci starih Atlantov: niste to samo vi, »višji«. Zaradi tega, če uničimo krivico delitve na razrede, Oceanopolis še ne bo Pr°Pa<^’ temveč se bo še bolj razmfalr " in 150 izvršil še večje in višje poslan. J. P0" stal bo zopet solnce vseh človeških to* dov na zemlji. Iz njega se bodo zoPe širili na vse strani žarki kulture. N°|-e' mo biti več ujetniki, nočemo več hiti sami sebi namen!« »Tako je!« so vzkliknili nenadoma nešteti glasovi. »Nočemo več biti slepo orodje! Nočemo več biti jetniki! Hočemo enakopravnosti! Hočemo svobode.* Nenadoma pa je nekdo zaklical z mo* gočnim glasom, ki je prevpil ves ostali vik in krik: »Zakaj ste pomorili stotine naših bra* tov, če nam nočete vsiljevati svoje volje. Je morjenje neoboroženih tudi izvrševanje poslanstva naših prednikov in voli® velikega solnčnega Raja? Vaše besed« so hinavščina. Govoril jih je strah pre“ našo osveto. Spoznali ste, da nas ne m°* rete premagati, da smo močnejši kako* ste vi. Bratje, ne uklonimo se! Naša voditelja sta Doljan in Jafis. Njima smo obljubili zvestobo in moramo to obljubo tudi izvrševati. Preč z morilci- neoboroženih! Preč z vsemi »višjimi«!« Besede brezimnega govornika je P*** zdravila množica s strahovitim vriščeib* Premagan je bil vpliv besed Semiša Ra' misa. Množica je znova pobesnela, dviff' nila pesti in kakor na povelje planila Pr°' ti dvorcu in pomandrala vse. kar se je postavljalo v bran. Nihče bi je ne bil mogel zadržati. Besnela je kakor hudournik, kadar prestopi bregove in se r8*' li.ie v ravnino. Pričelo se je divje un^** vanje. (Dalje prihodnjič.) Soort Prvenstvena tekma SK Železničar :SK Rapid prepovedana. Policijsko predstoj-ništvo v Mariboru je prvenstveno nogometno tekmo SK Železničar :SK Rapid, ki bi se morala odigrati v nedeljo 15. trn., prepovedalo. Občni zbor Ljubljanske plavalne pod-zveze bo v nedeljo 29. trn. v Ljubljani. V smislu pravil imajo na občnem zboru glasovalno pravico vsi redni člani JPS na področju LPP, ki so napram LPP zadostili vsem predpisanim obvezam. Tekmovanje za državno prvenstvo v rokoborbi. V soboto 14. in v nedeljo 15. tm. bo v Zagrebu letošnje tekmovanje za državno prvenstvo v rokoborbi. Tekmovalo bo 12 klubov, med njimi tudi, SK Železničar in SSK Maraton Iz Maribora. Jutri, v petek 13. pa bo občni zbor Jugoslovanske težkoatletske zveze. Balkanska olimpiada bo tudi prihodnje leto v Atenah, tako so sklenili predstavniki zainteresiranih držav na konferenci v Atenah. Leta 1935 bo olimpiada v Carigradu, leta 1936 v Sofiji, 1937 v Bukarešti in leta 1938 v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Pohorski tek preložen. Drugi pohorski gozdni tek, določen za 15. tm., se po nalogu oblasti ne bo vršil. Tek bo predvidoma 29. t. m. ali 5. novembra t. 1. SK Svoboda, nogometni odsek. Radi predstoječih prvenstvenih tekem bo jutri, v petek 13. t. m. ob 20. v Delavski zbornici sestanek celokupnega članstva. Načelnik. Poljska:Češkoslovaška. V nedeljo 15. tm. bo v Varšavi meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Češkoslovaške in Poljske. Nov nogometni klub. Po vzorcu SK Zarja, Stubički SK itd., se je ustanovil blizu Zagreba nov nogometni klub »SK Turopolje«. Za ta klub so se prijavili znani nogometaši Premeri, Bondora in Ureh od zagrebške Viktorije (ki bodo po razpustu kluba prestopili k Gradjanskemu), nadalje Lehr, Weiss in Neuman. Po in- formacijah zagrebških listov se bodo za ta klub prijavili še Mihelčič, Hrlič, Lech-ner in drugi, katerih imena se še izdajo. Sokolstvo Jahalni odsek mariborske sokolske župe ima sestanek vsega svojega Članstva v petek, 13. tm. ob 20. uri v župni sobi v Narodnem domu. Udeležba je za vse nujno potrebna. Zdravo! — Hren. Sokol Maribor matica. Redna odbo-rova seja bo v četrtek 12. oktobra ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu. Pridite točno! Zdravo! Tajnik. Sokol Maribor matica. Prva plesna vaja bo v četrtek 12. oktobra 1933 ob 8. uri. Bratje in sestre, pridite točno’ Dobro došli bratje ostalih bratskih društev. Delavec našel kraljevsko krono. Neki delavec v danskem mestecu Mid-delfartu je naletel pri pregledovanju odprtega kanala pod cestnim tlakom na zelo nenavadno najdbo. Med kamenjem je odkril kraljevsko krono iz čistega zla*3, poleg nje pa debelo zlato verižico in ^a* to žezlo s križem. Strokovnjaki so nja, da izvira krona iz poznega srednl®* ga veka, najbrže je bila last pregnane®3 danskega kralja Kristijana II., ki jo^ ^ prav verjetno med beganjem po držav zakopal na tem kraju v zemljo. Umetnost v trgovinskih izložbah. Trgovci neke velike ulice v Curihu s® sklenili, da potegnejo pozornost pasa3' tov in eventualnih kupcev na svoie bj3' go na prav poseben način. V svojih ’** ložbah so razstavili slike modernih šyl* carskih slikarjev, s katerimi upajo vzh11* diti zanimanje kupcev tudi na ostalo ra? stavljeno blago. Do tega sklepa so J’3 privedli neuspehi z dosedanjo svetlob11 reklamo, kričečimi ureditvami izložb hp* ki so se le prav slabo obnesle. V tej u'lC je 120 trgovin, ki imajo sedaj v svojih^'* ložbah vsaj po eno sliko domačih slikaf* jev, nekatere pa celo po več. Najbolj bj£ do zadovoljni s to reklamo najbrže s‘ karji sami. Mali o Razno KRAPE dobite dnevno pri L. Uhlerju, delikatesni trgovini. Glavni trg. 3890 SVEŽE KISLO ZELJE. znano najboljše kakovosti priporoča M. Berdais, Maribor, Trg svobode. 3576 K02UH0VINASTE plašče moderniziram in prekrojim v jope po najnovejših pariških in dunajskih krojih Jamčim za strokovno in solidno delo ter točno postrežbo. P. Semko, krznarski mojster. Gosposka ulica 37. 3360 Sobo odda SOBO z dvema posteljama, posebnim vhodom, oddam. Glavni trg 2, I., vrata 7. 3889 SOBO in dobro, hrano dobi gospod čisto poceni. Tattenbachova ulica 16, III., vrata 19. 3887 STANOVALCA s 4 delovnimi močmi, sprejme Zenkovlč, Pivola št. 6, pošta Hoče, 3888 OPREMLJENO SOBO. lepo. parket, elektr. luč, uporaba kopalnice, v Pokojninskem zavodu. Dr. Verstovško-va ulica 6, II., vrata 19. oddam boljši osebi, najraje oficirju. 6017 Službo dobi DAMA. ki dobro razume gospodinjstvo, dobi službo. Naslov v upravi »Večernika«. 3892 OglaŠultel Službo lite PRIDNA IN POŠTENA SLUŽKINJA, ki zna tudi precej kuhati ter opravljati vsa druga gospodinjska dela. išče službo s 15. oktobrom, event. tudi pozneje. Naslov le pustit! v upravi »Večernika.« 6021 Stanovanle STANOVANJE tri- ali štiri-sobno v vili, soln-Čno z vsem komfortom, oddam poceni. Naslov v upravi. 3886 Pouk ENGLISH LESSONS. Miss Edith OxIey. Krekova 18/11. 3796 Mestno načelstvo mariborsko. St. 14.552/2622 - 1933. V Mariboru, dne 12. oktobra 1933. Razglas! Mestno načelstvo mariborsko bo oddalo izvršitev inštalacije plina v zgradbi carinske pošte v Mariboru. Ponudbe, kolekovane s kolekom za Din 5,— je oddati v sredo, dne 18. t. m. do 9. ure v mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici št. 8, I., v sobi št. 3. Istotam se dobijo vsa potrebna pojasnila in pripomočki. Mestni načelnik: L. S. Dr. Lipold, 1. r. Cvetlice vence In šopke dobite najceneje v cvetlicami Požar, Tyrševa 36 paleta Ban. hran. izveibane in spretne Dredice za krožni predilni stroj se spreJU*®!®* Samo pismene ponudbe z navedbo d0i.e danjega zaposlenja in trajanja isteg8 1 poslati na tvrdko J. Hutter in drug, Mari®?? Znižali smo ceno knjigi i ,Prekletstvo ljubezni od Di’ 35’-ne Din 23 - Dobite 9o v upravi Jutra in Veternika v Mariboru, Gosposka ulica štev. 11 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA v Mariboru