RODOLJUB.
Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca (ali Ce je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom »Slovenskega društva" poSilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvo3topne potit-vrste 8 kr., čo se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati,,Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj
se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
V Ljubljani, dne 4. maja 1895. V. leto.
Na Veliko noč opustošil je grozen potres našo cvetoče deželno stolno mesto Ljubljano in nje okolico na daleč okrog.
Že prvi sunek, ki je bil ma,lo pred polnočjo, bil je toli silen, da so se vse hiše zmajale, mnogo ljudi pa je bilo žrtva grozne katastrofe. Nadaljnji sunki so uničili še ostalo popolnoma, Milijone iznaša škoda, ki jo je provzročil potres na hišah; preteča gospodarska beda ne da se proračuniti.
Brez stanovališča jih je na tisoče ljudij, ki bivajo v šotorih in barakah; mej njimi je otrok v najnežnejši dobi in bolnikov.
Prebivalstvo je vsled te najgroznejše vseh prirodnih sil upropaščeno. Zaupaje v Boga bode se povzdignilo in ojačilo, vender mu morajo pomagati soljudje v obili meri, ako si hoče postaviti razdejane cerkve in šole, ako si hoče sezidati nova stanovališča ter si tako zagotoviti pogoje svojega gospodarskega vstajenja.
Njega Veličanstvo naš milostivi, dobrotni cesar priskočil nam jo prvi v pomoč, kakor navadno, tako tudi zdaj, z bogatim darom.
Nas pa, stoječe še vedno na tresoči se zemlji, prešinja le jedna misel, kako svojemu nesrečnemu prebivalstvu pomagati in ga rešiti, in zategadelj apelujemo v teh težkih in tožnih časih na sočutje in ljubezen do bližnika po širnem svetu in prosimo pomoči. V Ljubljani aprila meseca 1895.
Pomožni odbor za Ljubljano in okolico:
Viktor baron Hein,
c. kr. deželni predsednik — častni predsednik.
Oton Detela, Peter G-rasselli,
deželni glavar na Kranjskem — I. namestnik. župan ljubljanski — II. namestnik.
Dr. Josip Račič, c. kr. dvorni svetnik -- načelnik. Leon grof Anersperg, c. in kr. komornik, deželni poslanec, veleposestnik; Otomar Bamberg, Sef tvrdke Ig pl. Kieinmayr & Fed. Bamberg, bukvama in tiskarna; Prano Doberlet, tovarnar mebljev, načelnik gasilnega društva; dr. Sebastijan Elbert, knezoškofijski konzistori jalni svetnik in stolni kanonik; Ivan Plis, stolni župnik in knezoškofijski konzistorijalni svetnik; dr. Vinko Gregorič, primarij; Ivan Hribar, občinski odbornik in deželni poslanec; Andrej Kalan, stolni vikar; dr. Valentin Krisper, odvetnik; Josip Krisper, trgovec; Matija Knnc, član trgovinske in obrtne komore, krojaški mojster; Peter Lassnik, trgovec ; Leopold baron Liechtenberg, deželni poslanec in veleposestnik; Josip Luckmann, predsednik kranjske hranilnice,, šef bankovne hiše L. C. Luckmann; Emerik Maver, šef tvrdke J. C Maver v Ljubljani in bankovne hiše-E Maver & drug v Gradci; Ivan Mathian, c. kr. dvorni založnik; Ivan Murnik, cesarski svetnik, deželni in občinski odbornik; Ivan Perdan, predsednik trgovinske in obrtne zbornice; Vaso Petričić, občinski odbornik in trgovec; Karol Pollak, trgovec; dr. Adolf Schaffer, deželni odbornik; dr. Anton vitez Pl. Schoeppl, odvetnik; Ferdinand Souvan, šef tvrdke Fr. Ks. Souvan; dr. Josip Suppan, hranilničnL
ravnatelj; dr. Ivan Tavčar, odvetnik, deželni poslanec in občinski odbornik.
9. štev.
Vsa Slovenija pomagaj Ljubljani!
Slepe prirodne moći, ki snujejo po svojih večnih nepremakljivih „zakonih", a se pri tem prav nič ne menijo za t6, je li njihovo gibanje in delovanje človeku iu temu, kar si je on v potu svojega obraza, z naporom vseh svojih duševnih sil ustvaril, v prid ali v usode-polen kvar — te brezčutne in krute prirodne moči razrušile so v par trenutkih malo ne do cela našo belo Ljubljano . . .
Čitajočim poročila o opustošenji, ki ga je provzročil v tem našem mestu potres, jezijo so nam lasje, a na oči nam silijo solze. Tisoč in tisoč Ijudij trpi — a trpi popolnoma po nedolžnem. V tem tiči veliki tragični moment.
Ob velikih katastrofah padejo često tiste pregraje, ki ločijo sovražno nasproti stoječe si stranke in sosedne narode. To se je potrdilo tudi v našem slučaji. Ljubljano pomilujejo vsi narodi, ki so zvedeli o njeni nesreči in ne samo naši vrli bratje Čehi in Hrvatje tudi dunajski Nemci obljubili so ji že dejansko pomoč. Humauiteta je pač krasna čednost in pravo krščanstvo.
In sedaj, ko naši Ljubljani prihaja na pomoč naš presvetli vladar sam, ko ji prihajajo na pomoč slovanski bratje naši na severji in na jugu, ko ji pomagati hočejo tudi drugi narodi naše države — ali bomo mi Slovenci sami roke križem držali?
Vsa Slovenija pomagaj Ljubljani!
Ljubljana je slovenskemu narodu več, nego kateri si bodi drug kraj na ozemlji njegovem. Kar je Čehom zlata Praga, Hrvatom Zagreb, Srbom Belgrad, Bolgarom Sredec in Rusom Moskva, to je nam Ljubljana. Ni sicer
glavno mesto avstrijske kronovine obsegajoče ves slovenski narod, a je vender naša narodna in kulturna metropola! Največje slovensko mest) je in zajedno najbolj slovensko. V tem mestu se čuti Slovenec, naj pride iz katero pokrajine koli, najbolj mej svojimi. Tu je naše slovensko gledališče, Slovenska Matica, Glasbena Matica, tukaj jo največ slovenskih uČilišč, tukaj je naš narodni muz^j, tukaj izhajajo za vso Slovenijo merodajni politični listi; tukaj je središče slovenske književnosti, znanstvene in beletristične, tukaj ima stati višja dekliška šola itd. Ljubljana je kristalizišče slovenstva. In temu našemu kulturnemu in narodnemu središču preti poguba.
Rojaki! Nesreča, ki je zadela Ljubljano, zadela je ob jednem ves narod slovenski.
Dolžnost krščanska veže ves narod, čast njegova to veleva in nujna potreba je, da se po vsej Sloveniji začne pomožna akcija za Ljubljano.
Ukaz, da se bode po vseh farnih cerkvah pobiralo za Ljubljano, pričakuje se od oblasti vsak dan; privatno pomožno akcijo pa ukazuje ljubezen.
Naj bi pač tudi ne bilo nikjer na slovenski zemlji slovenske posojilnice ali hranilnice, ki ne bi pomogla po svojih močeh s kakim zneskom Ljubljani!
Tudi občinski in okrajni zistopi, ki sami niso nič prizadeti po potresu, naj bi se z dejansko pomočjo spominjali Ljubljane.
Pokažimo zjedinjeno Slovenijo našim sosedom sedaj tudi v dejanski ljubezni do našega narodnega središča. Vsa Slovenija pomagij Ljubljani!
A. Aškerc«
Sočutje za Ljubljano.
Izredna nesreča je zadela Ljubljano. Na velikonočno j vsem mestu ni ostala nobena hiš«. Take nesreče, kakor nedeljo zvečer se je začelo tresti in silni potres je tako I je zadela slovensko prestolnico so v Evropi jako redke. Več-rekoč razrušil mnogo poslopij.   Nepoškodovana skoro v | krat minejo stoletja, da se kje prigodi tako strašno pocušenje.
LISTEK.
Lov na medveda.
Spisal Zamolčan, (Dalje.)
„Kaj čvekaš, povej, če je kaj pametnega, če ne, pa molči," meni Krivec.
nO, pametno pa je, pametno, to uvidite tudi sami, možje! Jaz vam to rečem, kaj se vć, če je Krivec res videl medveda, ali ne.a
„Khj, ti Matevž Kovačev, ti meni zabavljaš, ti praviš, da jaz lažem, ti- ti-ti . .
Krivec plane na Matevža, a seže mu komaj do pasa. Kdo ve\ če se ne bi bil vnel boj med njima, da ne poseže Tepkar vmes.
„Ti, kanacije ti! Kaj se ravsata, ko dva mrjasca?"
Tako ju pomiri ter prične ukazovati. Vsakemu zaznamuje svoje mesto.
„Ti, Krivec, greš s psom k stari apnici. Tam ga izpusti in počakaj. Vinčan naj pohiti do znameuja. Ti, Lipec, zate bi bilo najboljše da jo ubereš ob Habetovem lazu. Vstopi se pri onem boru, kjer sem jaz lani streljal jazbeca. Jaz sam grem doli v Kležnarico!"
Vse je lepo urejeno. Vsi lovci po vrsti dobe" nakazano stujo. Matevž bi šel najrajši s Tepkarjem, a drugi niso zadovoljni.
Poprime pa besedo kratkopeti Krivec: „ Vprašam vas, možje, kdo sem jaz?"
„1, kdo, Krivec si iz Srobotnika."
„Tako je, možje, pametna je ta. Krivec sem iz Srobotnika, vaš tovariš in prijatelj. Možje! Jaz jedini sem
Zaradi tega pa stavbe v naših krajih sploh, ne le v Ljubljani, niso zidane tako, da bi dajale pred potresom kako posebno varnost. Zidalo se je varno proti požaru in zatorej je v vseh hišah bilo mnogo obokov kateri so se razprezali pri potresu Vsled tega je nezgoda še večja.
Koliko škode je potres napravil na Kranjskem, se še ne more določiti. Več poročil če dobimo, tembolj se prepričamo, da je škoda izredno velika. Ne bodemo se dosti zmotili, če rečemo, da je po naših pokrajinah potres napravil škode blizu 10 milijonov goldinarjev. Naš narod je preubožen, da bi se sam mogel pomagati v tej stiski, potrebno je znatne vnanje pomoči.
Prvo pomoč pričakujemo Slovenci od države. Naši sinovi krvaveli so za Avstrijo po raznih bojiščih in Slovenci nosimo znatna državna bremena in zatorej mislimo, da na nas tudi država v potrebi ne bode pozabila, temveč nam naklonila znatno pomoč.
Ko se je sešel državni zbor, je tudi zbornica poslancev se oglasila za nas. Grof Hohenwart, grof Kuen-burg in vitez Zaleski so stavili nujni predlog, da se vlada poživlja, naj na podlagi poizvedovanj začne obširno akcijo v pomoč Ljubljane in zahteva potrebna sredstva. Poslanec baron Schwegel je pa predlagal, da naj se dovoli oproščenje davkov vsem novozidanim in prezidanim poslopjem v Ljubljani in drugih po potresu poškodovanih krajih, potem pa vsem poslopjem, katera so poškodovana, da jih je moči popraviti, ne da bi se morala podreti odpusti davek za tri četrtine leta, ali pa še dalje časa.
Oba ta predloga je podpirala vsa zbornica. Od slovenskih poslancev so jih zagovarjali gospodje grof Hohen-wart, Ferjančič, Kušar, K lun in dr. Vošnjak. Tukaj se ni videlo nobeno različje strank. Zavladala je bila najlepša sloga mej sicer tako nasprotnimi strankami.
Omeniti moramo, da je jeden prvih politikov zje-dinjene levice dr. Russ se posebno potegnil za svoje rojstno mesto, našo Ljubljano. Sam se je bil pripeljal ogledat z Dunaja našo bedo in jo je v državnem zboru naslikal v kaj živih barvah. Celo zastopnik celjskega mesta dr. Foregger, ki gotovo ni prijazen Dam Slovencem, je pri tej priliki izpregovoril za poškodovance nekaj dobrohotnih besed.
videl medveda, slušajte me torej! Tukaj je najnevarnejša staja, zato naj ostane na tem mestu korenjak, kakoršen je Matevž." Krivec konča svoj govor in maščevalno pogleda Kovačevega, češ: „Sedaj bodeš sit."
„Da, Matevž naj ostane," pritrdijo drugi.
„To vender veste, ljubi moji sosedje, da je Krivec ..."
„Nič, nič, ti ostaneš tukaj, pa je mir besedij. Skrij se za ono-le hojo. če kaj prikobaca k tebi, le lopi s kopitom ali s pestjo," prestriže mu Tepkar besedo. K drugim se pa obrne, rekoč: „Če zapazite kje sled, za-vpijte: „Varda!8
Lovci se razidejo, le Matevž ostane na mestu, kakor primrzel. Nič več upanja mu ne ostane. Vda se v svojo žalostno usodo. Mirno sede na štor, češ, se bo že kako izšlo.
Minister notranjih stvarij je obljubil zdatno pomoč, kadar bode deželni predsednik stavil konkretne predloge.
Jednake simpatije je pokazala za nas Slovence tudi gospodska zbornica, v kateri je v tem oziru spregovoril grof Falkenhayn. In vlada je tudi v gospodski zbornici izjavila svojo dobrohotnost.
Dobrodelnost kaže se povsod. Škofje ljubljanski, celovški in lavantinski so izdali oklic za pomoč po potresu poškodovanim, podoben oklic je izdal tudi koroški deželni predsednik. Mesta pošiljajo večja ali manjša darila in zanimanje za nas preseza že celo meje naše države. Čujemo namreč, da se celo v Berolinu namerava prirediti nekaj koncertov v korist Ljubljani.
Na čelu vsemu temu dobrodelnemu delovanju pa stoji prestolnica slavne Avstrije, Dunaj. Ni le mestni zbor dovolil znatne podpore 5000 gld., temveč še lepša se kaže zasebna dobrodelnost. Po prizadevanju naših rojaki na Dunaju, zlasti po prizadevanju dvornega svetnika Šu-kljeja, osnoval se je na Dunaju pomočni odbor, katerega na-čelništvo je prevzel Hohenvvart, podpredsednika sta mu pa grof Harrach in baron Schwegel. V tem odboru je naj-odličnejša gospoda, mej drugim trije knezi Windischgratz. Vkupe je ta odbor nabral že nad 50.000 gld.
Tudi mej Poljaki se snuje odbor, ki bode nabiral za Ljubljano. Grofinja Wodzicka je začetnica temu blagemu delu.
Da se Čehi in Hrvatje tudi primerno spominjajo nas, nam skoraj ni treba omenjati. Dolžnost je pa tudi, da se hvaležno spominjamo še jeđuega činitelja velikega sočutja. Najprvi dunajski listi raznih strank so poživljali prebivalstvo, da pride na pomoč bedni Ljubljani. Baš to časopisje je mnogo pripomoglo, da se povsod tako kažejo zanimanja za našo bridko osodo.
V Ljubljani se je osnoval posebe pomožen odbor, kateri ima namen vzdrževati zvezo z drugimi pomočnimi odbori, skrbeti, da svet š8 bolj izve naše žalostne razmere in pa voditi pomožno delovanje. V tem odboru zastopane so vse tri stranke v deželi in mi mu želimo naj-
j boljšega uspeha. Častno predsedništvo je prevzel deželni
Iz tega premišljevanja ga vzdrami Krivcev klic: „Varda!" Kakor strela z jasnega neba, trešči ta vzklik v Matevža.
„Križ božji! Izgubljen sem!" vzdahne.
Zopet vse potihne, ničesar ni čuti. Matevž se vender nekoliko ohrabri. Po glavi mu roje razni načrti, kako bi se rešil lovske nadloge. Dobra misel se mu porodi. „Kaj ko bi se delal velicega, morda se me medved zboji?" Matevž stopi na prste in se vzpnć, da je bil videti pravo strašilo.
V tem se oglase psi. Matevž trdno stiska puško. V smrtnem strahu pričakuje hude zveri. A sreča mu je mila. Psi gonijo žival v dolino proti Tepkarju. Veselja zažari Matevžu obraz.
„Prav se mu godi. Mene je hotel poriniti v nevarnost, sedaj je pa sam zagazil vanjo."  Vender ga začne
predsednik baron Hein, kateri s svojo sop ogo od začetka nesreče sem kaže veliko delavnost in sočutstvo in kateremu je že po njegovi stopinji prisojena velika vloga v tem dobrodelnem delovanju.
Z žalostjo se nam napolni srce, ako obrnemo pogled na razrušeno Ljubljano, a pogum nam daje občno sočustvo, ki se kaže, in zatorej trdno upamo, da se iz sedanjih razvalin povzdigne prenovljena lepša Ljubljana.
Potres.
Komisije nadaljujejo svoje delo Pregledale so se že tudi cerkve in konstatovale, da je pri ljubljanskih cerkvah četrt milijona goldinarjev škole. Šentjakobsko cerkev je silno močno poškodovana na moški strani. Jeden zvonik bodo morali do polovice podreti, ker se je bati, da se sesede ali pade na cerkev. Pijonirji so cerkev nekoliko podprli in ogradili prostor okrog zvonika, da kaj ljudij ne pobije, ako se podere. Posebno je cerkev poškodovana ob stranskem vhodu v cerkev in stopnice, ki tu drže* na stranska kora. Razpokale so vrata, okna in ščipavniki. Na več mestih bodo cerkev morali zvezati z železnimi vezmi. V cerkvi so morali podpreti oblok blizu velicega oltarja z dvajset metrov dolgimi podporami. Sprednja stena odstopila je za celi prst od oboka in se vidijo skozi razpoke orgije na koru. Težko jo bode zvezati, morda jo bodo morali podreti.
Hudo zrahljana je frančiškanska cerkev. Stolpe so podprli, a se je bati, da bodo jednega morali podreti. Obok nad korom je ves razdrapan in ločil se je od krova. Zadnja stena in del oboka blizu velikega oltarja, bodo morali podreti.
Sv. Florjana cerkev je pa le malo razpokana in v njej se opravlja služba božja. Na prednji strani je pač nekaj počeno in jo bode treba zvezati. Zvonika podreti ne bodo treba, a zvezati ga bodo morali nad zvonom.
Pri nunski cerkvi se bode moral zvonik do polovice podreti. V obokih in kupoli je tako razpokana, da jih bode treba podreti. Posebno je poškodovan samostan. Nune bivajo v barakah na vrtu. Nad polovico samostana bodo morali podreti.
V šentpeterski cerkvi so oboki močno poškodovani,
zlasti pri stranskih kapelicah. Treba bode temeljitih poprav. Pri potresu vrglo je bilo jeden zvon iz tečaja.
Pri karmeličankah na Selu cerkev ni posebno poškodovana, pač pa starejši del samostana, katerega bode najbrž treba podreti.
Škofijska cerkev v Ljubljani pa ima le neznatne razpoke in se bode delo z malimi stroški popravilo. V tej cerkvi se je opravljala ves dan božja služba. Precej je pa trpela protestantska cerkev, kjer bodo tudi morali podreti zvonik.
Mestni zbor ljubljanski je sklenil osnovati posebno stavbeno banko, katera bode razpolagala z denarjem, ki dojde za zgradbe novih hiš. Banka bode imela pač mnogo dela, kajti v Ljubljani bode treba velicih prezidav. Dela se tudi ne bodo mogla letos izvršiti, drugo delo bode gotovo še prihodnje leto.
Na Gradu je razpokal obok v cerkvi in precejšnje razpokline so na severovzhodnem vogalu, koder ste bolnica in šola. Največ škode je na strehah, kajti zvrnilo se je mnogo dimnikov, ki so potrli mnogo opeke. Hudo je poškodovana pri kaznilnici vojaška stražnica. Kaznence so že odposlali v mariborsko in graško kaznilnico.
Pogledati moramo tudi, kako je kaj potres gospodaril po deželi. V Šiški in Št. Vidu tisti večer ni bilo nič manj strašno, kakor v Ljubljani. Peči so se podirali, oboki in zidovi pokali. Ubilo je sedemdesetletnega trgovca Žagarja. Naravnost grozno je pa, kar se je zgodilo v gostilni pri „Slepem Janezu". V spalnici se je udri obok in ubilo je gospodarja in gospodinjo, ki sta zapustila devet nepreskrbljenih otrok.
V Št Vidu nad Ljubljano je Lavrečičeva gostilna tako poškodovana, da bode treba steno iz tal na novo
skrbeti, kaj, če se zver obrne proti njemu. Prejšnji način se mu ne zdi več dober, kajti medved bo gotovo razdražen in planil bo morebiti naravnost na njega.
Pasje lajanje nekoliko utihne, a oglasi se zopet tem čvrsteje. Matevžu prihaja vroče. Priporoči se vsem svetnikom, proseč, da bi mu Bog vdihnil pravo misel. Želja se mu izpolni. Kaj menite, česa se spomni boječi Matevž ? V mladih letih je hodil v šolo, in glej sreče, tam je slišal, da medved mrtvecu ne stori nič zalega. Kaj, ko bi se tudi on naredil mrtvega?
Kar sklene, stori. Kakor je dolg in širok, se zvrne v sneg. Seve, mrzla je ta postelja, to čuti tudi on, a kaj se hoče. Življenje je vredno nekaj potrpljenja. Oh, kako ga zebe! Zobje mu kar klepečejo mraza; po celem životu se trese.  Zakaj mora biti baš on tako nesrečen,
to mu ne gre iz glave. Solze mu stopijo v oči, solze kesanja in trpljenja.
Nekaj časa joka v snegu, kar se spomni svoje čutare in mastne klobasice. Hitro seže v torbico. Strahoma odmaši z zrarzlimi rokami čutaro. Pokusi pijačo in prigrizne klobasico. O, kako se to prilega premrlemu Matevžu! Ojunači se in čedalje gosteje potega iz čutare ter trga mastno klobaso. V snegu leže* se gosti kakor na svatbi. Na mraz pozabi popolnoma. Prav veselega se počuti. Na, prej je skoro jokal, sedaj bi pa najraje za-vriskal.
„Bog ve, kje je že medved," misli si Matevž ter založi precejšen grižljej.
„Hav, hav, hav," zabuče pasja grla skoraj za njegovim hrbtom.
(Konec prihodnjič.)
RODOLJUB
sezidati. V hlevu se je udri obok in jedneuiu konju in jedni govedi polomil noge. Pa tudi več- drugih hiš je nevarno poškodovanih.
V Bizoviku prigodila se je velika nesreča. Pri neki hiši se je podrl strop. Ubilo je gospodinjo, gospodar se je pa s tem rešil, da se je skril pod posteljo.
Pri Devici Mariji v Polju je potres grozno razdejal cerkev, župnišče in šolo. Velik del cerkve je podrl in vidiš podstrešne tramove Jeden zvon se je odtrgal, a je vender obvisel pri spodnjih linah. Zvonik je hudo raz pokan. Nekemu pogumnemu tesarju se je posrečilo vendar iz njega izpraviti zvonove. Več podob je pometalo z oltarja. Cerkev se bode morala podreti.
V Srednji Vasi rudniške župnije se je porušila neka stena in je vsled tega padel strop na 9 mesecev starega na klopi ležečega otroka in ga poškodovalo.
Hud potres čutili so tudi na Dobravi. Posebno hudo se je treslo v Stranski vasi pri Kožarjih. Pri Močniku udri se je obok v hlevu in podsul je živino, pastirja in dva druga mladeniča. Jednemu je zdrobil kost desne noge, gori od kolena, drugemu je pa spahnilo roko. Pastir je le na glavi neznatno poškodovan. Živini se ni ničesa prigodilo. Cerkev in župnišče na Dobravi sta precej zrahljani.
Na TgU je tudi močno poškodovalo cerkev, župnišče in mežnarija. Posebno je poškodovana stena nad cerkvijo in zvonikom v kateri se je tako treslo, da so ondu zvonovi kar sami zvonili.
Na Jezici je cerkev močno razpokana. Župnišče je vse razsulo, pa tudi se je podrlo mnogo obokov pri hišah in hlevih. Jeden mož je nevarno ranjen, drugega je toliko pobilo, da je umrl in jedno žensko je iz strahu zadel mitvoud. Manj poškodovanih ljudij je še več.
Na Črnučah je potres posebuo hudo razsajal. Posebno večje zidane hiše so silno trpele. Pri neki hiši se je udri obok in ubil neko deklo. Dve drugi osebi ste tudi bili poškodovani, ali je upanje, da okrevata. Silovito je zrahljana župna cerkev, župnišče in šola. Zvonik se je pri potresu tako majal, da so vsi zvonovi zvonili.
V Šmartnu pod Šmarno goro je potres hudo poškodoval vsa zidana poslopja. Popolnom porušena je šola, oboki so se udrli, zidovje se razrahljalo in razmaknilo. Poslopje se bode moralo z novega zidati. Zvonik farne cerkve je tako razrušen, da se je bati, da se sam podere. Srednjega meljsk a podružnična cerkev se bode morala podreti. V Dolenjih Gameljnah je v neki hiši podsulo šest, otrok, od katerih je dvanajstletno deklico ubilo, drugi pa niso znatno poškodovani. Škode pri poslopjih je nad 100.000 gld. S Šmarne gore so se mej potresom trgale skale in letele v ravnino, kar je seveda povekševalo strah.
V Dobu je potres poškodoval župnišče, kapelanijo in šolo. Poškodovani ste podružnici na Krtini in Škocijanu.
Na Jančah so v župnišču stropi močno razpokah. Cerkev je močno poškodovana. Počil je obok. Zvonik se je toliko ločil od cerkvenega zidu, da se v razpoko lahko vtakne roka.
V Vrh polju pri Moravčah je potres poškodoval mnogo hiš.   Stropi so se podirali v mnogih hišah tukaj
in v Spodnjem Tustanu. V tustanskem gradu podrla se je jedna cela stran. Vrhpoljska cerkev je močno poškodovana.
Potres je poškodoval cerkev in graščino na Brdu. V Lukovici so poškodovanja nekoliko manjša, a hudo je pa v Prevojah in Rakolcah. V Krašnji je močno poškodovana cerkev. Bati se je, da se podere več poslopij, ki so močno razpokana. Mej potresom je tulila živina, ' da je bilo strah.
Na Vrbovju in v Vinčencu pri Šenturški gori
je potres porušil dve hiši tako, da se bodeta morali po-I dreti. V Sidrožu je pri neki hiši udri se obok. V Vačah
je malo manjkalo, da ui ubdo dveh deklet, ko se je I utrgal tram v neki hiši. Vse hiše so močno razpokane. j Po mnogih vaseh so bili ljudje pobegnili iz hiš in zunaj i pod milim nebom zakurili, da so se greli. Videti je bilo,
kakor na kresni večer, samo da ni bilo tistega veselja. Najhujši na Kranjskem je bil potres v Vodicah, i kjer je bilo menda središče.   Razsul je 30 hiš. Župna j cerkev je tako poškodovana, da se bode morala podreti. I Župnišče je tudi vse razbito.
Hudo je poškodovana cerkev v Repnjall, kjer je ! tudi posebno trpela hiša, v kateri so nekdaj stanovali j jezujitje.   Vse je razpokalo in jedna stran se je nagnila
močno na stran.
V Komendi je potres porušil mnogo hlevov in ! druga poslopja. Cerkev je močno okrušena in lepa slika
na oboku poškodovana.  Obe kapelaniji in zakristija ste močno razpokani. V Gradu ni več mogoče bivati. V ob-I čini Mlaka pri Komendi podrlo se je kacih sedem hiš ! samo revnim ljudem. Na Klanci se je podrl Gmajnarjev ! mlin.  Odrasla hči je hudo poškodovana.   V Žeja h je razdejalo več poslopij, da niso za nobeno rabo. Razdejana je podružnična cerkev v Suliodoijah.
V Šentjurju pri Kranju je župna cerkev dobila na oboku za dlan široke razpoke. Glavni obok je počil po vsej dolgosti. Podreti se bode morala in znova zidati. Cerkev v Vogljall je tako poškodovana, da se bode morala najbrž podreti. Zvonik se je ločil od cerkve, obok je ves razdrapan, stene imajo velike razpoke. V Preba-čevem je cerkev na obeh straneh tako počila, da se vanjo vidi. Zvonik se je ločil od cerkve. Tudi v Voklem je cerkev močno razpokala. Na Visokem je na več krajih zvonik počil. Cerkev sv. Katarine je tako počila, da se boje, da se odkruši kos zidu. Po hišah je potres poškodoval več obokov in bode treba mnogo, četudi ne veličin poprav.
V Cerkljah se je pa tako treslo, da so zvonovi petkrat zvonili. Mrtvaški zvonec je padel na tla. Župnik je bil v veliki nevarnosti, in je srečno ušel, da ni pal velik kos oboka nanj. Cerkev ni dosti poškodovana, pač pa župnišče, kapelanija in šola. Dva človeka v župniji je od strahu zadel mrtvoud.
V Smledniku je potres podrl več dimnikov. Župna cerkev pa ni dosti poškodovana. Hudo je pa poškodovan grad barona Lazarinija, v katerem se je strop udri. Veliko škode je, potres napravil  tudi v županovi hiši. Pa
tudi po nekaterih hišah in hlevih so se udrli oboki in stropi, a k sreči niso nikogar poškodovali.
V Škof j i Loki se je zlasti na trgu podrlo pri hišah več dimnikov. Jedna hiša je v Škofji Loki tako poškodovana, da jo bodo morali podreti. Po drugih hišah bode treba podreti več obokov in tudi več druzih poprav bode. Škode je več, nego se je sprva mislilo in znaša v mestu kacih 50.000 gld. Mestna cerkev je dobila več razpok, ki pa niso nevarne. Nunski samostan z gradom pa ni dosti trpel. Nunska cerkev je pa vender počila. Nekoliko je razpokana tudi kapucinsko cerkev. Špitalska cerkev se je pa vsled poškodeb morala zapreti. Huje je poškodovana dekanijska cerkev v Stari Loki. Cerkev bode treba na več krajih zvezati. Zvonika pa ni poškodovalo. V Cerngradu so popadala rebra z gotiškega oboka. Po-družno cerkev na Planici je jako poškodovana in bati se je, da se je jeden del zruši. Počile so nadalje tudi cerkve v Retečah, Žabnici in Sori.
Potres se je močno čutil tudi v Poljanski dolini, pa tudi ni napravil pri hišah posebne škode. Poljansko cerkev, katero so bili lani dobro popravili vzlic ugovarjanju jednega dela faranov, ni nič poškodovana. Ko bi se ne bila popravila, kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo. V Javorjih je precej poškodovana župna cerkev. Poškodovane so tudi podružnične cerkve v Oabračah, pri sv. Križu in na Gaberški gori v poljanski in v Četeni Ravni v javorski župniji. Na Malenskem vrhu, katera cerkev je precej na visoki gori, se je mej potresom močno zibal zvonik, a poškodoval se pa ni.
Po Bohinju je potres tudi hudo poškodoval cerkve. V neki hiši v Bohinjski Bistrici so ravno stražili mrliča; ko se je jelo tresti, so mislili, da mrlič vstaja in so vsi pobegnili iz hiše. Še le zunaj so se prepričali, da je bil potres.
Na Dobravi pri Kropi je potres močno poškodoval župnišče in šolo. Župna cerkev je dobila tri velike razpoke. Slišalo se je, kakor bi prihajal železnični vlak.
V HoniCU je potres grozno poškodoval cerkev. Najbrže jo bode treba do tal podreti in na novo zgraditi, ker je bila že poprej vsled potresa razpokana. Mej potresom se je zaslišalo klenkanje zvona. V Šmarji pa ni toliko trpela cerkev, a je znatno poškodovana.
V Budanjah na Vipavskem je več hiš potres tako poškodoval, da ni mogoče stanovati v njih. V vsej občini pa ni hiše, da ne bi imela velikih razpok. Živina je tulila, perutnina popadala z gredi. Tudi v Sturji so hiše močno razpokale. Z nekaterih strmin se je valilo kamenje, ki se je zrušilo po potresu.
Po Notranjskem sploh potres ni napravil take škode, kakor po kamniškem in ljubljanskem okraji. Vender tudi Notranjci ne pomnijo mnogo tako hudih potresov. V 11 Bistrici in Trnovem ni dosti škode, bolj so pa poškodovane v sosednih vaseh, največje je v četrt ure oddaljenih Kosezih, kjer ni nepoškodovana nobena hiša. Dimnike je podrlo. Zidanje je razpokalo in nekaj se tudi podrlo.
V Idriji potres ni napravil posebne škode, le nekatere hiše so malo razpokale. V jami je bil potres grozen.  Podpore so pokale in bil je neki grozni prepih.
V Podolnici v horjulski župniji je mej potresom neko dekle skočilo skozi okno neke hiše in se pohabila roke. Horjulska župna cerkev ni skori nič trpela. Pri podružnični cerkvi v Zaklanci je pa potres pometal svečnike z otarja. Dvema posestnikoma v Zaklanci je potres podil hleva.
V Višnji gori na Dolenjskem je bil tudi tak potres, da ga ne pomnijo stari ljudje. Križ na župni cerkvi in na podružnični cerkvi v Lankovci je na stran vrglo. S streh je letela opeka. Pri stari razvalini kneza Auersperga je odlušilo kos zidu. Kake ve^je škode pa ta potres ni napravil.
V Št. Rupertu na Dolenjskem je potres tudi nekoliko porahljal zidovja. Mnogo opek je palo s streh Pri neki hiši imeli so mrliča. Ko je jelo tresti, so nekateri mislili, da mrlič ustaja in bežali so prestrašeni skozi okno. Še le zjutraj so se prepričali, da je potres.
Mnogo je trpel tudi litijski okraj. V Kandersah in na Slemšekil so posebno hudo poškodovani cerkvi. Razmetalo je z oltarjev svečnike, oboki iu zidovi so razpokah Na Slemšeku bodo najbrž morali cerkev podreti.
V Nazaretu na Štajerskem je bil tudi hud potres. Cerkev je močno razpokala, pa tudi samostan je precej poškodovan, tako da v nekaterih celicah ni varno prebivati.
Politični
Državni zbor nadaljuje debato o davčnem zakonu. I Dvomi se pa, da bi v tretjem branju se ta zakon vspre-jel, ker ima vedno več nasprotnikov.   Posebno se veliko j poslancev izpodtika nad tem, da bi mnogi mali obrtniki zgubili volilno pravico vsled znižanja davka.   Zaradi te določbe utegne ves zakon propasti.
Pododsek za volilno reformo še ni končal svojega dela.   Obeta se pa, da bode kmalu so doseglo popolno j sporazumljenje o načelih bodoče volilne reforme. Na po- j dlagi pododsekovih sklepov bode vlada izdelala dotično | predlogo. Dne 1. maja so skoro po vseh avstrijskih mestih j
pregled.
bili prireddi velike demonstracije za občno volilno pravico. Na Dunaju je nad 100.000 delavcev demon-strovalo pred državnim zborom. Take demonstracije ne pomni Dunaj.
V Srbiji vlada mej prebivalstvom velika nevolja, ker hoče vlada bivšemu kralju Milanu dovoliti 000.000 frankov na leto, če tudi je že dal vse svoje pravice, in vzeti veliko denarja na posodo, in ker so se pri volitvah vršile velike krivice. Govori se, da se žo pripravlja vstaja. Rodbina Obrenovičeva bode najbrž morala kmalu jo potegniti iz Srbije.
Grško. Na Grškem so bile volitve in je prejšnja vladna stranka popolnoma propadla. Veliko večino so dobili pristaši sedanje vlade. Ministerski predsednik Deljanis bode pa vzl'c večini v zbornici imel velike težave, ker je država v velikih denarnih zadregah. Od dolgov ne more več plačevati obresti. Grki so se dolgo domišljali, da so poklicani vladati čez ves balkanski polotok, a sedaj se pa kaže, da še sebi ne znajo gospodariti.
Mej Kitajci in Japonci se je sklenil mir. Kitajci odpro skoro vso svojo državo tuji trgovini, odstopijo precej ozemlja Japoncem in priznajo neodvisnost Koreje. Nekatere evropske države pa niso zadovoljne s tem mirom, ker se boje\ da bodo Japonci dobili na azijskem vzhodu prevelik upliv. Nemčija, Rusija in Francija so že ugovarjale temu miru. Ne ve se pa, koliko se bodo Ja-ponci zmenili za ta ugovor.
Slovenske in slovanske vesti.
(Dopolnilne volitve za ljubljanski mestni zbor) so se zaradi potresa preložile na 27 , 29. in 31. dan maja.
(Darovi za po potresu poškodovane Ljubljančane) naj se pošiljajo naravnost ljubljanskemu magistratu.
(Odgovor „Slovencu".) „Slovenec" je v jedni zadnjih številk nas jako hudo napal zaradi naše notice „Prostozidarstvo" in nam očita laži. V resnici je pa le „Slovenec" resnico zasukal. Mi nismo trdili, da so morda konservativci glasovali za dotične določbe, ki odpirajo prostozidarstvu pot v Avstrijo, tudi mi nismo trdili, da so morda Hohenvvart, Povše i. t. d. glasovali za dotično določbo. Izrecno smo celo povedali, da so konservativci stavili p r e d 1 o g , s k a t e r i m b i se bilo z a b r a n j e v a 1 o š e n a d a 1 j e p r o s t o -zidarstvo v Avstriji, katerega je pa zavrgla koalicijska večina. Pristavili smo pa, da je to bilo le mogoče, ker je grof Hohenvvart pripomogel levičarjem do odločilnega upliva. To je pa resnica, katere tudi Slovenec" zanikati ne more, brez koalicije bi bil ves drugačen položaj danes v državnem zboru. „Slovenec" naj bode torej malo previdnejši, predno bode komu podtikal laži, in naj gleda, da sam ne zagazi v neresnične trditve, kot je ravno v tem slučaji. Kar se pa tiče razmer v celovški škofiji, smo pa pisali tudi le resnic •. Povod je pa nam dal „Slovenec", ki je pišoč o Eimovem govoru hotel razmere v celovški škofiji pokazati svetu v ugodnejši luči. Posebno neumesten je bil pristavek, da sedaj mi napadamo škofa Kahna, ko je izdal oklic za nabiranje darov za poškodovane po potresu. „Rodoljub" je izšel 20. m. m., dočim je škof Kahn še le dan pozneje izdal dotični oklic. To je pač stvar, ki bi se ne smela prezreti, predno se spravlja v kako zvezo. Ko je izšel „Rodoljub", mi nismo niti mislili, da škof izda ta oklic, ker proroškega duha pa mi nimamo. Sicer pa tudi ta oklic še škofu Kahnu ne daje pravice, kako prezirati Slovencev. Če bi se ravnali po načelu, katerega je izrazil »Slovenec", bi sedaj ne smeli pisati niti proti dr. Foreg-gerju, ki je izrekel v drž. zboru nekaj simpatičnih besed za po potresu poškodovane Ljubljančane, niti proti Pru-siji ziniti besedice, ker se za Ljubljano baje tudi nabira v Berolinu, in sploh proti nikomur, ker ne vemo, če morda kaj sam ne podari za Ljubljano ali pa nabere. Najmanj seveda bi smeli zadeti še pl. Plenerja, ker bode °n poskrbel za največjo pomoč. Pisati bi ne smeli proti židovski liberalni stranki na Dunaji, kajti z Dunaja se
nam piše, da so zlasti židje pokazali svoja blaga srca. Če je pa „Slovencu" zares na odkritosrčnem skupnem delovanju, mi gotovo ne bodemo delali nobenih ovir, temveč bodemo skupno delovanje le z veseljem pozdravljali. Upanja za skupno delovanje pa imamo malo, ker nekateri pristaši „Slovenčeve" stranke so, kakor se nam piše z dežele, že potres izkušali izkoristiti proti naši stranki. Nikakor pa nas ne vznemirja „Slovenčevo" pisarjenje o „plačanem pisarji", ko vendar vemo, da je „Slovenčev" urednik tudi plačan. Sodelavci in dopisniki „Sloven-čevi" naj pa bodo previdni, kajti uredništvo je pokazalo v polemiki proti nam, da bi utegnilo sleharnega izdati, da je to ali ono pisal.
(Za pogorelce v Toplicah) je deželni odbor kranjski dovolil 1500 gld. podpore iz deželnega zaklada.
(Volitve v Istri) Po izidu volitev volilnih mož se razmere v isterskem deželnem zboru ne bodo nič pre-menile. Slovani ne pridobe nobenega sedeža, ker je vlada delala za Italijane. Vlada bi tako rada izrinila g. Jenkota in Mandića iz deželnega zbora, a se ji ne bode posrečilo.
(Banka „ Slavij a" v Pragi) naznanja nam resultat svojega poslovanja za leto 1894. Iz tega naznanila posneli smo nastopne številke: V letu 1894. je znašala in-kasovana premija vseh oddelkov 2,073.298 gld. 81 kr. proti 1,890.265 gld. 2 kr. v letu 1893, torej več za 183 033 gld. 79 kr. Zavarovani kapital vseh oddelkov je znašal 279,192.484 gld. 40 kr. proti 257,649.259 gld. 15 kr. v letu 1893. torej za 21,543.225 gld. 25 kr. več. Rezervni fondi vseh oddelkov znišajo 6,375.397 gld. 60 kr; k temu prideta še uradniški in zastopniški penzijski fond, katerih prvi je narastel na 299.207 gld. 11 kr. in drugi na 144.887 gld. 82 kr. Prebitek za 1. 1894. znaša za vse oddelke skupaj 250.119 gld. 16 kr. Škod izplačala je banka „Slavija" od začetka poslovanja do konca 1894. leta 24,032.317 gld. 69 kr. Iz teh številk je razvidno, kako se razvija ta naš domači slovanski zavod od leta do leta in to v prvi vrsti radi tega, ker sloni na vzajemnosti in ker umno in varčno gospodari. Opozarjamo torej slovensko razumništvo, da se glede* zavarovanja obrača do banke „Slavije" dajoč jej prednost pred dru-zimi konkurentnimi zavodi, ker mu ta podaje take garancije, če ne še boljše, kot vsaka druga zavarovalnica. Po geslu „Svoji k svojim" pristopaj Slovenec k banki „Slaviji", da se bo ta naš zavod še lepše razvil v korist Slovanstva.
Razne vesti.
(Na snirt obsojen) je bil te dni v Inomostu neki Jožef Mayr, ki je lani pri belem dnevu na državni cesti dve ženski, neko deklo in neko natakarico umoril in na grozovit in ostuden način razmesaril. Takrat je zavladal po Tirolih in sosednih deželah silen strah: po načinu umora se je mislilo, da je zašel v Tirolske hribe tisti londonski „Jack the ripper", morilec žensk, a temu ni bilo tako. Jožef Mayr se je izgovarjal, da je bil po-dolnoma pijan, ko je storil umora.
(Vzgledno policijo) ima Novi York. Pred kratkim se je vsled nekih škandalov začela preiskava proti raznim policijskim uradnikom in izkazalo se je, da so mej nj mi največji sleparji velikega mesta. Zoper 25 najvišjih policijskih uradnikov se je dognalo, da so se dali podkupovati in se kar obrtnijsko bavili z izsiljevanjem.
(Pouarejevanje denarja) v Beljaku so zaprli pisarniškega slugo pri drž. železnici Ludovika Bernardija, ker je razpečaval ponarejene desetake, katere je nekdi dobival iz Laškega. — V Budimpešti so zaprli celo družbo, ki je ponarejevala in razpečavala dunar po 20 vinarjev.
(Vinogradarstvo.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo, da se oddajo za deželno pepinjero v Ljubljani brezplačno nastopne trte: 60.000 sadik in 280.000 ključev navadne selekcionirane riparije, 20.000 portalis-sa lik iz Siebenbruna, 70.000 portalis- in 10.000 solonis - ključev iz zaloge, naročene na Španskem, 10 000 rupestris monticola-ključev s Francoskega, in ob jednera je obljubilo 35 do 40.000 raznih trt, ki se bodo ob svojem času razdelile med neiraovite posestnike okuženih vinogradov, 300 do 400 vsakemu.
Položaj obrtnikov v Ljubljani.
Poslednji potres je v Ljubljani posebno hudo zadel obrtnike in trgovce. Seveda prizadeti so posebno mali obrtniki, kateri so komaj sproti dosti zaslužili, da so preživeli svoje rodbine. Sedaj so pa nakrat izostali vsi naročniki. Posebno krojači, šivilje in čevljarji močno tožijo, da ni več nobenega zaslužka. Boljši ljudje, kateri so imeli denar, so po strašnih dnevih potresa ostavili ljubljansko mesto, reveži pa seveda v takih časih ne naročajo novih oblek. Prodajalnice skoro ničeea ne spečajo. Posebno je pa še bilo neprilično, da so bile mnoge ulice zaprte in torej 1 ni bilo moč do trgovca in obrtnika v tacih ulicah.
Položaj malega obrtnika v Ljubljani že prej ni bil sijajen, a sedaj se je pa bati, da mnogi propadejo. Zaradi tega opozarjamo tiste, ki imajo v rokah razdeljevanje pomoči, da se ozirajo na male obrtnike. Pri tem bode seveda treba gledati na različne odnošaje. Podpirajo naj se tisti obrtniki, kateri imajo faktično zgubo od potresa. Tukaj pa ne pride v poštev v prvi vrsti morda koliko je temu potres naravnost škode napravil, temveč le zguba zaslužka. Če se dovolijo raznim uradnikom in učiteljem priklade, se tudi za obrtnike mora kaj storiti. Mi vemo, da so uradniki po potresu hudo prizadeti, da so se jim povekšali stroški, a vendar jim dosedanja plača ostane. Drugače je pa pri obrtniku. Poleg škode in povekšanih stroškov za vzdrževanje rodbine in mnogih drugih ne-
1 prilik ga pa zadeva zguba vsega zaslužka. Tukaj je potrebna hitra pomoč, ki pa mora trajati seveda po razmerah. Pri nekaterih obrtih je pač pričakovati, da se razmere kmalu zboljšajo. Tako bodo razni stavbeni obrtniki imeli dela čez glavo. Seveda nekateri, kakor sobni slikarji in pleskarji pridejo bolj kasno na vrsto. Tudi za gostilničarje se bodo razmere potem nekoliko zboljšale. Za druge obrtnike pa to ne bode šlo tako hitro. S časom se razmere tudi za te zboljšajo. Potreba je prvi čas po potresu najhujša, in zato je tukaj treba sedaj gledati na zmanjšanje bede.
Mali obrtnik ne more čakati boljših dnij. On nima kapitala. Dolgov tudi ne more delati, kajti njegov kredit je že v normalnih časih jako omejen.
Če bi sedaj zalezel v dolgove, si bi tudi težko pomagal. Pomisliti je, da se je bati v Ljubljani znatnega zvišanja najemnin za stanovanja in delarne. Bati se je jim torej stalno zvišanih stroškov. Na kakšno povišanje dohodkov pa ni misliti, kajti napačno jo mnenje, da se bodo dale zvišati cene obrtnim izdelkom. To je popolnoma nemogoče, če jemljemo v poštev tujo konkurenco.
Obrtni stan je zlasti v Ljubljani silo važen faktor in je v interesu mesta, da ta stan ne propade, kajti v tesni zvezi je z napredkom ljubljanskega mesta. Zato se nadejamo, da se bodo odločilni krogi v sedanji bedi ozirali tudi na malega obrtnika v razrušeni Ljubljani.
Delavska stanovanja.
Razrušena je Ljubljana in treba bode celo vrsto hiš popolnoma podreti in na novo sezidati. Že sedaj smo v Ljubljani imeli draginjo pri stanovanjih, kakor le v večjih mestih. Čutilo se je, da se v Ljubljani ne zida toliko hiš, kolikor bi bilo primerno pri množenju prebi-va'stva. Posebno se je v Ljubljani pogrešalo majhnih stanovanj za delavce, male obrtnike in tudi male zasebne in javne, uradnike, ki ne morejo kdo ve koliko plačevati za stanovanje. Te vrste ljudje so stanovali večkrat v jako slabih ljuknjah. Večjih in srednjih stanovanj v Ljubljani
dosedaj ni manjkalo, celo nekatera so bila prazna, kajti zidale so se večjidel le hiše z dragimi stanovanji Kranjska hranilnica je bila sicer sezidala nekaj delavskih stanovanj, a to ni zadoščalo in ta stanovanja so bila tudi na takem kraji ob periferiji mesta, da mnogi delavci niso mogli zaradi oddaljenosti v njih stanovati.
Ljubljana je poslednja desetletja postala pravo in-dustrijalno mesto. Množile 80 se tovarne in ž njimi število delavcev in delavk. Posebno v tobačni tovarni je silno mnogo delavcev in delavk. So v nekaterih meščan-
skih krogih nekateri ljudje, ki malo zaničljivo pogledujejo na „ cigar arice", a baš te delavke so po svojem številu važen faktor v Ljubljani. Koliko zaslužka imajo od njih razni obrtniki in trgovci.
Umestno je tudi, da se pri obnovljenju Ljubljane gleda, da se za delavski stan priskrbe primerna stanovanja. To je važen del socijalne reforme. Tudi vprašanje o delavskih stanovanjih ni nikakor poniževalno, ž njimi so se že pečali razni državniki, mej drugim tudi francoski cesar Napoleon III.
Seveda se bode za taka delavska stanovanja moral izbrati prostor na primernem kraji in zidati se bodo morala primerno, da stanovanja ne bodo predraga. Kako da se zidajo taka poslopja, se lahko dotični gospodje prepričajo, ker v večjih obrtnih mestih se je za to že skrbelo. Ni zadosti, da bode nova Ljubljana imela lepo vnanjost, temveč biti mora zgrajena primerno našim gospodarskim razmeram. Pri tem se nam ni povse ravnati
Tržne cene v Ljubljani
1. maja t. 1.
Pšenica, hktl.
Rež, ,
Ječmen, n
Oves, „ Ajda,
Proso, B
Koruza, „ Krompir, „ Leča,
Grah, „
Fižol, „ Maslo, Mast,
Speh frificn
kgr
Gj80
7|f>0
8
290 12 II 12
84 5G
meso, kgr
Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno  . . Mleko, liter Goveje Telečje Svinjsko „ Koštrunovo        „ ,
Pišanec ......
Golob......
Seno, 100 kilo . . . Slama, „ „ ... Drva trda, 4 □metr. ,   mehka, 4 r
po Zagrebu. Zagreb je v veliki meri uradniško mesto, kot središče hrvatske avtonomne vlade. Pač ni skoro mesta v Avstriji, ki bi v razmeri s prebivalstvom imelo toliko visokih uradnikov. Industrija pa v Zagrebu ni posebno razvita in tudi veliko ne obeta. Ljubljana je pa že po svoji legi poklicana bolj za industrijsko in trgovsko središče, kar se bode še bolj pokazalo, ko se z zvezanjem dolenjske Železnice s hrvatskimi nam odpre pot proti orijentu. Ljubljana more se razviti le kot industrijsko in trgovsko mesto in v takem mestu so pa delavci silno važen faktor. Zato se pa voditelji tacega mesta morajo ozirati tudi na potrebe delavcev.
Mi danes ne bodemo razpravljali, kdo naj se loti te zadeve, a zmatrali smo za svojo dolžnost na to opozoriti odločilne kroge, ker skušnja tudi drugod uči, da veliki gospodje radi na take stvari pozabijo Ko bi se sedaj po obširnem prenovljenju mesta na to pozabilo, bi se napaka dala pozneje težko popraviti.
i Kovačnica i
z vso pripravo
se da takoj pod dobrimi pogoji v najem,
m Pismeno ali osebno se je zglasiti pri posestniku
I Tomažu ftimicit'ii. Studeno (pošta Postojna).
I^olei'ijslce srečko.
Gradec, dne 20. aprila:	21,	28,	1,	63,	4.
Trst, dne' 27. aprila:	44,	66,	61,	85,	17.
Dunaj, dne 20. aprila:	43,	16,	47,	27,	67.
Praga, dne 17. aprila :	65,	58,	43,	55,	50.
Line, dnć 27. aprila:	H,	86,	25,	40,	54.
Brno, dne* 24. aprila:	53,	43,	76,	10,	36.
t Ahs prodaj je
iposestvoj
v Češnjevku pri Kranj i
$ obstoječe i* hišo št. 26 v Češnjevku, 9 njiv, 4 trav
J Bikov in 7 gozdov. 1
l Ifcšsr Prod* se skupno ali na drobno. |
X Natančna pojasnila daje pooblaščenec
j Rudolf Kokalj v Kranji. J
OOOOOOOOOI
Peregrin
Stari trg št 13
(2-9)
priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo bogato zalogo
lestencev, oljnatih podob, zrcal,
kakor tudi vse v njegovo stroko spadajoče predmete na pr. stekleno, porcela nasto belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne svetilnice viseče in stoječe,
Hermanofe bliskovite svetilnice in prave krogljaste cilindre   Patent Marian", katere
lunini satno jas v salogi sa Kranjsko. BflF"~ Prevzemam tudi vsa steklarska dela pri stavbah ter jamčim za solidno in točno postrežbo.
♦ !♦ ♦      :♦!♦> ♦ ♦ ♦ >i#l*»i*l*.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča BŽT po pošti. Iga
likali pl. Trnkoczy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča: W~ Za želodec: ~W Marijinooljsko kapljice za želodec — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 3 tnet. 4 gld 80 kr. Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zaba8anji, skaženem želodci. — Škatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 skatuljarai velja 1 gld. 5 kr.
JgtT" 2£ti i»rsa: 1M
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odraščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlji
— Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 g'd. 50 kr.
H*F~ Za trganje: ~W Frotinski ovet (Gichtgeist) lajšat in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 26 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v •
lekarni
Ubalda pl Trnkdczy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. (14—24)
Vizitnice
priporoča »NARODNA TISKARNA'.
i
Kot ia4oaeatSo aa bobors hw n prfporos* j I^okisnejISt HJao ctovs to ob mm f»«fclTS&Lb iemkjm. otrokom ia bolaikoai |    M»I-<|M frfaei k bobvti tgAjfit
Pesor: eahtovajt« in jemljite b kvirao navoj. ■ tmenota W JLrtfcreln«***. 1M
Se dobi povsod: ^ Kile za 25 kr.
Izdaja „Slovensko druStvo" v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.